Avtor: MojaObčina.si Vrhnika

  • Dvoransko državno prvenstvo Vrhnika 2025

    Dvoransko državno prvenstvo Vrhnika 2025

    Letošnje državno prvenstvo v dvoranskem lokostrelstvu je v skrajšanem, enodnevnem formatu, organiziral Lokostrelski klub DLL-Potens v sodelovanju z Lokostrelsko zvezo Slovenije. Tekmovanja, ki je potekalo 8. 2. 2025 v športni dvorani OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki, se je udeležilo 281 lokostrelk in lokostrelcev iz 33 slovenskih klubov. V prvem delu so potekale tri izmene kvalifikacij, po katerih so bile podeljene medalje za mlajše kategorije in starejše od 50 let. Za najboljše štiri v članskih posamičnih kategorijah so bila izvedena polfinala in finala.

    Državne prvakinje in prvaki v članski konkurenci so postali:
    Ukrivljeni lok: Žana Pintarič (LK Paradoks), Den Habjan Malavašič (LK Kamnik)
    Sestavljeni lok: Barbra Pia Križe (LK Dolenjske Toplice), Tim Jevšnik (LK Gornji Grad)
    Goli lok: Janja Ferjančič (LK Budanje), Gregor Dolar (LK Kamnik)
    Tradicionalni lok: Klara Miklavčič (LK MINS Postojna), Borut Bensa (LK Gorica)
    Dolgi lok: Erika Volk Rupar (LK MINS Postojna), Miha Šket (ŠD Čelešnk)

    Uvrstitve “Vrhničanov”: 
    Mark Pirc – 2. mesto, goli lok, U18, LK DLL Potens 
    Andrei Vuilov – 3. mesto, dolgi lok, člani, LK DLL Potens 
    Martina Petrovčič, 3. mesto, sestavljeni lok, članice ŠD VLR Vilijem 
    Klemen Kelvišar, 3. mesto, goli lok, člani ŠD VLR Vilijem

    Vse rezultate članskega DP, DP mlajših kategorij, starejših od 50 let in ekip, si oglejte na spletni strani Ianseo.

    Tekmovanje je vodila Darja Rožmanec, pri organizaciji je sodelovala Irena Rosa v vlogi tehnične delegatke. Medalje je podelil Marjan Ilar, predsednik Lokostrelske zveze Slovenija, poleg njega pa še mag. Gvido Mravljak, predsednik Športne zveze Vrhnika. Tekmovalkam in tekmovalcem je ob kulturnem prazniku zaželel, da bi na mednarodnih tekmovanjih čim večkrat slišali Zdravljico ter da bi vedno uživali v športu.

    Oglejte si fotografije s tekmovanja v galeriji.

    Vir: https://www.archery-si.org/dvoransko-drzavno-prvenstvo-vrhnika-2025/

  • Prejeli smo: Kaznovani po ukazu?

    Prejeli smo: Kaznovani po ukazu?

    Različni mediji poročajo o nepravnomočni obsodbi štirih policistov na pogojne zaporne kazni zaradi prekoračitve pooblastil pri varovanju protestov proti Janševi vladi pred tremi leti. Da naj bi prekoračili pooblastila z uporabo vodnega topa in solzilca –  povezano z nevestnim delom v službi. Vsakdo, ki pozna ustroj policijskega aparata ve, da se ne zgodi ničesar brez neposrednega ukaza nadrejenih. Zato menim, da je obsodba unikum v slovenski pravosodni praksi. Pa poglejmo, kaj se je dogajalo prve dni naše domovine po prvih demokratičnih volitvah. Ker poznam Vrhniko, se bom držal Vrhnike. 
    Petnajstega maja 1990 je bil izdan ukaz o razorožitvi slovenske Teritorialne obrambe. Vrhniški komandant TO je ukaz o predaji orožja prejel 16/5-1990 ob 9.00 uri. Ukazano mu je bilo, da s predajo prične s 17/5  in zaključi dne 18/5-1990 do 14. ure kar pomeni, da je imel 24 ura časa za razmišljanje: “Kaj pomeni prevoz orožja last TO, v hrambo pod nadzor JLA?” Prevoz se izvaja v največji tajnosti je bilo ukazano, če pa že komu pove mora o tem voditi strogo evidenco. Komandant TO verjetno naloge ni zaupal niti soprogi ko je zvečer legel k počitku, kaj šele stricu, ki je bil generalpolkovnik JLAv pokoju, ki bi mu »razorožitev« TO verjetno, vsaj mislim, odsvetovala.
    17/5 in 18/5-1990  je pridno in vestno s sodelavci iz štaba, 18 ton in pol orožja, ki so ga kupili vrhniški delavci IUV, Kovinarske, Fenolita, odpeljal v Ljubljano v Roje, kjer je bilo skladišče JLA. Komandant vrhniške TO je s tem razorožil lastno vojsko. Do danes, ga še ni nihče poklical na odgovornost, niti koga drugega. Tu ne gre samo za oslabitev obrambne moči TO, ampak gre tudi za odtujitev materialnih sredstev, ki niso bila last JLA, ampak vrhniških podjetij, ki so jih kupila. Po končani oddaji orožja 18/5-90 zvečer so  se fantje od napornega dela ofrišali, se preobleki in odšli na poslovilno zabavo kolega na Dolenjsko, tako v publikaciji »Dolg domovini«. Komandant s sodelavci so namreč samo izvajal ukaze nadrejenih, svoje pameti pa niso uporabili. Teritorialci Slovenjskih konjic so se na primer »razorožitvi« odločno uprli (glej priloženi dokument).
    Pa se vrnimo nazaj k kaznovanim policistom, ki niso imeli  24 ur časa za  odločanje, kakšen ukrep bodo uporabili zoper množico, treba se je bilo odločiti takoj. Da, tukaj se dogajajo napake, samo ne take narave, da je v končni fazi kaznovan policist na pogojno zaporno kazen, nadrejenim se ni zgodilo nič, demonstrantom pa se prekršek oprosti in mandatno kazen vrne. Kje to vidiš? 
    Tukaj se mi poraja vprašanje, so bili policisti kaznovani po ukazu politike, da sem neposreden, če je tako se bo politiki vrnilo kot bumerang.
    Da napišem še epilog. Če Vrhniški komandant TO  ne bi predal vsega orožja sem prepričan, da do vojne oziroma izpada tankovskega bataljona največje tankovske brigade v Jugoslaviji brigade na Brnik, ne bi prišlo in bi se mogoče danes  pogovarjali o konfederalni Jugoslaviji. JLA je Sloveniji povzročila v 10 dnevni vojni veliko gorja, pa od pripadnikov JLA  ni bil nihče kaznovan, izvajali so samo ukaze … mrtvi na Brniku, Trzinu, hudo ranjeni na Vrhniki itd, da ne govorim o materialni škodi. Res smo pravna država …

    Vid Drašček


     

  • Zimzeleni po Beblerjevi poti v okolici Ankarana

    Zimzeleni po Beblerjevi poti v okolici Ankarana

    Ob izhodu iz avtobusa v Ankaranu smo si rekli dober dan obala. Le zakaj?! Na poti nas je že strašil rahel dež, tu pa je bila sicer visoka oblačnost, a brez burje in prijetno pomladansko.
    Takoj nas je vodnik Frenk popeljal do informativne table in predstavil pot, ki se imenuje po dr. Alešu Beblerju, španskemu borcu, partizanu, politiku, diplomatu in predvsem varuhu narave in zdravega okolja.
    Pot je namenjena pohodnikom, rekreativcem, skupinam in posameznikom. Je zelo razgibana, malo gor, malo dol, z mnogimi zanimivostmi, po gozdnih poteh, med oljčniki, obsežnimi vinogradi, parki, po zaselkih z ostalinami starega in mnogo novega in z razgledi po Tržaškem in Koprskem zalivu. Prav tu, v Ankaranu pa se končuje ali začenja tudi Slovenska planinska pot.
    To je bila informacija za motivacijo, da smo lažje krenili malo navzgor proti vrhu Miljskega hriba. Na vsakem koraku smo opazili, da je tu že skozi široko odprta »vrata« vstopila pomlad. Kjer koli diši po rožmarinu, kukajo izza zelenja sivo modre drobne cvetke. Ne da se oceniti, ali je več tankih mesnatihiglic ali cvetnih očk.
    Kjer so v zavetju pred burjo zasajeni grmiči ali drevesca dišečih mimoz, ki so v resnici srebrne akacije, je kot bi posijalo sonce – zlatorumene kroglice, ki se razpihnejo v rumeno puhasto socvetje, že na daleč opominjajo človeka, da se ustavi in se nagleda tega čudesa od januarja do marca. Srebrna akacija je sicer tropska rastlina, a na Primorskem tudi uspeva.
    Prav tako se je rožnato beli mandljevec že oblekel v cvetno odevalo in vabi čebele na bogato bero. Žahtne vrtnice pa se ponosno razkazujejo v različnih barvnih odtenkih povsod v zavetrju in po vrtovih.
    Tako sploh nismo utegnili pomisliti na strmino in že smo bili na vrhu, kjer kraljuje naselje Hrvatini, ki je nastalo iz več zaselkov, saj so se ljudje zaradi bližine pristanišča in delovnih mest priseljevali in senstopili s staroselci. Le novogradnje izstopajo, starejše gradnje pa počasi izginjajo, grajene iz rumenkastega peščenjaka, a zdaj so obnovljene. Natančno oko bi kje še našlo kako klopco, mizo, korito za vodo ali suhi zidec, grajen iz tega materiala.
    A pogledi nas kmalu odnesejo na ladje čezoceanke, ki so zasidrane v Koprskem zalivu, pa tja, kjer se nastavlja Trst z okolico v Tržaškem zalivu.
    Narava pa zna poskrbeti tudi za kontraste, kajti na neki vinski trti čaka nekaj grozdov na »velikonočno trgatev«. Je to igra narave ali človekova pozabljivost, bogvedi? Kmalu smo zapustili to pomladansko razkošje in se napotili navzdol do spomenika, izpustili pa smo Pokopališče školjk v Ankaranu, kjer je na obali ogromno školjčnih in polžkovih lupin. Strokovnjaki so jih menda našteli preko 200 različnih vrst, drugače pa jih je na deset tisoče. Za naslednji obisk.
    Kako malo je treba, da je človek zadovoljen in mi smo bili. Nadihali smo se morskega zraka, uživali ob prvih pomladanskih znanilcih in bili v prijetni družbi, pa se za naša leta še prijetno sprehodili in nahodili.

    Zapisala: Elica Brelih
    Slike: Janez, Mira, Mojca

  • Spominska razstava »Kaj se skriva v kocki« mojstra oblikovanja male plastike Janeza Groma

    Spominska razstava »Kaj se skriva v kocki« mojstra oblikovanja male plastike Janeza Groma

    V počastitev kulturnega praznika in ob petnajsti obletnici smrti mojstra oblikovanja male plastike, Janeza Groma, je bilo v prostorih DU Vrhnika, 6. februarja 2025, odprtje razstave »KAJ SE SKRIVA V KOCKI«.  

    V kulturnem programu sta sodelovala Breda Janjić z umetniško besedo in Tone Stanovnik s harmoniko.  Anka Grom, žena pokojnega,  je slikovitimi besedami predstavila življenje in delo mojstra, Janeza Groma.

    Odprtje razstave v prostorih Društva upokojencev  je s sodelavci  organizirala in tudi povezovala program Marta Rijavec. 

    Predstavila je tudi ugotovitve prof. Janeza Suhadolca, Univerze v Ljubljani, Fakultete za arhitekturo, »da je mogoče kocke ocenjevati  po umetniški in tehnični plati. Kot umetniške izdelke jih je  mogoče uvrstiti med malo plastiko, kot predmete natančne izdelave jih pa lahko uvrščamo med dosežke slovenske tehnične kulture.« (Zloženka, DU Vrhnika, 6. februar 2025).

    Profesor Janez Suhadolc ocenjuje tudi, da bi bilo prav, če bi njegova ustvarjalna zapuščina dobila svoje trajno mesto in možnost ogleda občinstva v Tehničnem muzeju  Slovenije.

    Zloženko s predstavitvijo dela je oblikoval Marjan Rijavec.  Avtor fotografij, ki so na ogled  na razstavi, je Jože Pristavec.

    Razstava bo na ogled  v času uradnih ur, to je ob sredah in petkih,  na  DU Vrhnika do 31. 3. 2025.

    Zapisala: Metka Krašovec

    Slike: Željko J.




  • Občinski svet se je sestal na 14. redni seji

    Občinski svet se je sestal na 14. redni seji

    Med drugim so potrdili dopolnjen osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za prenovo mestnega jedra Vrhnike. Ta nekaterim objektom na tem območju med drugim omogoča gradnjo dvigal in požarnih stopnic, izboljšuje izkoristek mansard ter širi dopustne gospodarske dejavnosti. 

    Strinjali so se tudi s spremembo odloka o podrobnem prostorskem načrtu za počitniško naselje Prezid 2 – del. Nekaj več razprave je bilo okoli odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, za katerega je svetnica Irena Oblak menila, da je nezakonit. Kljub temu je občinski svet predlog odloka potrdil s 17 glasovi za in enim proti. 

    Občinski svet je med drugim:
    – imenoval Anžeta Grampovčana za predstavnika lokalne skupnosti v Domu upokojencev Vrhnika, 
    – Cvetko Koderman kot predstavnico uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti v Svetu Cankarjeve knjižnice Vrhnika, 
    – podal pozitivno mnenje za kandidatko Polonco Šurca Gerdina za ravnateljico OŠ Ivana Cankarja. 

    Pobude in vprašanja so bile zadnja točka dnevnega reda.  Doman Blagojević je prosil za pojasnilo, zakaj so nekateri občani prejeli tako visoke komunalne položnice. Zdravko Železnik je predlagal, da se ob podlipskih sprehajalnih poteh postavijo table, ki bi dovoljevale dostop z avtomobili samo lastnikom parcel. Jernej Fefer je zaprosil za statistiko izposoje koles v sistemu Biciklanc. Edin Behrić je predlagal, da se preuči možnost postavitve table, ki bi v nočnem času prepovedala promet za tovorna vozila skozi Blatno Brezovico. Anže Grampovčan je občino pozval k preučitvi možnosti gradnje varovanih stanovanj. Irena Oblak pa je med drugim predlagala, da se v knjižnici postavi relief nekdanjega direktorja IUV, Antona Debevca. 

    Gašper Tominc

     

     

  • Odprli prenovljen zbirni center za ravnanje z odpadki

    Odprli prenovljen zbirni center za ravnanje z odpadki

    Zbirni center je deloval že prej, vendar ni več izpolnjeval pričakovanj inšpekcijskih služb, zato so se že pred leti lotili njegove prenove. Prvi koraki pred leti v smeri prenove so bili ambiciozni, z načrtovanim vložkom okoli 1,5 milijona evrov, nato pa se je nova uprava komunale odločila za racionalnejši pristop. »Vesel sem, da nam je v približno pol leta uspelo to, kar ni uspelo v skoraj desetih letih. In sicer smo z nekaj manj kot 300 tisoč evri preuredili zbirni center na način, da ustreza veljavni zakonodaji in je hkrati prijazen do uporabnikov,« je na odprtju povedal direktor komunale dr. Boštjan Aver.

    V sklopu prenove so med drugim kupili nove zabojnike za zbiranje odpadkov, postavili nov šotor za zbiranje pretežno starega papirja, uredili požarno varnost, vzpostavili novo elektrifikacijo, narisali talne označbe in prestavili rampo s tehtnico bližje vhodu na komunalno dvorišče. Zabojnike so razporedili tako, da je zdaj omogočen krožni promet, kar izboljša pretočnost zbirnega centra.

    Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., izvaja javno službo ravnanja z odpadki v občinah Vrhnika, Log – Dragomer in Borovnica, kjer skrbi za skoraj 27.000 prebivalcev. Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati je ob tem poudaril: »Skrbi za okolje ne smemo nalagati samo komunalnemu podjetju, ampak tudi sebi. Pomembno je ločevati odpadke ter jih primerno odlagati in razvrščati. Današnji zbirni center je bil realiziran v precej manjšem finančnem obsegu, kot je bilo prvotno načrtovano, kar pomeni prihranek tako za občine kot občane.« Nov zbirni center je pohvalil tudi župan Borovnice Peter Črnilogar, ki je dejal: »Tako zagotavljamo boljšo storitev našim občanom. Hvala upravi Komunalnega podjetja Vrhnika, da je sledila hitrim in učinkovitim rešitvam.«

    Kako izgleda novi center se lahko prepričate na lastne oči, in sicer zbirni center do 31. marca obratuje po zimskem delovnem času:

    Ponedeljek: 8:00–14:00

    Torek, sreda, četrtek: 8:00–17:00

    Petek: 8:00–14:00

    Sobota: 8:00–12:00

     

    Gašper Tominc, foto: GT in arhiv JP KPV

  • Februarski pohod Sončkov na Vrheh nad zgornjo Vipavsko dolino

    Februarski pohod Sončkov na Vrheh nad zgornjo Vipavsko dolino

    Sončki smo za pohode v letu 2025 vpeljali novost.  Z vodnico Sonjo smo v načrt dodali nekaj pohodov na podlagi naših predlogov. Predlagane poti naj bi poznali, jih že prehodili in ocenili, da bi lahko bile zanimive za vse Sončke.

    Tokratni pohod je bil predlog Kenk Srečka.

    Pod bližnim vrhom Ter smo sprva hodili skozi značilen kraški gozd

    Potekal je od vasice Griže  (412 m nmv) po planotastem svetu nad zgornjo Vipavko dolino, ki ga dolina reke Raše ločuje od Krasa, do naselja Tabor s stražnim stolpom in ostanki nekdanjega srednjeveškega gradu. Od tam smo se v lepem sončnem, a prepišnem vremenu vrnili v Griže in zaokrožili našo pot.

    Do izhodišča smo se pripeljali po cesti, ki nas je najprej popeljala precej globoko v dolino reke Raše, ki je nastala kot posledica tektonskega preloma. Takoimenovani Raški prelom poteka vse od hrvaške meje in se konča pri Novi Gorici. Nad dolino se nahajajo Griže, kjer smo začeli svojo pot.

    Ta domačija vztaja

    Dokaj značilne kraške hiše z vodnjakom, ograjenim dvoriščem za zaščito pred močno burjo, so nas pozdravile  večinoma že s prenovljeno podobo. Ime je kraj dobil po “grižah”, kupih kamenja, nabranega s pašnikov in travnikov, da so tamkajšnji ljudje pridobili obdelovalno zemljo.

    Naša pot se je vila večinoma po kolovozih in čez pašnike.

    Čez obsežne travnike in pašnike

    Posebej veliko razgledov sicer nismo imeli, saj je pot večji del speljana skozi kraško gmajno.  Smo pa v daljavi lahko občudovali Nanos in celotno njegovo pobočje, ki se počasi spušča proti Vipavi.

    Po dobri polovici poti se je svet odprl in pokazal se je zvonik cerkve na Taboru na Vrheh (602 m nmv), odprl pa se je tudi pogled v Vipavsko dolino.  V teh koncih so nekdaj nabirali brinove jagode in kuhali brinovec. Mi pa smo si v zavetju ostalin gradu privoščili malico in daljši počitek. Tudi na skupinsko fotografijo nismo pozabili.

    Še slika za spomin na obisk Tabora na Vrheh

    Kamnit kolovoz, ki nas je popeljal v smeri Griž, je  zahteval precej naše pozornosti, vendar smo s potrpežljivostjo in previdnim korakom zmogli tudi to. Pri avtobusu smo se menili, kam na  kavo za konec pohoda, vendar smo ostali brez želene kavice, saj nam je umetna inteligenca povedala, da v bližnji in malce daljni okolici ni odprte gostilne.

    Tekst: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek

  • Pravljična urica z gasilko Niko

    Pravljična urica z gasilko Niko

    Petega februarja je Gasilska zveza Vrhnika tudi uradno pričela z izvedbo različnih aktivnosti v okviru praznovanja svojega visokega jubileja, 70 let delovanja.  V sodelovanju s Cankarjevo knjižnico Vrhnika, je bila izvedena prva pravljična urica z gasilko.

    V Grabeljškovi dvorani se je zbralo okoli petdeset otrok, ki so prisluhnili pravljici o slonici, ki je iskala najboljšo službo zase. Svoje poslanstvo je našla pri gasilcih, ki so tako kot ona pogumni, iznajdljivi in pripravljeni priskočiti na pomoč ljudem in živalim v stiski.  Po prebrani pravljici je sledilo še zabavno ustvarjanje in druženje z gasilci.

    Če vas zanima katero pravljico ima gasilska Nika pripravljeno za naše naslednje druženje, se nam pridružite ponovno 26. marca, prav tako v Cankarjevi knjižnici.

    Gasilska zveza Vrhnika

  • Vabljeni na slikarsko razstavo

    Vabljeni na slikarsko razstavo

    Vabljeni 18. februarja ob 18. uri na odprtje slikarske razstave Nuše Smolič.

  • Knjige, knjige in še enkrat knjige

    Knjige, knjige in še enkrat knjige

    V Župnijskem vrtcu Vrhnika je v zadnjem tednu meseca januarja, potekal prav poseben dogodek — svetopisemski maraton, ki je otrokom približal svet svetopisemskih zgodb na prijazen in dostopen način, ter je bil prilagojen najmlajšim poslušalcem.

    Poleg pripovedovanja so otroci sodelovali v ustvarjalnih delavnicah, kjer so risali prizore iz zgodb ter oblikovali preproste lutke, ki so predstavljale svetopisemske junake. Njihova ustvarjalnost je prišla do izraza skozi barvite upodobitve in domiselne ideje.

    Svetopisemski maraton je bil poln veselja in zanimanja. Otroci so z radovednostjo spraševali o junakih iz zgodb in iskali povezave z lastnimi življenjskimi izkušnjami.

    V Tednu kulture smo v vrtcu izvedli pestro in ustvarjalno dogajanje, namenjeno spoznavanju kulturno-literarnih umetnikov ter razvijanju pozitivnega odnosa do literature, umetnosti in kulturne dediščine. Otroci so skozi različne dejavnosti na igriv način spoznavali pomembne slovenske literarne umetnike ter se preizkusili v različnih ustvarjalnih izrazih.

    Tovrstne dejavnosti pomembno prispevajo k celostnemu razvoju otrok.

    Z obiskom filmskega in gledališkega igralca Pavleta Ravnohriba je potekalo navdihujoče srečanje z najmlajšimi. Dogodek je bil organiziran z namenom spodbujanja bralne kulture med otroki ter jim približati svet domišljije in literature. Med obiskom je Pavle Ravnohrib otrokom prebral nekaj priljubljenih zgodb. Njegov živahen pripovedovalski slog je otroke povsem pritegnil, saj so z navdušenjem sledili zgodbi ob domiselnih prigodah knjižnih junakov.

    Branje pravljic je čudovit način za spodbujanje otroške domišljije in ustvarjalnosti. Vedno je poseben trenutek, ko lahko zgodbo delimo neposredno z mladimi poslušalci.  

    Zadnji dan Tedna kulture, smo pripravili zaključno prireditev, katero smo otvorili s slovensko himno ter nastopili s folklorno skupino.

    Otroci so predstavili svoje likovne izdelke na razstavi za starše.

    Skupina Kapljice