Breze, ki rastejo ob šolski poti, dobivajo pravo spomladansko ogrinjalo svetlozelenih listov. Sprehajalec v rahlem vetriču čuti gibanje drobnih vej, šelestenje zelenja in moč dreves. Ob tem svoje misli preusmeri le na naravo, ki ga obdaja, in se sprošča po napornih urah v zaprtih prostorih. Zelene trave, bele tanko lase breze – to je lepota, ki pomirja telo in duha, to je lepota, ki razbija monotonost sive asfaltne poti.
Toda večernega sprehajalca obdaja zla slutnja, da se bo prej ko slej ta idila okrnila zaradi nepremišljenih mladostniških dogodkov. Poskrbimo da bo drevored še naprej tak, kot si želimo, torej vabljiv in nepoškodovan.
