Kategorija: Novice

  • Pesem pomladi 2025

    Pesem pomladi 2025

    V okviru območne revije otroških in mladinskih pevskih zborov Ljubljana okolica – Pesem pomladi 2025, ki jo je med 15. in 17. aprilom organiziral JSKD OI Ljubljana okolica, so se v treh zaporednih koncertnih večerih predstavili številni pevski zbori osnovnih šol iz širše ljubljanske okolice. Dogodki so potekali na treh prizoriščih – v torek na OŠ Brezovica pri Ljubljani, v sredo na OŠ Pirniče, zaključni koncert pa je v četrtek potekal v Kulturnem domu Dolsko.

    Skupno se je v teh treh dneh na odru zvrstilo kar 22 otroških in mladinskih pevskih zborov iz 13 osnovnih šol, med njimi tudi Otroški pevski zbor OŠ Dobrova in Otroški ter Mladinski pevski zbor OŠ Polhov Gradec, ki so se uspešno predstavili že prvi dan na koncertu na Brezovici.

    Otroški pevski zbor OŠ Dobrova, pod vodstvom zborovodkinje Marše Plohl Turk in ob klavirski spremljavi Barbare Novak, je izvedel tri skladbe: ponarodelo Sijaj, sijaj sončece v priredbi Katje Gruber, Rojstni dan Tomaža Habeta in Pesem Matevža Goršiča na besedilo Mihaela Lajlarja.

    Iz Polhovega Gradca pa sta se predstavila kar dva pevska zbor: Siničke in Mladinski pevski zbor OŠ Polhov Gradec, oba pod vodstvom zborovodkinje Alenke Kovačič Divjak in ob klavirski spremljavi Erika Tominca. Siničke so v svojem nastopu zapele Izštevanko Tadeje Vulc, veselo Pikapolonico Piko Miroslava Koerblerja in ljudsko skladbo Srečali smo mravljo v priredbi Bojana Glavine. Mladinski zbor pa se je predstavil s pesmimi Razpnimo jadra Katje Gruber, Thank You for the Music skupine ABBA v priredbi Jerryja Estesa ter domačo klasiko Čez šuštarski most.

    Celotno revijo je strokovno spremljala Andreja Martinjak, priznana zborovodkinja in glasbena pedagoginja, ki je pohvalila pestrost repertoarja in predvsem veselje nastopajočih, ki so ga izžarevali na odru.

    Pesem pomladi 2025 je dokaz, kako močna je skupnost petja in kako bogato kulturno življenje raste iz mladih pevk in pevcev. Ponosni smo, da so bili med njimi tudi pevci in pevke iz občine Dobrova – Polhov Gradec, ki so na svojstven način prispevali h glasbenemu cvetenju pomladi.

    M.D.

    Foto: Aleš Žnidaršič

  • Uspešno izpeljana čistilna akcija v občini Log-Dragomer

    Uspešno izpeljana čistilna akcija v občini Log-Dragomer

    Krajani Loga in Dragomerja, ki jim je šlo na roko tudi lepo vreme,  so poskrbeli, da so bili odpadki odpeljani tja, kamor sodijo. Na Logu je akcijo koordiniral Marjan Kavčič, ki je izrazil veliko zadovoljstvo nad dejstvom, da je pobranih odpadkov vsako leto manj, še posebej je bil navdušen, da je bilo število letošnjih udeležencev akcije veliko večje kot lani. Sicer pa ugotavlja, da je bilo med odpadki največ pločevink, steklenic in plastike, nadvse pa je zadovoljen s stanjem na Barju, kjer je veliko manj odvrženega materiala. 
    V Dragomerju je že devetnajstič po vrsti za koordinacijo čistilne akcije poskrbel Blaž Rupnik, kar je, kot je tudi sam potrdil, zares lepa številka. Presenetljiva je bila udeležba vseh tistih, ki so se lotili pobiranja odpadkov v primerjavi z lansko, sicer pa pravi, da bo prihodnje leto, ko bo že dvajseta jubilejna čistilna akcija, še poskrbel za koordinacijo, potem pa upa, da bo dobil svojega naslednika. 
    Hkrati ob čistilni je potekala še posebna akcija pomoči starejšim, pod skupnim geslom:MALA DEJANJA, VELIKO VESELJE ZA LJUDI IN NARAVO, ki jo je organizirala skupina za medgeneracijsko sožitje Starosti prijazne Občine Log–Dragomer. Nad tem delom akcije je bdela Katja Bhatnagar, ki je povedala, da gre za pomoč vsem tistim starejšim občanom, ki živijo sami in določenih hišnih opravil ter opravil na vrtu ne morejo več sami postoriti. Prostovoljci, med katerimi jih je bilo trinajst iz Osnovne šole Log–Dragomer, deset pa iz brezoviške Skavtske organizacije, so pomagali sedmim starejšim občanom, in sicer pri pomivanju oken, pletju na vrtu, košnji trave in obrezovanju drevja. Akcija je potekala letos že tretjič in starejši, ki so se nanjo prijavili, so nad njo navdušeni. Vsekakor bodo takšne pomoči veseli tudi v prihodnje. 
    Letošnji čistilni akciji se je pridružil tudi župan Miran Stanovnik. Na vprašanje, ali je to priložnost, kako čista je Občina, preveri na terenu, je pojasnil, da se tudi sam rad prepriča, kakšna je realna slika. Kot je še dodal, je vsaka takšna akcija še ena priložnost več za razmislek o tem, kje so še rezerve. Tudi v prihodnje bodo vsa prizadevanja Občine potekala v smeri osveščanja. Kot pravi, zgledi vlečejo, vse skupaj se začne že v družini. Želi si, da bi se poleg prostovoljcev na čistilnih akcijah še bolj aktivirali v čimveč društvih, pa tudi osnovnošolci skupaj z učitelji, skratka vsi, ki jim je mar, kakšno je naše okolje, v katerem bivamo.
    Sicer je župan z letošnjo čistilno akcijo izjemno zadovoljen in hvaležen vsem, ki vsako leto sodelujejo. Povedal je, da se zavedanje občanov o skrbi za naravo izboljšuje, saj je smeti manj kot pred leti. Pojasnil je še: “Smo na dobri poti, vendar je za izboljšave še veliko prostora.« 

    Andreja Čamernik Rampre 
    Foto: Katja Bhatnagar, Tom Klobčar

  • Društvo upokojencev Borovnica vabi nove člane v svoje vrste

    Društvo upokojencev Borovnica vabi nove člane v svoje vrste

    Prvi pomladanski mesec marec, ko sončni žarki že lepo ogrejejo naravo, ki se počasi prebuja in nam postreže tudi z dvema lepima praznikoma – Dan žena in Materinski dan, se izvedejo še zadnji občni zbori društev. Društvo upokojencev Borovnica je tega organiziralo v torek, 11. marca. Udeležilo se ga je lepo število upokojenk in upokojencev, ki so z zanimanjem prisluhnili poročilom o delu v minulem letu ter planom za leto 2025. V letu 2024 je vodstvo društva obiskalo svoje člane, ki so slavili okrogle jubileje in tiste nad 90 let starosti ter jim z drobno pozornostjo, prisrčnim stiskom rok in prijazno besedo polepšalo praznični dan. Obiskov so se še posebej razveselili člani v domovih starejših občanov. V letu 2024 je bilo organizirano tudi prednovoletno srečanje članov, ki je bilo dobro obiskano. Plan dela DU za leto 2025 je ohraniti dosedanje aktivnosti, pa tudi dodati kakšne nove, kot so organizacija različnih delavnic, predavanja s področja zdravstvene nege, organizacija krajših ali daljših pohodov, skratka različne oblike druženja. Po končanem občnem zboru je sledilo prijetno druženje, ob odhodu pa je predsednik društva vsaki upokojenki podaril rdeč nagelj za Dan žena.
    V zadnjih nekaj letih se je v naši občini upokojilo veliko občank in občanov, katere želimo povabiti, da se včlanijo v naše društvo. Z novimi in mlajšimi močmi bo naše društvo dobilo nov zagon, porodile se bodo nove ideje tako za aktivno preživljanje časa kakor tudi za morebitna izobraževanja v domačem kraju.
    Uradne ure DU Borovnica so vsak torek med 9.00 in 11.00 uro v prostorih društva na Paplerjevi ulici 16. Veseli bomo vsakega novega člana.
    Marjetka Rot

  • Osnovna šola Horjul na sejmu Altermed&Flora

    Osnovna šola Horjul na sejmu Altermed&Flora

    Vsako leto organizatorji določijo temo, ki je rdeča nit predstavitve na stojnici. Naslov letošnje teme, ki smo jo vrtci, osnovne in srednje šole prikazali na sejmu, je bil tradicionalna in zdrava prehrana v interakciji s podeželjem.

    Že na začetku šolskega leta sva se odločili, da bo naslov najine predstavitve na stojnici Zdrava šolska malica. V šolski kuhinji so ravno kupili aparat za izdelovanje domačih namazov, torej da ne kupujejo namazov, ampak jih s pomočjo aparata kuharice pripravijo same. Tako lahko poskrbimo za zdravo malico učencev. Na šolskem vrtu rastejo zelišča, zato sva se domislili, da bi pripravili zeliščni namaz za slano jed, Nataša pa se je domislila lešnikovega namaza iz samo treh sestavin, ki po okusu spominja na nutelo, a je veliko bolj zdrav, ker nima dodanega sladkorja. Sodelovanje z lokalnimi ponudniki pa sva prikazali tako, da je Nataša pri pouku gospodinjstva z učenci spekla medenjake iz medu lokalnega pridelovalca medu. Na stojnici sva še ponudili jabolčne hrustavčke (sušena jabolka). Pripravili sva še slikovni prikaz izdelave obeh namazov in katere aktivnosti izvajamo v okviru delovanja interesne dejavnosti Šolski ekovrt.

    V nedeljo, 16. 3. 2025, sva nato vse, kar sem naštela, predstavili na najini stojnici. Obiskalo jo je res veliko ljudi. Pohvalili so oba namaza, in sicer da sta res dobra ter da so lahko učenci veseli, da imajo tako dobre šolske malice. Najino stojnico je obiskal tudi ocenjevalec Ekošole, ki je pohvalil videz najine stojnice, kako lepo je vse barvno usklajeno. Povedal je tudi, da se vidi, kako skrbno sva vse pripravili, ter še dodal, da sva svoje delo za prvič odlično opravili.

    Vzdušje je bilo res prijetno in prav zanimivo je bilo videti, kaj vse so pripravile druge šole. Zagotovo še kdaj obiščeva sejem Altermed&Flora, bodisi kot predstavnici šole bodisi kot obiskovalki sejma.

    Cirila Šramel, mentorica ID Šolski ekovrt

  • Nov svetnik in nov prizidek

    Nov svetnik in nov prizidek

    Najprej povejmo, da je prišlo do spremembe pri članih občinskih svetnikov. Aljoša Žerjav je namreč zaradi zaposlitve na občinski upravi za podsekretarja za področje investicij odstopil kot svetnik in predsednik odbora za prostor. Izpraznjen svetniški stolček je zasedel Andrej Erčulj, za predsednika odbora pa je bil potrjen Slavko Gabrovšek. Zaradi neudeležbe na sejah odbora za prostor so razrešili Gašperja Petelina. 

    Sledila je predstavitev odloka o ustanovitvi in organiziranju Komunalnega podjetja Vrhnika. Razloge za spremembe je pojasnil odvetnik dr. Aleksij Možina, ki je dejal, da je odlok kompromis in da bo položaj manjših občin v razmerju do velike občine bistveno boljši kot v sedanji ureditvi. Novi odlok uvaja svet ustanoviteljic, ki predstavlja skupni organ občin in ima pomembno vlogo pri usklajevanju odločitev. Sestavljajo ga župani vseh treh občin, pristojnosti pa med drugim vključujejo določanje pogojev za izvajanje javnih služb in cen storitev, usmerjanje investicijske politike in razvojnih programov, sprejemanje splošnih aktov podjetja in usklajevanje odločitev občinskih svetov glede statusnih sprememb podjetja. Svetniki so odlok potrdili. 

    Ravnatelj Osnovne šole dr. Ivana Korošca Daniel Horvat je v letnem poročilu za prejšnje leto izpostavil dobre rezultate NPZ-jev in pojasnil, da je zavod sicer beležil minus. Opozoril je na mnogo premalo večnamensko dvorano, ki ob večjih šolskih prireditvah poka po šivih, kar postaja zaskrbljujoče. Potožil je tudi o težavah pri prehrani, saj npr. ceno malice določa šolsko ministrstvo, ta znaša 1,10€, “zdaj pa si predstavljajte, kaj dobite za ta denar,” je dejal ravnatelj. Razprava je sicer tekla predvsem o kadrovski in prostorski stiski v šoli, nato pa so svetniki obravnavali še razporeditev presežka prihodkov nad odhodki javnega zavoda, ki bo namenjen za pripravo investicijskega projekta razširitve šole. Predviden je prizidek telovadnice, del katerega bi bila še kotlovnica, ki bi ogrevala tudi objekte v okolici. Pri financah bi levji delež lahko predstavljala nepovratna sredstva razpisa ministrstva za javne šolske objekte, je pojasnil svetnik Slavko Gabrovšek, ki v tem vidi veliko priložnost za borovniško šolo. Svetniki so pobudo podprli, prav tako so podprli delovno uspešnost ravnatelja za prejšnje leto, torej nagrado v višini petih odstotkov njegove osnovne plače.  

    Sledile so še potrditve zaključnega računa proračuna, celostne prometne strategije, odloka o dolgotrajni oskrbi na domu in odloka o sofinanciranju letnega programa športa, v drugo so obravnavali še spremembe statuta občine in poslovnika občinskega sveta.  

    Pri pobudah in vprašanja svetnikov je Boštjana Pervinška zanimalo razpletanje težav odvodnjavanja na igrišču na Dolu, Marko Žitko je ponovno spomnil na nemogoče razmere na šolskem parkirišču, Matjaž Ocepek pa je žalostno ugotovil, da se Košutov vrt degradira in bi rad videl, da se mu povrne namen srečevanja ljudi na različnih prireditvah. Glede zemljine, nezakonito odpeljane na Pokojišče, je župan Peter Črnilogar na pobudo Boštjana Zakrajška poročal, da si je lokacijo ogledala inšpektorica za okolje, ki še ni podala nobenih informacij.  

    Na sejo so uvrstili tudi poročilo vaškega odbora o spremembah in izboljšavah v Borovnici, v katerem so pregledali izvedbo preteklih predlogov. Članica odbora Špela Jevnikar je ocenila, da veliko sprememb in izboljšav niso zaznali, pri tem pa spomnila, da je nekaj stvari lahko hitro rešljivih. Pri podvozu v Jele, ki je večkrat poplavljeno, je Črnilogar pojasnil, da enostavne rešitve ni, je pa omenil več možnosti, ki jih še preučujejo. Odvodnjavanje je problematično predvsem zaradi obnove železniške proge.  

    Rok Mihevc 

  • V maju bo potekala sanacija ceste mimo Polhograjske graščine

    V maju bo potekala sanacija ceste mimo Polhograjske graščine

    Gre za gradnjo na območju kulturnega spomenika, s tem pa tudi za specifično gradnjo, saj mora biti izvedba del skladna s kulturno-varstvenimi pogoji. Granitne kocke bodo obnovljene in zamenjane na celotnem odseku. 
    Vljudno vas prosimo, da se že vnaprej pripravite na spremenjen prometni režim. Zapora bo predvidoma lahko trajala mesec dni. Obvoz bo potekal po lokalnih cestah. Prilagojen bo tudi prevoz šolskih in redih linij avtobusov. Podrobnejše informacije o poteku gradnje in obvozih bomo tekoče objavljali na občinski spletni in FB strani. 
    Veselimo se velike pridobitve, ki pa bo zahtevala nekaj prilagoditve in potrpljenja, za kar se vam že vnaprej zahvaljujemo.

    Občina Dobrova – Polhov Gradec

  • Mladi hokejisti odlično končali sezono, člane čaka končnica prvenstva

    Mladi hokejisti odlično končali sezono, člane čaka končnica prvenstva

    Vikend poln hokejskih uspehov v mlajših kategorijah 
    Vikend sredi aprila je bil za horjulski hokejski klub res nekaj posebnega – poln emocij, borbenosti in izjemnih uspehov. Zaključek državnega prvenstva v mlajših kategorijah je postregel z veliko razloga za veselje in ponos.

    Nasmehi in medalje za U9 
    Najmlajši člani našega kluba, kategorija U9, so z nasmehi na obrazih zaključili sezono. Na turnirju ob koncu prvenstva so vsi sodelujoči prejeli zaslužene medalje, kar je lepo zaokrožilo njihovo športno leto. Igrivost, veselje in srčnost teh mladih upov nas vedno znova spomnijo, zakaj imamo tako radi ta šport.

    U13 – Sezono kronali z naslovom državnih prvakov!
    Izjemno sezono pa so z naslovom kronali Dinamiti U13, ki so skozi celotno leto kazali zrelost, ekipno igro in nepopustljivost. V finalu so potrdili svojo premoč in se zasluženo veselili naslova državnih prvakov. Trener Jan Leben je ob tem povedal:
    “Ekipa je pokazala neverjetno srce. Trdo smo trenirali in rezultat je več kot zaslužen. Ponosni smo na vsakega posameznika.”

    U16 – Drama do zadnje tekme
    V kategoriji do 16 let smo bili priča izjemno napeti končnici. Naši Dinamiti so zbrali enako število točk kot ekipa iz Dolenjskih Toplic, a so zaradi nekoliko slabše razlike v golih osvojili drugo mesto. Trener Timotej Fink pravi, da je izid dokaz kakovosti ekipe:
    “Igrali smo srčno in borbeno. Na koncu nam je zmanjkalo malo športne sreče, a drugo mesto je prav tako ogromen uspeh.”

    Poletna liga kot nova priložnost 
    Pogled klubu zdaj že usmerjajo naprej – proti poletni ligi, ki bo potekala v obliki štirih turnirjev po Sloveniji. Mladi Dinamiti bodo imeli novo priložnost za dokazovanje, saj bo na koncu razglašen skupni zmagovalec lige. S tem bodo tekmovalci ostali v pravem tekmovalnem ritmu in hkrati gradili še močnejšo prihodnost kluba.

    Člani v boju za končnico – polfinale pred vrati! 
    Medtem ko se mlajše selekcije veselijo svojih uspehov, pa se članske ekipe borijo za naslov državnega prvaka. 
    Ekipa TNT Dinamiti se žal ni uspela prebiti v nadaljevanje prvenstva, saj jim je na koncu zmanjkalo le nekaj točk. A izjemno pozitivna novica je, da so mladi Dinamiti prišli do končnice, kjer so se sicer morali posloviti po dveh tekmah z močno ekipo Bulsov. Izkušnja pa bo nedvomno dragocena za prihodnost. 
    Tako ostaja glavni adut horjulskih inline hokejistov članska ekipa Dinamitov, ki je že prestala prvo oviro in dvakrat premagala ekipo Karlovca ter se tako uvrstila v polfinale! Tam jih čaka obračun z ekipo HK Prevoje. Prva tekma je na sporedu v petek, 18. 4., v Horjulu, povratna pa 25. 4. na Lukovici. Hokejisti vabijo vse navijače, da napolnijo tribune in pomagajo ekipi na poti v veliki finale! 
    Za več informacij o tekmah, rezultatih in dogajanju v klubu sledite njihovim družbenim omrežjem na Facebooku in Instagramu. Skupaj lahko spišemo nove uspešne zgodbe.

    Državna reprezentanca v Horjulu 
    Dobro delo ni ostalo neopaženo, prav tako tudi dobri pogoji za treninge tako da je v nedeljo, 6. aprila, v Horjulu potekal velik zbor vseh reprezentanc Slovenije. Dan se je začel z reprezentanco do 16 let, nato pa so sledili veterani nad 38 in 45 let, ki se konec maja odpravljajo na svetovno prvenstvo v Nemčijo. Glavni poudarek pa je bil na članski reprezentanci, ki se pripravlja na Evropsko prvenstvo, ki bo v začetku julija potekalo v Chitadelli v Italiji.
    Pod vodstvom selektorja Klemna Sodržnika je bilo zbranih 12 igralcev in 4. vratarji iz cele Slovenije. Trening je bil namenjen predvsem spoznavanju in uigravanju – ključnemu koraku k oblikovanju konkurenčne reprezentance za evropski izziv.

    Peter Kavčič 
    Foto: HK Dinamiti

  • Župan osebno voščil 90-letniku ob rojstnem dnevu

    Župan osebno voščil 90-letniku ob rojstnem dnevu

    Naš občan Vinko Novak je praznoval častitljivih 90 let. Ob tej priložnosti mu je osebno voščil vse dobro tudi župan Janko Prebil. Gospod Vinko je bil celo življenje poklicni voznik, med drugim je vozil tudi šolske otroke v šolo in domov. Zadnja leta prebiva v domu starejših občanov Deos v Horjulu. Obiska se je zelo razveselil in trenutke izkoristil za prijeten klepet ter druženje. 

    Peter Kavčič


  • Križ ni nikoli zadnja postaja

    Križ ni nikoli zadnja postaja

    Gospod Poje, za začetek: bi se nam lahko na kratko predstavili? Od kod prihajate, kako dolgo že delujete kot župnik v Župniji Brezovica? 
    Sem Jožef Poje, doma sem iz Šentvida nad Ljubljano, v Župniji Brezovica pa sem župnik deset let. Tudi pred Župnijo Brezovica sem bil župnik dveh manjših župnij: Nove in Stare Oselice, pred tem pa sem bil kaplan v Železnikih, Zagorju ob Savi, v Bolniški župniji in Cerkljah na Gorenjskem.

    Kako ste bili sprejeti, ko ste prišli na Brezovico? 
    Spomnim se, da je bil pred desetimi leti res lep sprejem. Ljudje so bili veseli, z eno srčnostjo, odprtostjo, hvaležnostjo, da prihaja duhovnik.

    Bi lahko rekli, da se danes tukaj že počutite kot domačin?
    Ja, v toliko letih kraj postane domač, prijeten; lahko rečem, da sem rad tukaj.

    Smo tik pred največjim krščanskim praznikom. Kaj vam osebno pomeni ta čas?
    Že obdobje, ki se imenuje veliki teden, me zaznamuje od otroštva naprej, posebej zadnji trije dnevi, ki se imenujejo velikonočno tridnevje, od velikega četrtka naprej, in sama Velika noč. Vedno sem v teh dneh čutil veliko dogodkov, ki so povezani z mojim življenjem, dogodkov, ki so zaviti tudi v skrivnost Božje poti ali delovanja. Predvsem v teh dneh vidim praznik, ki je praznik veselja, ker zmaguje življenje. Za to niti ni potrebno imeti vere, ampak logično misel: ker je življenje od Boga, Bog pa je najmočnejši, torej ni druge možnosti, kot da je življenje končni zmagovalec. Smrt in vstajenje Jezusa Kristusa, ki je praznik Velike noči, daje tudi meni osebno velik notranji vpogled v vse delovanje, ki ga imam. V tem je pogled naprej, je moja prihodnost, polna prihodnost,  to pa je tista lepota praznika Velike noči: prihodnost, ki se bo nekoč zgodila, je polna prihodnost.

    Lahko na kratko predstavite župnijo Brezovica? 
    Župnija Brezovica je v dveh občinah: v občini Brezovica in v občini Log- Dragomer. V župniji je približno 9.000 prebivalcev. Poleg župnijske cerkve ima še tri podružnične cerkve: v kraju Log, v Dragomerju in v Vnanjih Goricah. Vse cerkve imajo ključarje – to so ljudje, ki so odgovorni za urejenost in vzdrževanje cerkva kot objektov. Potem so tu še prostovoljci, ki skrbijo za čistočo, okrasitev, pripravo prostora, kadar je sveta maša, bogoslužje. Ti ljudje res čutijo s krajem in jim je cerkev, ki je v njihovem kraju, dragocena ter pomembna.
    Sveta maša je vsak dan v župnijski cerkvi na Brezovici. Vsako nedeljo pa je sveta maša tudi v Vnanjih Goricah in v kapeli na Logu, ker je tam prostor večji kot v tamkajšnji cerkvi, ki je premajhna. V cerkvi v Dragomerju je sveta maša redkeje, nekajkrat na leto in ob cerkvenemih pogrebih.

    Kako bi opisali vlogo vaše župnije v življenju kraja? Se vam zdi, da se krajani radi vključujejo v župnijske dejavnosti?
    Mislim, da ima župnija in tudi versko dogajanje vpliv v kraju. Ljudje prihajajo, verniki so hvaležni, da je tukaj pester utrip – od otrok, mladih, starejših. Poleg svetih maš in obredov se vrstijo v župnijski cerkvi tudi kulturni dogodki, ki so v naši župnijski cerkvi predvsem glasbeno obarvani: gostovanja pevskih zborov, glasbenih skupin, koncerti, ki se jih udeležujejo tudi tisti, ki niso verniki, ampak ljubitelji kulture in glasbe.

    V občini Log-Dragomer stojita dve cerkvi: cerkev sv. Lovrenca v Dragomerju in cerkev sv. Janeza Krstnika na Logu, ki sta tudi del kulturne dediščine kraja, dva najstarejša objekta v Občini Log- Dragomer. Kako vi doživljate njuno vlogo?
    Obe cerkvi sta osrednja kulturna spomenika občine Log-Dragomer z bogato zgodovino. Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila pred leti celo romarska, kamor so ljudje prihajali tudi od drugod in je zagotovo zaznamovala kraj. Cerkev sv. Lovrenca, ena najstarejših podružničnih cerkva v tem okolju, je bogatejša še z odkritjem fresk, ki so se odkrile ob elektrifikaciji. Te freske so dragocene tudi zato, ker so v časih, ko šolstvo še ni bilo tako dostopno, ljudem podajale verske resnice. Freske so bile kot kateheza, verouk, poučevanje po slikah, da so si ljudje lažje zapomnili, pridobivali versko izobrazbo in sledili praznikom.

    Slišali smo, da se v sodelovanju s predsednico KUD Kosec trudite obnoviti freske v cerkvi sv. Lovrenca. Kako poteka ta projekt in kakšne so vaše želje glede prihodnosti teh objektov?
    Zdaj so pridobljeni kulturnovarstveni pogoji z Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Trenutno poteka povpraševanje v Restavratorskem centru: kakšna dela bi bila primerna, v kakšnem obsegu, na kakšen način? Freske so izjemno pomembne in želimo jih približati tudi obiskovalcem. Ker je cerkev zaradi varnosti zaprta, pripravljamo informativno tablo, ki bi bila postavljena ob cerkvi, da bi obiskovalci lahko prebrali njeno zgodovino in videli notranjost vsaj na fotografijah. Zdi se mi izjemno pomembno, da ljudje začutijo vrednost sakralne dediščine, da krajani čutijo, da imamo v kraju dragoceno stavbo z bogato zgodovino.

    V zadnjih letih veliko sodelujete z društvi. Zanima me, kako vi gledate na to sodelovanje, ali je to pot, ki bi jo po vašem mnenju morali še okrepiti?
    Sodelovanje z društvi v kraju se mi zdi izrednega pomena, da se občuti povezanost v različnosti, kako gradimo vsak na svojem področju nekaj lepega in dobrega. Vrsto let ob prazniku gasilcev pripravljamo spominske svete maše za vsa štiri prostovoljna gasilska društva, ki delujejo v naši župniji. Poleg tega smo pred nekaj leti začeli pripravljati sveto mašo za lovce ob godu sv. Huberta, pa za čebelarje ob godu njihovega zavetnika sv. Ambroža. Ob največjem Marijinem prazniku – Velikem Šmarnu so v procesijo povabljeni praproščaki vseh društev in skupin iz župnije. Odziv je dober, še boljši je, kadar je povabilo osebno, ne le preko oznanila ali spletne strani.     

    Se vam zdi, da se današnje življenje vernikov razlikuje od tistega v preteklosti? Kateri so po vašem mnenju največji izzivi sodobnega časa za ljudi? 
    Vera je živa stvar, spreminja se v vsakem človeku kot živ organizem. Še pred desetletji je bila vera v koraku s utripom družbenega življenja, kot tradicija, in je bila širše prisotna. Danes je to bolj osebna odločitev. Spremembo vidim v tem, da je po številu manj vernikov, a ti so bolj globoko povezani z vero kot nekoč. Zdaj nekdo pride v cerkev, ker tako sam čuti, je prepričan, ker ima osebno držo, osebno izkušnjo.

    V sodobnem, hitrem svetu ljudje pogosto težko najdejo čas za globlje odnose. Kaj bi po vašem mnenju lahko naredili kot skupnost – ne le kot Cerkev – da bi se bolj slišali, videli in podprli? 
    Zame je dragoceno vsako srečanje, ki je osebno srečanje. Tehnologija in družbena omrežja veliko omogočajo in olajšajo delo, a ne morejo nadomestiti osebnega srečanja. Tu je poudarek: osebno srečanje, človek s človekom. Da se omogoči to srečanje tudi mladim, ki jih lahko tehnika še močneje pritegne, zaznamuje ali celo ujame in pritegne še bolj kot odrasle. Po drugi strani smo tudi odrasli žal že močno zaznamovani s tehnologijo.

    Za konec: kaj bi ob prihajajoči Veliki noči želeli sporočiti našim bralcem? 
    Želel bi, da bi vsak ob srečevanju s preskušnjami, ki jih lahko z drugo besedo imenujemo tudi križ, ki nas bremeni, spoznal, da križ ni nikoli zadnja postaja. Vedno je vmesna postaja na poti in za vsako preizkušnjo, težavo, bremenom, križem gre pot naprej. To je pot rešitve, kristjani rečemo, da je to pot odrešenja, pot svetlobe, veselja, radosti. Zadnja stvar je popolno veselje, sreča, radost, zadovoljstvo. To je naš cilj. Vmes pa so različni trenutki, s težo, pa tudi z radostjo. Na koncu je za vse popolnost v veselju.

    V. L.  
    Foto: arhiv Jožefa Pojeta

  • 22. Pomladni Gala koncert

    22. Pomladni Gala koncert

    Na odru smo se zbrali glasbeniki iz Orkestra Simfonika Vrhnika pod taktirko maestra Marka Fabianija in Mešani pevski zbor Mavrica z zborovodkinjo Darinko Fabiani. Kot solistka pa se nam je tokrat pridružila Eva Hren. Po rodu Vrhničanka, ki spada med tiste slovenske glasbenice, ki so se zavestno odprli izvajanju različnih glasbenih zvrsti. Kljub študiju klasike in poklicu profesorice klasične kitare na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, jo je karierna pot ponesla v številne glasbene vode, med njimi tudi v jazz in etno. je v več kot 20-letni vidni glasbeni karieri izdala različne samostojne albume, redno nastopa z vrhunskimi glasbenimi zasedbami, kot so Big Band RTVS, Orkester slovenske vojske, Orkester Simfonika Vrhnika, SOS orchestra in Katrinas, s svojo glasbo pa v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo zastopa našo državo tudi v tujini. 
    Pod vodstvom dirigenta Marka Fabianija smo na koncertu ponudil nostalgičen preplet zimzelenih slovenskih in tujih evrovizijskih uspešnic, ki so, ne glede na letnico nastanka sveže, aktualne in brezčasne. In četudi mnoge med njimi na tekmovanju za Pesem Evrovizije niso zasedle prvega mesta, so v perspektivi časa prav vse postale zmagovalke. 
    V izvedbi orkestra, zbora in solistke so v novi preobleki zazvenele Waterloo, Brez besed, Zbudi se, Energy, Love Shine a Light, Malo miru, Dan ljubezni in mnoge druge.

    Fotografije: Tomo Gorše
    Besedilo: Simona Rodež