Kategorija: Ekologija

Skrb za naravno okolje je naša skupna naloga. Delo je potekalo hitro in učinkovito tudi ob pomoči podjetja Huliot, ki je tudi sicer sodelovalo pri tej akciji, saj so darovali vreče za smeti in rokavice. Da energija in volja ni pošla pa so poskrbeli pri Metrelu, saj so poskrbeli za malico in pijačo. 
Župan Janko Prebil in podžupan Andrej Stanovnik, ki je tudi letos koordiniral ekipe na terenu, se vsem sodelujočim zahvaljujeta za čas in trud ter donatorjem za vsa sredstva, ki so jih priskrbeli, da je akcija uspela. Podžupan je s temi besedami opisal letošnjo akcijo: ”Nekoliko se je poznal upad šolskih otrok, ki so se pripravljali na mjuzikal, zato obisk ni bil tako dober kot lani, a vseeno lahko rečem, da smo bili uspešni. Ves odpadni material smo zbrali v športnem parku Horjul, kamor je KP Snaga pripeljala posebne zabojnike za te smeti in po končani akciji zabojnike odpeljala na deponijo. Zavedamo se, kako zelo pride prav vsak par pridnih rok in kako delo poteka hitro in v dobrem vzdušju, če se zberemo v večjem številu. Zato se vsem, ki ste sodelovali, v imenu občine zahvaljujem in vas že sedaj vabim, da se ponovno zberemo ob naslednji akciji v čim večjem številu.” 
Žal verjetno ne bomo nikoli vsi, ki živimo tu v tem prostoru razumeli, kaj pomeni odlaganje smeti in odpadkov v naravo, saj kljub vsem prizadevanjem še vedno najdemo odpadke, ki bi jih vsak, ki razume, kaj pomeni ohranjanje narave, odložil v zabojnik, ki je temu namenjen. Morda je razlog nevednost, morda ingoranca, morda preprosto lenoba? Pri vsaki od teh zadev lahko odgovor poišče vsak posamezni človek pri sebi čisto sam. Ekipe prostovoljcev, ki so se odpravile z vrečkami za smeti v naravo, so v sobotnem dopoldnevu prinesle nazaj polne vreče odpadkov, ki v naravnem okolju nimajo kaj početi, in to je tisto, kar nas lahko navdaja z optimizmom, da se počasi po malem stvari izboljšujejo. Samo da bi bilo teh vreč vedno manj.

Peter Kavčič 
Foto: Občinski arhiv

Čeprav je selitev najbolj množična spomladi, se dvoživke med svojimi bivališči selijo skozi vse leto. So ena najbolj ogroženih skupin živali na svetu, pri čemer največjo grožnjo predstavlja uničevanje njihovega življenjskega prostora. Zaradi posebnih življenjskih zahtev (v različnih obdobjih potrebujejo različna bivališča) so nanj še posebej občutljive. Bivališča postajajo čedalje bolj razdrobljena, selitvene poti med njimi pa otežene.

Na območju Ljubljanskega barja se v zadnjih letih vedno bolj kažejo tudi posledice podnebnih sprememb. Jarki in kanali, ki predstavljajo osrednji razmnoževalni habitat dvoživk, vse pogosteje presahnejo še pred zaključkom njihovega razmnoževalnega kroga, kar dodatno prispeva k upadu njihovih populacij.

Pomemben dejavnik smrtnosti ostaja tudi promet. To težavo lahko naslovimo z izgradnjo trajnih ukrepov za varstvo dvoživk na cestah. Ti vključujejo podhode ter enako pomembne usmerjevalne ograje, ki živalim preprečujejo dostop do cestišča in jih vodijo proti podhodom. Ograja je ključni del ureditve, saj bi brez nje živali cesto še vedno prečkale po običajni poti. Zato mora biti dovolj visoka, da je ne morejo preskočiti, in oblikovana tako, da je ni mogoče preplezati. Pogosto so razlike med učinkovitimi in neučinkovitimi rešitvami na videz popolnoma zanemarljive in predstavljajo minimalen strošek glede na vrednost tovrstne investicije. Zato je bistveno, da pri načrtovanju sodelujejo različni strokovnjaki, ki upoštevajo tudi izkušnje iz tujine, kjer je tovrstna infrastruktura že desetletja obvezni del cestnih ureditev. 
Umeščanja takšnih ukrepov se nikoli ne lotevamo na pamet. Načrtovanje temelji na temeljitem terenskem delu, s katerim ugotavljamo številčnost, gostoto in vrstno sestavo dvoživk na določenem cestnem odseku. Pomembno je tudi, da vemo, iz katerih območij in kam se selijo. Podhodi morajo biti dovolj široki in visoki, da jih dvoživke med selitvijo dejansko uporabljajo. Pri umeščanju je treba upoštevati tudi značilnosti prisotnih vrst. Če podhode gradimo za večje in bolj mobilne vrste (npr. krastače, rjave žabe), lahko podhodi stojijo nekoliko bolj narazen. Kadar prevladujejo manjše in slabše mobilne vrste (npr. pupki), pa morajo biti podhodi postavljeni gosteje.

Pomembno je, da ukrepi ne predstavljajo dodatne prostorske prepreke in s tem ne ogrožajo populacij dvoživk. Umeščanje pa pogosto zahteva tudi številne kompromise – od zagotavljanja ustreznih zemljišč do prilagoditev naravnim razmeram, kot so kraški izviri, posedanje tal ali omejitve zaradi obstoječe pozidave. 
Za ocenjevanje uspešnosti ukrepov uporabljamo kombinacijo različnih metod. Med njimi so nočni pregledi usmerjevalnih ograj in podhodov, ki omogočajo vpogled v številčnost živali na selitvi. Ob tem natančno pregledamo tudi cestišče, kjer beležimo povožene osebke in s tem preverjamo učinkovitost usmerjevalnih ograj. V nekatere podhode smo namestili tudi posebne pasti, s katerimi spremljamo njihovo uporabo. 
Selitve spremljamo na treh cestnih odsekih (v Bistri, na Pakem in pri Podkraju), kjer je Direkcija RS za infrastrukturo ukrepe izvedla v okviru evropskega projekta LIFE AMPHICON. 
Prvi rezultati kažejo, da so ukrepi zelo uspešni. Čeprav ukrepi ne morejo popolnoma preprečiti smrtnosti dvoživk na cestah, jo bistveno zmanjšajo, kar pomembno prispeva k ohranjanju njihovih populacij. Podhode pa poleg dvoživk uporabljajo tudi številne druge živali – hrošči, kače, podlasice in ježi. V enem od podhodov v Bistri je bila zabeležena celo vidra. 
Za dolgoročno učinkovitost ukrepov je ključno tudi ustrezno vzdrževanje posameznih elementov. Vhodi v podhode morajo biti redno košeni, usmerjevalne ograje pa očiščene plezajoče vegetacije. Ograje je treba redno pregledovati in odstranjevati vejevje ali rastlinje, ki bi živalim omogočilo, da jih preplezajo. Izkušnje iz tujine kažejo, da lahko tudi manjši premiki ograjnih elementov (npr. stik med betonskimi segmenti) postanejo “lestve” za dvoživke, kar močno zmanjša učinkovitost celotnega sistema.

Jasna Tarman

Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje

Projekt LIFE AMPHICON

Vsi, ki se pogosteje vozimo na relaciji Vrzdenec-Šentjošt, ob cesti lahko opazimo veliko količino odvrženih pločevink in plastenk. Ob nedeljskem sprehodu smo, na slabem kilometru poti, nabrali kar 4 vreče odvržene prazne embalaže. Seveda se ob tem sprašujemo, kdo tako brezvestno onesnažuje ta prelepi del naše domovine. V času, ko toliko govorimo o okoljski ozaveščenosti, si je skoraj nemogoče predstavljati posameznike, ki kar iz avtomobila odmetavajo vse, česar ne potrebujejo več. Začudenje je še večje, ko ugotoviš, da je med odvrženo embalažo največ pločevink piva. Torej so tisti, ki neodgovorno smetijo vse povprek, obenem tudi neodgovorni vozniki? Ob svetovnem dnevu Zemlje so po vsej državi potekale raznovrstne čistilne akcije. Želja vseh, ki spoštujemo in cenimo naravo, je, da v prihodnosti take akcije niti ne bodo potrebne, če bo skrb za okolje postala naš skupni cilj.

VŽ