Tone Krek, znan tudi kot Noj Tomi, mesar iz Butajnove nad Horjulom, je že v začetku leta 2025 dosegel pomembne uspehe, ki potrjujejo kakovost njegovih mesnih izdelkov. V tem letu je prejel že dve zlati plaketi za svoje izdelke. V januarju je Noj Tomi prejel zlato priznanje za svoje krvavice na tekmovanju Čurkarijada 2025 v Kogu, kjer so se predstavile krvavice iz celotne Slovenije. Prleško tekmovanje Črnih Čurk se vsako leto odvija pod organizacijo Društva Antonovanje na Kogu, dogajanje okoli tekmovanja pa se vsako leto razvleče na 2 tedna dogodkov. Letos so januarsko dogajanje otvorili z nastopom pevskega zbora, nadaljevali z okroglimi mizami, poskušnjo krvavic in lokalnega vina ter ocenjevanjem krvavic, v soboto, 18. januarja, pa je potekala osrednja prireditev s podelitvami priznanj, stojnicami lokalnih ponudnikov, srečelovom in drugim kulturnim programom. Noj Tomi je za svojo krvavico prejel častitljivih 19/20 točk. Minilo je le nekaj mesecev in 5. aprila je Noj-Tomi na 3. Salamijadi v Vipavskem Križu prejel zlato priznanje za svojo svinjsko dimljeno salamo. Letošnja konkurenca je predstavljala 48 salam, Noj-Tomi pa se je tekmovanja udeležil prvič. Tekmovanje je potekalo po različnih kategorijah – dimljena, nedimljena in divjačinska salama ter špehovka. Pr’ Lupč pa je pestro čez celotno leto. Poleg mesarije in obiskovanja tekmovanj so s svojimi izdelki prisotni na kar treh tržnicah – Dobrova, Vič in Vrhnika, z mesninami obogatijo tudi pogostitve v sklopu Dobrot Blagajeve dežele, nekajkrat letno pa v njihovi mesariji potekajo tudi izobraževanja za razsek mesa. Izobraževanja pod organizacijo Zavoda Ljubljana in Zavoda Kranj so zelo priljubljena tako pri mesarjih kot tudi pri kuharjih, kmetih in vseh ljubiteljih pravilne priprave mesa. S skromnim prispevkom se udeleženci na dnevnem izobraževanju naučijo razseka, tehnik obdelave mesa ter same uporabe. Udeležence izobražujejo mesarji, razsek pa je večinoma prikazan na drobnici in govedu. Izobraževanja pri Noj-Tomiju potekajo večkrat letno, mesta pa so skoraj vedno popolnoma zapolnjena. Naslednja delavnica se bo odvijala v mesecu maju, istega meseca pa bo Tone zopet sodeloval na Festivalu dobrot slovenskih kmetij, kjer se bo tokrat predstavil s svinjsko salamo.
Ob 9:30 se je na dogodku zbralo 18 udeležencev iz Borovnice in širše okolice, ki so si želeli pridobiti strokovna znanja o pravilnem obrezovanju dreves in grmovnic. Dogodek je vodil inž. Miroslav Sanabor, strokovnjak s področja hortikulture, ki se s sajenjem, vzdrževanjem zelenih površin, nasadov in vinogradov ukvarja tako poklicno kot zasebno. Gospod Sanabor ima več kot 20 let izkušenj na tem področju, zato so bili nasveti in priporočila, ki jih je delil z udeleženci, izjemno dragocena.
Med prikazom obrezovanja je inž. Sanabor udeležencem podrobno predstavil različne tehnike in pristope, ki jih je potrebno upoštevati pri obrezovanju različnih vrst dreves. Razložil je ključne dejavnike, kot so čas obrezovanja, vrsta drevesa ter specifične potrebe posameznih rastlin glede na njihov razvojni ciklus. Poleg tega je podal konkretne primere iz prakse, ki so vključivali tako obrezovanje sadnih dreves, kot tudi okrasnih grmovnic, ki so pogoste v domačih vrtovih.
Prisotni so imeli tudi številna vprašanja, na katera je strokovnjak odgovarjal skozi ves prikaz. Posebno pozornost je namenil vprašanjem o preprečevanju bolezni in škodljivcev pri drevesih, saj obrezovanje ni zgolj estetski postopek, ampak tudi pomemben korak pri ohranjanju zdravja dreves in izboljšanju kakovosti pridelka.
Po končanem praktičnem delu je inž. Sanabor pripravil še krajše predavanje o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki jih pogosto uporabljamo v vrtnarstvu in sadjarstvu. Udeleženci so se seznanili z osnovnimi smernicami glede varnosti pri delu z zaščitnimi sredstvi ter priporočili za pravilno skladiščenje in ravnanje s temi snovmi, da bi zmanjšali tveganje za okolje in ljudi. Pomembno je namreč vedeti, kako in kdaj uporabiti določena sredstva ter se zavedati njihovega vpliva na ekosistem.
Zadnji del dogodka je bil namenjen odprtemu pogovoru, kjer so se udeleženci lahko posvetovali o specifičnih težavah in vprašanjih, ki jih imajo v zvezi z lastnimi vrtički in nasadi. Inž. Sanabor je na te teme odgovoril z nasveti, ki so bili prilagojeni lokalnim razmeram in potrebam udeležencev.
Dogodek se je zaključil ob 11:00, vendar so se številni udeleženci še dolgo zadrževali na lokaciji, kjer so izmenjavali izkušnje in se pogovarjali o nadaljnjih korakih za izboljšanje svojih vrtičkov. Vsi so se strinjali, da je bil dogodek izjemno koristen in da so pridobili mnoge uporabne informacije, ki jih bodo lahko takoj uporabili pri svojem delu z drevjem.
Poleg bogate ponudbe semen in sadik, kjer je lahko našel vsakdo seme za svoj vrt, se je tokrat prvič tudi ustvarjalo – delavnica izdelave semenskih kroglic. Semenska kepa se je oblikovala iz mešanice gline in zemlje, v sredino kepe se je položilo seme in vse skupaj dobro zgnetlo in spravilo v priročno in ekološko posodo, v karton za jajčka. Kakšno seme položiti v kroglico, je pa odvisno od lokacije pogozdovanja in vrste avtohtonih dreves, no, otroci so v parku v blatne kepe polagali semena za svoje vrtove, torej semena bučk in kumar, in jih bodo »odmetavali« na domačem vrtu. Vreme je zdržalo do 12. ure, nato je dež pregnal obiskovalce do hiške v parku, kjer so člani TD Polhov Gradec pripravili golaž za vse udeležence čistilne akcije, ki se je dogajala v jutranjih urah. Ampak program se je nadaljeval, saj je prišel strokovnjak iz Zavoda za gozdove – pomen semen in varovanje gozdov ter izkušnje iz pogozdovanja krasa so vsekakor zanimiva tema. V prihodnosti bomo morali dobro poskrbeti za lastna semena in našim zanamcem zapustiti stara avtohtona semena, saj nam to veleva ohranitveni nagon in ne samo dediščina. Svoje zdravje varujemo tudi z lastnimi semeni in naj nam zdravje raste pred nosom in ne na policah trgovin, najin pogovor zaključi naša domača zeliščarka Margita Vehar, ki ima zdaj polno dela s pripravo visokih gred zeliščnega vrta na Polhkovem razgledišču in pa na posestvu Dežele zelišč. Bo pa zelo vesela pomoči in družbe (tel. 041 788 175), ki bo seveda nagrajena z veliko mero znanja in modrosti – tega niti Mastercard ne zmore! Sebastjan Vehar
Gospodinjstvo se znajde na pragu energetske revščine, ko si le s težavo privošči zadovoljitev osnovnih energetskih potreb (ogrevanje, električna energija in topla voda) oziroma, ko za energetske storitve porabi več kot 10 % svojih dohodkov. Ocene kažejo, da v Evropi pod pragom energetske revščine živi od 50 do 125 milijonov ljudi. V Sloveniji je po raziskavi Umarja takih gospodinjstev 30 %. Kaj lahko naredimo, da zmanjšamo potrebo po energiji in s tem tudi strošek za energijo? Kot prvi ukrep se moramo začeti varčno obnašati, šele nato pride na vrsto nameščanje varčnih sijalk, tesnil za okna, varčnih nastavkov za pipe, tuše itd. Sledijo investicije v boljšo izolacijo stavbe (glej spodnjo sliko), nova okna in nazadnje odločitev za učinkovitejši način ogrevanja, v kolikor je to mogoče. Navedene ukrepe velja izvajati v prej naštetem vrstnem redu, saj nam nič ne pomaga, da bivamo v toplotno ustrezno izolirani stavbi, če sami nismo varčni, nepravilno prezračujemo in trošimo veliko dragocene energije. V tabeli opisani prihranki veljajo ob izvedbi enega ukrepa. Ob izvedbi več ukrepov je potrebno upoštevati medsebojne učinke, s tem lahko celovita prenova ovoja stavbe doseže okrog 50 % prihranka toplotne energije. Seveda na dosežen delež prihrankov vpliva več vidikov: tehnični potencial na določenem objektu, načrtovanje, izbira materialov, izvedba in seveda tudi uporabnik sam, ki lahko z varčnim ravnanjem veliko prihrani pri rabi energije. Za navedene in podobne ukrepe lahko pri Ekoskladu pridobite nepovratna sredstva ali kredit z nižjo obrestno mero. Višina nepovratnih sredstev za posamezni ukrep ter zahteve razpisov so objavljeni na spletni strani www.ekosklad.si. Ukrep sanacije ovoja stavbe je prav gotovo smiseln sploh za nekoliko starejše objekte, ki nimajo dodatne toplotne izolacije. Na dolgi rok se investicija poplača tako v obliki prihranjene energije kot tudi denarja ter nenazadnje večjega bivalnega udobja.
GOLEA – Ustvarjamo obnovljivo prihodnost!
V tabeli so podani ukrepi v toplotno izolacijo zunanjega ovoja stavbe. Slednjega sestavljajo vsi tisti strukturni materiali in obloge, ki zaključujejo stavbo in ločujejo notranje prostore od zunanjega okolja (fasada, okna in vrata, streha, tla). Povzeti so možni prihranki energije, višina investicije in povračilna doba za posamezen ukrep.
Iz termografskega posnetka je razvidno večje »uhajanje toplote« skozi levo toplotno slabo izolirano fasado.
KGZS Zavod Ljubljana, kmetijska svetovalna služba vabi na informativno izobraževanje, ki bo 18. 3. 2025 ob 9. uri, v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu.
Kako bi opisali podjetje Mikrozelenje Šebenik? Kaj vas loči od konkurence na trgu?
Smo manjše lokalno podjetje iz Borovnice, kjer vzgajamo sveže mikrozelenje in jedilno cvetje. Smo pionirji na tem področju in trenutno največji v Sloveniji. Pestra izbira, prilagajanje kupcem, dobri odnosi s strankami in inovativnost nas loči od drugih.
Kako se je začela vaša podjetniška pot? S katerimi začetnimi težavami ste se morali spopasti na začetku?
Pred desetimi leti sva iskala poslovno idejo, ker sva imela željo, da greva na svoje. Po mnogih poskusih sem našla na spletu dva Slovenca, ki sta takrat živela na Novi Zelandiji in sta vzgajala mikrozelenje. Ideja se nama je zdela res super in po začetnih poskusih vzgoje sva se navdušila in se odločila, da bo to prava izbira.
Prvi izziv je bil najti prostor, ko smo ga našli, pa smo morali popolnoma prenoviti celo zgradbo, kar je bil takrat kar velik zalogaj. Boštjan je praktično pol leta vsak dan delal, da je preuredil celotno poslopje do te mere, da smo lahko pričeli z vzgojo. Inja je bila takrat še dojenček, tako da je bilo treba usklajevati še to plat družine.
Kateri izdelek je bil prvi, ki je prišel na trg?
Grah, sončnica, redkvica. S temi vrstami sva tudi delala prve poskuse vzgoje, ker so okusne, hitro vzgojljive in bolj enostavne za vzgojo.
Ste bili takrat pionirji tega področja, ste imeli oz. imate danes konkurenco?
Tako je, sva med pionirji vzgoje mikrozelenja in jedilnega cvetja v Sloveniji. ‘Garažarjev’, ki se odločijo malo vzgajati, je kar nekaj. Le malo pa je takih, ki vzgajajo malo na večje. Pri tem poslu je pomembna kritična masa, s katero sploh postaneš profitabilen.
Je mikrozelenje že dobro poznano ljudem?
Če primerjam z desetimi leti nazaj, nam je uspelo ta termin – mikrozelenje – kar lepo razširiti. Predvsem v gostinskem krogu to sedaj že vsi dodobra poznajo.
Kakšne so prednosti mikrozelenja za potrošnika?
V prvi vrsti si vsak lahko sam doma vzgoji mikrozelenje ali kalčke, tako da ima lahko svoj vrt ne glede na to, ali ima vrt zunaj ali ne. Mikrozelenje so mlade rastlinice zelenjave, zelišč in drugih rastlin, ki popolnoma razvijejo klične, včasih pa tudi prve prave liste. V povprečju vsebuje od 4- do 6-krat več hranil, kot odrasle rastline iste vrste. Ker so to tudi zelo okusne rastlinice, obogatijo prav vsako jed.
Kako bi opisali timsko dinamiko v podjetju? Kaj je ključ do uspešnega sodelovanja znotraj ekipe? Kakšen je danes vaš kolektiv, koliko je zaposlenih?
Brez medsebojnega sodelovanja in delovanja nam ne bi uspevalo. Tu si enostavno moramo pomagati med seboj. Ko se prične sezona nabiralništva, se obseg dela toliko poveča, da je treba biti hiter in učinkovit, da se vsak dan delo naredi. Trenutno nas je pet redno zaposlenih, eden pogodbeno, pomoč mojih staršev, ko se prične delo zunaj (delo na njivah, nabiralništvo, sušenje cvetja …) ter Mojca, kot zunanja sodelavka, ki skrbi za socialna omrežja.
Katere izdelke ponujate danes?
Preko 30 vrst svežega mikrozelenja, sveže jedilno cvetje, divje rastline (nabiralništvo), suho jedilno cvetje, potem pa preko spletne trgovine prodajamo tudi vse za domačo vzgojo mikrozelenja in kalčkov (semena, substrat, posodice …). Sedaj pa dodajamo v spletno trgovino tudi druge izdelke, da popestrimo izbiro v naši spletni trgovini (kuverte, papirje in pisma s semeni, Daily Organko za dnevne organske odpadke, pokrovi za fermentiranje, knjige z recepti, pršilke …).
Kako je z izdelki, kot so suho cvetje, sveže jedilno cvetje? Kakšen odziv je med potrošniki?
Za suho jedilno cvetje smo ustvarili svojo znamko – Bloomy, ki je bila lepo sprejeta med kupci. Začelo se je s sušenjem viškov svežega cvetja, ki smo ga vzgojili, sedaj pa povpraševanje presega našo zmožnost vzgoje, tako da veliko suhega cvetja tudi uvozimo.
Kje vse lahko uporabimo mikrozelenje?
Lahko bi rekla, da kjerkoli. Če pa rečemo tako za začetek, pa definitivno dodatek v solate, sendviče, na obložene kruhke, burgerje, na enolončnice, testenine, rižote … Se pa mikrozelenje jé surovo, torej brez kakršnekoli obdelave, ker tako zagotovimo največji vir vseh hranil.
Kako bi opisali delo z mikrozelenjem? Kaj vse je treba imeti, da to človek spremeni v biznis?
Idejo, cilj, vero v to, kar delaš, ter vztrajanje. En del je operativni del – del vzgajanja mikrozelenja, to zdaj naše punce obvladajo. Drugi del je pa poslovni del, ko je treba pa na drugi strani še vse to prodati in iskati nove stranke. To pa je moja domena.
Na katere projekte ste najbolj ponosni?
V lanskem letu sem bila prepoznana kot ambasadorka za ženske podjetnice na podeželju v okviru evropskega projekta Fliara. Izbrana sem bila tudi med 40 podjetnic v program AWE, preko CEED-a, kjer imamo možnost mentoriranja za vsa svoje izzive, s katerimi se soočamo.
Kdo je vaša povprečna stranka oz. naročnik?
Odvisno, o katerem segmentu govorimo. Pri sveže mikrozelenju in cvetju chefi v restavracijah, gostilnah. Pri segmentu za vzgojo doma pa je to oseba, ki ima rada sveže in doma vzgojeno zelenje, s katerim si obogati svoj jedilnik.
Kdo vse od priznanih gostincev vam zaupa? V katerih restavracijah lahko morda najdemo vaše mikrozelenje?
Da ne bomo poimensko, veliko restavracij, hotelov, gostiln od Ljubljane, Kranjske Gore pa do Portoroža. Trenutno zalagamo med 130–140 lokacij.
Ste prisotni tudi v tujini? Kje in na kakšen način?
Tudi. Nekaj je posameznikov iz bližnjih držav, ki so se odločili, da bodo pričeli z vzgojo mikrozelenja v njihovi državi, pa so od nas kupili tečaj (ki smo ga še imeli pred časom na voljo, v katerem smo imeli posneto vse, kako postaviti posel z mikrozelenjem), sedaj pa kupijo tudi semena.
Najbolj pa nas veseli, da nam je uspelo skleniti posel s francoskim podjetjem, ki proizvaja sire. Le ti eno vrsto svojega sira ovijejo v suho jedilno cvetje, kar doda še nek poseben vonj in okus siru. To je pri njih prava specialiteta. Mi pa smo se za njih prilagodili in ustvarimo mešanico cvetja po njihovih željah.
Kakšen je postopek za sodelovanje s strankami, od začetne ideje do končnega izdelka?
Za gostince imamo vedno dovolj kapacitet in vzgojenega mikrozelenja, tako da sprejmemo vsako novo stranko. Prav zdaj se nam obeta posel, da bomo sveže mikrozelenje vzgajali tudi za italijanski trg. Pri večjih strankah za suho cvetje pa je pred sklenitvijo posla vedno kar nekaj dogovarjanja, pogajanja za končno ceno in pa testiranja različnih mešanic.
Je kdaj prišlo do trenutka, ko ste razmišljali, da bi prenehali z dejavnostjo in podjetje zaprli?
Ja, med korono se nam je posel dobesedno zaustavil. Prvi tedni so bili res dramatični in zelo pesimistični. Potem pa sva se nekako dvignila, postavila novo spletno trgovino, nekako preživela in sedaj posel dvignila še na višji nivo.
Kako ocenjujete, je lokalno okolje naklonjeno podjetništvu?
Dobro. Vesela sem, da dobro sodelujemo z lokalnimi institucijami.
Kaj so izzivi, s katerimi težavami se srečujete?
Včasih je izziv najti dobrega in zanesljivega dobavitelja.
Kakšne podpore si želite od države, lokalnega okolja?
Smo v fazi rasti, zato nujno potrebujemo pridobiti sredstva preko kakšnega razpisa. Kje pri teh stvari pa sploh začeti in kako priti do njih, no, to pa je vprašanje.
Na spletni strani lahko preberemo, da so vaši cilji visoki. Kakšna je vizija podjetja v prihodnosti? Kakšne so ključne usmeritve za naslednja leta? Je prostor ob Borovniščici še dovolj velik za vašo rast in ideje?
Res je. Jaz sem idejna vodja. Meni nikakor ne zmanjka idej, je prej izziv, kako to izpeljati. V prihodnje bo veliko fokusa na spletni prodaji. Ravno sedaj smo v fazi, ko bomo zamenjali spletno platformo in na novo postavili spletno stran, s fokusom tudi na izobraževalnem delu. Tudi spletna trgovina bo postala bolj uporabniku prijazna. Z Bloomyjem imamo tudi cilj, da se razširimo še na druge sirarje, pa čokoladnice … Z letošnjim letom pa bomo ustvarili tudi paketke suhega cvetja za mladoporočence (za posipanje). Cilj pa je, da okrepimo in naredimo bolj zanimiv tudi segment obdarovanja podjetji – pripravili bomo katalog bolj zelenih, inovativnih daril, s katerimi bomo podjetjem, zavodom in raznoraznim ustanovam omogočili lepo in praktično obdarovanje njihovih strank. Prostor počasi postaja premajhen, vendar se vedno znamo prilagoditi in verjamem, da se bomo tudi tokrat.
Rok Mihevc
Saša Kržič in Boštjan Šebenik iz Mikrozelenje Šebenik
Saša Kržič je bila prepoznana kot ambasadorka za ženske podjetnice na podeželju v okviru evropskega projekta Fliara
V soboto, 18. januarja 2025 je Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika v Cankarjevem domu na Vrhniki podelila priznanja jubilantom, ki so svoj mejnik dela v obrti dosegli v letu 2024.
V uradnem delu prireditve je zbrane nagovoril predsednik OOZ Vrhnika Matjaž Jereb, ki je v svojem govoru izrazil svoje občudovanje vrhniških obrtnikov in njihove vztrajnosti, da kljubujejo vseh izzivom ter na trgu preživijo 40 let in tudi več (40 let je najvišja jubilejna nagrada, ki jo podelijo na OOZ Vrhnika). Izpostavil je slogan »Povezani smo močnejši« in prepričanje, da velja bolj kot kdaj koli prej. Sledila je podelitev priznanj jubilantom v 4 različnih kategorijah (od 10 do 40 let). Po končanem uradnem delu je sledil odličen koncert Big Banda Vrhnika, ki nas je z dirigentom Gašperjem Kržmancem v slabi uri popeljal na različne konce Vrhnike in različna področja življenja, dela ter jazza. Dogodek so zaključili z druženjem in pogostitvijo Bajc gostinstva, d.o.o.
Jubilanti v letu 2024 so bili naslednji:
10 let dela v obrti za bronasto listino in plaketo:
V mesecu januarju so se predsednik OOZ Vrhnika Matjaž Jereb, podpredsednik Simon Hlebec, član upravnega odbora Marko Popit in sekretar Luka Ogrin, sestali z vrhniškim županom Cukjatijem. Govorili so o povečanem bremenu obdavčitev, občinskih investicijah v perspektivi do leta 2027 in cestnih povezavah – problematiki in planu obnov oz. dograditev na področju Občine Vrhnika. Sekretar je županu predstavil delo zbornice v preteklem letu, izpeljane SPOT postopke, uspešno izveden razpis Pospeševanje obrti in podjetništva ter trenutno stanje gospodarstva, s poudarkom na zaskrbljenosti nad ohlajanjem avtomobilske industrije.
Za pogovor o projektu elektrifikacije sem se obrnil na krajana Marka Jankovca, profesorja s Fakultete za Elektrotehniko v Ljubljani, ki se je na srečanje pripeljal z električnim avtom in ga priklopil na novo polnilnico. Prof. Jankovec ni le idejni vodja in upravitelj elektrarne, temveč tudi pobudnik Blagajeve učne poti, ki jo sestavljajo tribok ob parku, osončje v merilu in drugi eksperimenti, ki so bili že opisani v poletni izdaji Našega časopisa.
Kako gre častitljiva starost gospodarskega objekta v korak s sodobno tehnologijo? Zakaj sta dve polnilni mesti in zakaj je pri eni napis: »Polnilnica za poštene«? Odločitev za investicijo v sončno elektrarno in polnilnico je sovpadala z načrtovano prenovo strehe objekta starega župnijskega hleva pod cerkvijo, ki bo s tem omogočal vpeljavo novih vsebin za župljane in je bila izvedena v skladu s smernicami ohranjanja kulturne dediščine.Zaradi pričakovanih viškov energije pa so na fasado dodali še polnilnici, ki omogočata polnjenje dveh vozil hkrati, vsaka z izmeničnim tokom z močjo do 22 kW, vendar je le ena ponujena javnosti. Posebnost te polnilnice je način plačevanja – ob skeniranju QR-kode z aplikacijo spletne banke lahko uporabnik porabljeno energijo finančno povrne prek UPN naloga z donacijo župniji po lastni vesti. Zato so jo poimenovali »Polnilnica za poštene«.
Je 22 kW veliko? V praksi večina električnih avtomobilov v Evropi omogoča trifazno polnjenje do 11 kW (redkeje do 22kW), priključni hibridi in starejša električna vozila pa le enofazno od 3 do 7 kW, a teh 7 kW na eni fazi potrebuje tok do 32 A, kar pa omogočajo le 22kW trifazne polnilnice. Dva taki polnilnici torej za polno delovanje potrebujeta priklopno moč 44 kW. Glede na to, da je moč električnega priključka 35 kW, imata polnilnici omejeno moč tako, da lahko vsaka polni enofazno z močjo do 7 kW, trifazno pa skupno z močjo do 28 kW. Za primerjavo: priključna moč običajne enodružinske hiše z glavnimi varovalkami 3 x 20 A dosega le slabih 14 kW, saj so v tipičnem gospodinjstvu največji porabniki električni grelci (bojler 2–3 kW), medtem ko toplotna črpalka lahko porabi tudi 8 kW. V cerkvi so največji porabniki električni grelci v klopeh, ki skupaj presežejo moč 20 kW, a so dnevno aktivni le enkrat dobre pol ure v času maše in ob nedeljah dvakrat po eno uro. Skupna moč porabnikov seveda presega moč električnega priključka, zato pa je so sistem vgrajeni pametno upravljanje in bateriji.
Kaj pa sončna elektrarna? Sončna elektrarna z vršno močjo 42 kW je nameščena na strehi objekta tako, da je polovica PV modulov postavljenih na vzhodno, polovica pa na zahodno stran. Čeprav postavitev ni optimalna s stališča letnega energijskega izplena, omogoča bolj enakomerno razporeditev proizvodnje čez dan in na lep poletni dan proizvede preko 200 kWh energije z vršno močjo prek 25 kW. V strojnici elektrarne so glavni deli sistema: dva pametna razsmernika po 25 kW za pretvorbo in prenos energije, vsak s svojo baterijo kapacitete 16 kWh in pripadajoči zaščitni elementi. Razsmernika skrbita za prenos in optimalno uporabo električne energije med sončno elektrarno, baterijo, omrežjem in porabniki, tudi v primeru izpada električnega omrežja.
Čemu torej baterije? Baterije se še posebej izkažejo pozimi, ko vklopljeni grelniki med mašami predstavljajo visoko obremenitev omrežja. Takrat obe bateriji pomagata napajati cerkev in vzdržujeta pretok moči iz omrežja pod 11 kW, čeprav lahko celotna moč porabnikov ob zimski nedeljski maši in avtom na polnilnici preseže tudi 40 kW, kot je pokazal obremenitveni test. Vsaka baterija lahko zagotavlja do 16 kW moči eno uro, kar pomeni, da obe skupaj omogočata uro in pol samostojnega napajanja cerkve na polni moči. Sistem je dodatno opremljen z napravo, ki avtomatsko spreminja dovoljeno maksimalno moč odjemaz omrežja na podlagi nove slovenske uredbe o omrežnini s petimi časovnimi bloki. V sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko pa je v delu tudi razvoj algoritma za pametno upravljanje polnilnic glede na razpoložljivo energijo in možnost trgovanja z električno energijo glede na trenutno ceno elektrike na borzi. Ko je cena energije ugodna (npr. ponoči), se bosta bateriji polnili, ko pa je draga, se pa praznita in oddajata energijo v omrežje.
Ali se splača? Cene fotovoltaike so v zadnjem desetletju na svetovni ravni padle za faktor deset, čeprav se to ne odraža v enaki meri v ceni celotnega sistema, saj so se podražili konstrukcijski elementi in predvsem človeško delo. A kljub temu so danes cene kompletne sončne elektrarne padle že pod 1000 € na kW nazivne moči. Podobno se dogaja tudi z baterijami, saj so se samo v zadnjem letu pocenile za faktor dva in trenutno v kompletu z vso elektroniko stanejo okrog 200 € na kWh, torej je cena take baterije kot je v sistemu danes dobrih 3.000 €, medtem ko jesubvencija za sončno elektrarno z baterijo danes 675 €/kW inštalirane moči. Življenjska doba baterije tehnologije LFP, ki se vse bolj vgrajujejo tudi v avtomobile, je 6.000 ciklov praznjenja in polnjenja, kar ob vsakodnevnem polnem ciklu znaša približno 20 let in bodo takrat kljub zmanjšani kapaciteti še vedno predstavljajo pomemben del sistema. Strošek postavitve takega sistema torej ni nedosegljiv in glede na prihranke iz naslova nakupa električne energije kot tudi dobave (omrežnina) z omejevanjem moči v dragih časovnih blokih se bo investicija povrnila prej kot v 10 letih.
Je soglasje elektrodistributerja danes res ključna ovira? Za postavitev sončne elektrarne je potrebno soglasje elektrodistribucijskega podjetja in je velikokrat odklonilno zaradi preobremenitve električnega omrežja in premajhnega transformatorja, saj bi ob močnem soncu ob velikem deležu sončnih elektrarn napetost zrasla vsem porabnikom v ulici, ki so vezani na isti transformator. A soglasje za ničelno oddajanje električne energije lahko dobi vsak, a v tem primeru potrebuje dovolj velike baterije, da vso energijo iz sončne elektrarne shrani in porabi za hišo in morebitni električni avto. Slednje tudi v naših krajih vse pogosteje srečujemo in bodo s padcem cen hote ali nehote kmalu postali dovolj poceni, da se bo pri vsaki hiši našel kakšen. In s tem bo potreba po poceni električni energiji še večja, kar bo še en razlog zapostavitev sončne elektrarne.
Toplotne črpalke – prihodnost ogrevanja? TČ so se razpasle pri nas in v tujini kot gobe po dežju, saj so res najbolj varčne, ampak investicija vanje ni majhna, je nekajkrat večja od primerljive plinske ali oljne peči. TČ delujejo na principu prenosa toplote iz enega okolja v drugo, in to z visoko učinkovitostjo preko 300 %, ki pa upada pri nizkih zunanjih temperaturah. To pomeni, da lahko v zmernih pogojih delovanja za vsak kilovat porabljene električne energije prenesejo za tri kilovate toplote. Za primerjavo, plinsko ogrevanje ima učinkovitost okrog 90 %, oljno ogrevanje pa 85 %. Električni grelci grejejo s 100 % izkoristkom. Zato so kljub višji začetni investiciji (večkratnik cene plinske ali oljne peči) so zaradi nizkih obratovalnih stroškov dolgoročno ugodna izbira. Dodatno obremenitev omrežja pa lahko omilimo s sončno elektrarno z baterijami. Sicer pa je tudi v centru Dobrove na novem parkirišču postavljena električna polnilnica. Klasična, plačljiva s kartico, nahaja se nasproti Petrola, ki je bil tudi investitor. V elektriki je vsekakor prihodnost in ker se komponente sončne elektrarne še vedno cenijo, jih bo vedno več, predvsem pa bodo odslej bolj podprte z lastnimi baterijami.
Sebastjan Vehar
elektro polnilnica na Dobrovi
elektro polnilnica na Dobrovi
elektrarna v ospredju, cerkev v ozadju, vmes pa nevidna električna energija, ki prepolavlja znesek položnic
Panorama Polhovega Gradca posneta januarja letos lepo pokaže porast sončnih elektrarn
Graf o proizvodnji slovenske elektrike: v večini na premog in jedrsko gorivo
