Kategorija: Gospodarstvo

  • Inženirski podvig pred montažo na letališču

    Inženirski podvig pred montažo na letališču

    Podjetje Schwarzmann, ki je bilo ustanovljeno leta 1993, se ukvarja s projektiranjem, proizvodnjo in izvedbo montažnih poslovnih objektov z jekleno konstrukcijo. Za rastoča podjetja razvijajo objekte po meri, ki jih prilagodijo potrebam naročnikov in specifičnemu namenu, npr. regalna skladišča, logistične ali proizvodne hale, kompostarne, prodajno-razstavne salone ali celo letalske hangarje.

    Konec maja je na območju podjetja Schwarzmann v Polhovem Gradcu potekala testna montaža največjega strešnega nosilca v zgodovini podjetja. Za kakšen projekt gre, je pojasnil Jernej Nučič, vodja projekta: »Gre za del konstrukcije za letalski hangar na Brniku, ki bo v prvi fazi meril v širino 47,7 m in v dolžino 69 m, v drugi fazi pa naročnik načrtuje povečanje širine na kar 72 m, zato je bila konstrukcija že od začetka projektirana na večji razpon, da bo omogočala predelavo. Ob povečanju bo tako lahko naročnik podjetje Solinair, ki se ukvarja tako z letalskimi prevozi kot servisiranjem letal, v hangarju izvajal servis letal Airbus A330. Naročniki so prišli na ogled proizvodnih obratov v Polhovem Gradcu ter po pregledu že opravljenega dela, kontrole kvalitete, organizacije in tehnologije v podjetju izrazili zadovoljstvo.«

    Projekt je Schwarzmann pridobil zaradi izkušenj pri projektiranju in izdelavi hangarjev, zato so sodelovali pri pripravi projekta že v samem začetku. Tak projekt se pripravlja več let ob sodelovanju strokovnjakov z različnih področjih, od kontrole letenja do izvedbe inštalacij. To bo že sedmi letalski hangar za podjetje, v njih servisirajo ali garažirajo letala na letališčih v Ljubljani, na Dunaju, v avstrijskem Gradcu, Berlinu, Zagrebu in Banjaluki.
    Trenutno že potekajo pripravljalna dela na gradbišču pred postavitvijo letalskega hangarja. Zaradi zahtevnih pogojev na gradbišču letališča je ekipa projektantov in monterjev Schwarzmann izvedla testni dvig jeklene konstrukcije, s katerim so simulirali pogoje končne montaže. Namen testa je bil preveriti mehansko obnašanje nosilca med dvigovanjem, natančnost izvedbe ter ugotoviti, ali se izračunani poves ujema z dejanskim. Dvig na letališču bo zahteven – prostora bo zelo malo, časovnica pa strogo določena. 

    Letališče ima tudi stroge varnostne zahteve glede del v bližini pristajalne steze in kontrolnega stolpa. Poseben premislek je treba nameniti načinu dvigovanja konstrukcije in dvižne mehanizacije zaradi omejitve del na višino 34 m. Na končni lokaciji bo konstrukcija dvignjena na višino 24 metrov.

    Marko Cilenšek     in David Premože, konstrukterja, sta pojasnila, da so uporabili dve dvigali,     vsako z nosilnostjo 100 ton in največjo višino dviga 75 metrov. »Vsi vijaki morajo biti zategnjeni na točno določen moment, da se zagotovi izračunana nosilnost. Nosilec je sestavljen iz 33 sestavnih elementov z natančnostjo do 1 mm. Nosilec meri 47,58 metra v širino in 4,9 metra v višino. Skupna teža dela konstrukcije znaša 19.837 kg, od tega 585 kg predstavljajo vijaki. Najtežji vijak, M48 x 160, tehta kar 5,2 kg.« 

    Kot so pojasnili v družbi Schwarzmann, je test uspešno potrdil pripravljenost tako konstrukcije kot monterske ekipe. Tej dela ne manjka, kajti v poletnih mesecih je dela na gradbiščih največ. Poleg letalskega hangarja je trenutno aktivnih še 5 gradbišč. Letno realizirajo med 40 in 50 objektov.


    NČ, foto: Schwarzmann
     

  • Čebele so dokaz, da živimo v čistem okolju

    Čebele so dokaz, da živimo v čistem okolju

    Čebele so izjemno pomembne, katerih vloga v naravi je nepogrešljiva. S tem ko poskrbimo za čisto okolje lahko zagotavljamo zdrav ekosistem in tej pomembni vrsti omogočimo preživetje. Čebele so namreč izredno občutljive na onesnaženja v naravi in tudi zato pokazatelj v kako čistem okolju živimo. Obstoja več kot 20.000 vrst čebel, od katerih je najbolj znana medonosna čebela z latinskim imenom Apis mellifera (kamor sodi tudi naša carnica) oziroma kranjska sivka, ki jo prepoznamo po sivih obročkih na zadku.
    Čebele so ključne za opraševanje številnih rastlin, vključno s sadjem, zelenjavo in cvetjem. Pri opraševanju prenašajo cvetni prah z enega cveta na drugega, kar omogoča oploditev in s tem nastanek plodov ter semen. Zaradi opraševanja čebele prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Mnoge rastlinske vrste so odvisne od čebel za reprodukcijo, kar pomeni, da so čebele osnovni člen v prehranski verigi in ekosistemih. Brez čebel kot opraševalcev bi bila naša prehrana bistveno manj pestra in manj kakovostna.
    Čebele so namreč izjemno pomembne za kmetijstvo, saj povečujejo donosnost številnih pridelkov. Mnoge kulture, ki jih gojijo kmetje so močno odvisne od čebel za opraševanje, kar vpliva na kakovost in količino pridelkov.

     

    Med in drugi izdelki


    Proizvodnja medu in drugih izdelkov je seveda tisto na kar običajno najprej pomislimo v povezavi s čebelami. Čebele nabirajo nektar in mano ter s pomočjo encimov proizvajajo med, ki nastane v satju kjer pa seveda najdemo še čebelji vosek, propolis in druge snovi, ki so koristne za ljudi. Med ni le okusen, temveč ima tudi številne zdravilne lastnosti. Med dokazano izraža antioksidativne, antibakterijske, protivnetne in imunomodulatorne lastnosti, ki se s pridom uporabljajo v razne namene v medicini oziroma za krepitev zdravja ter zdravljenju bolezni in poškodb. Vosek se uporablja v umetnosti, kozmetiki in za izdelavo sveč.
    Poleg tega imajo čebele velik pomen ko govorimo tudo o zdravju ekosistemov. Čebele in drugi opraševalci igrajo namreč ključno vlogo v zdravju ekosistemov. Njihovo delovanje pomaga ohranjati ravnotežje med rastlinami in njihovimi naravnimi sovražniki ter spodbuja ekološke procese.

    Oskrba in ogroženost čebel

    Žal so čebele danes vse bolj ogrožene zaradi različnih dejavnikov, kot so izguba habitatov, uporaba pesticidov, bolezni ter podnebne spremembe. Zmanjšanje populacij čebel ima lahko katastrofalne posledice za ekosisteme in kmetijstvo. Zato je zaščita čebel in njihovega naravnega okolja ključna za ohranitev biotske raznovrstnosti ter trajnostno pridelavo hrane.

    To je potrdil tudi Janko Prebil, horjulski župan in dolgoletni predsednik čebelarskega društva Dolomiti – Polhov Gradec.  ”V Sloveniji je čebelarjenje zelo razširjeno in priljubljeno. Obstaja velika raznolikost medenih pridelkov in drugih čebeljih izdelkov, ki so rezultat čebelarskih dejavnosti. Veseli me, da se iz leta v leto povečuje število čebelarjev in interes za čebelarjenje, kar je deloma posledica povečanega zavedanja o pomenu čebel za okolje in kmetijstvo. V našem društvu skrbimo za vzgojo mladih saj vodimo čebelarske krožke in osnovnošolske otroke učimo o čebelarjenju. V šolskem čebelnjaki vsako leto pridelamo veliko medu, ki ga potem porabijo v šolski kuhinji, oziroma ga porabijo v šoli in vrtcu.”

    Na vprašanje kako kakovosten med imamo v horjulski dolini je dejala, da so raziskave pokazale na najvišjo kakovost. ”Pri nas imamo srečo saj nimamo intenzivnega kmetijstva kjer se uporablja veliko pesticidov in ostalih kemikalij in živimo v zelo čistem okolju kar dokazujejo tudi analize medu. Lani je na evropskem ocenjevanju medu naš čebelar Tilen Velkavrh iz Srednje vasi pri Polhovem Gradcu prejel zlato medaljo za kostanjev med. Sicer pa je v naši občini registriranih nekaj manj kot 130 čebelarjev in lahko rečem, da smo dobro organizirani saj imamo čebelarski dom, organiziramo izobraževanja in strokovno pomoč ter skrbimo za napredek čebelarjenja na našem področju.”

    O tem kakšne vrste medu se tu prideluje pa Janko Prebil še dodaja: ”Na našem območju imamo veliko kostanjevega medu, veliko je tudi javorja, v zadnjih letih pa opažamo, da je bistveno manj smreke. V osnovi pa gre za cvetlični med, gozdni med oziroma potem bolj specifično hojev in  kostanjev med. Ko je dobra letina lahko en panj pridela tudi 60 kilogramov medu. No, če je letin slaba pa tudi le nekaj kilogramov”.

    Pomen čebel in čebelarjenja v Sloveniji:
    1. Ekološki pomen: Čebele so ključni opraševalci za mnoge rastlinske vrste. Njihova prisotnost prispeva k večji pestrost in stabilnost ekosistema.
    2. Agronomski pomen: Čebele povečujejo donosnost kmetijskih pridelkov. V Sloveniji pridelujemo veliko sadja in zelenjave, katerih uspešnost je odvisna od opraševanja.
    3. Kulturni pomen: Čebelarstvo je del slovenskega kulturnega izročila. Tudi Slovenska čebela (Kranjska čebela) je simbol naravne dediščine.
    4. Gospodarski pomen: Čebelarjenje predstavlja dodaten vir dohodka za mnoge kmetije. Izdelki, kot so med, propolis in vosek, so cenjeno blaga na trgu.

    Čebelarjenje in proizvodi, povezani s čebelami, so osrednji del kmetijstva in kulture v Sloveniji. S podporo lokalnih čebelarjev in ozaveščanjem o pomenu čebel, lahko prispevamo k ohranjanju teh pomembnih opraševalcev in njihovega okolja. 

     

    Besedilo in foto: Peter Kavčič

  • Vzpostavitev tržnice ter krepitev lokalne samooskrbe v Polhovem Gradcu in širše

    Vzpostavitev tržnice ter krepitev lokalne samooskrbe v Polhovem Gradcu in širše

    V času nezanesljivih dobavnih verig, odpoklicev živil in vsesplošne draginje, se potrošniki čedalje bolj zavedamo pomembnosti kvalitetne, dostopne in varne hrane. Na drugi strani se kmetje in manjši pridelovalci soočajo z nekonkurenčnimi cenami uvoženih živil, pomanjkanjem prodajnih mest in navsezadnje viškom pridelka, ki žal ne pride do kupcev. Z namenom, da bi med potrošniki in pridelovalci ustvarili most, se posamezniki zavzemamo za vzpostavitev tržnice oziroma druge oblike sodelovanja med kmetijami in kupci. 

    Od vile do vilice: prednosti lokalne samooskrbe 
    Neposredno povezovanje pridelovalcev in potrošnikov skrajša dobavno verigo, zmanjša vpliv na okolje, veča zaupanje v kvaliteto hrane in krepi lokalno gospodarstvo ter samooskrbo. Slednje je še posebno pomembno, saj kroženje denarja krepi celotno skupnost, ohranja delovna mesta ter gradi odpornejše lokalno gospodarstvo.

    Različni modeli trgovanja
    Tržnice v tradicionalni obliki doživljajo preporod in počasi zopet postajajo priljubljeno mesto za prodajo in nakup domačih pridelkov, živil in drugih izdelkov. V naši občini sta dobro sprejeti tržnica Blagajevih dobrot na Viču ter novejša na Dobrovi, želimo pa si lokacije, ki je bližje tudi bolj oddaljenim vasem v občini. Ker fizično prodajno mesto prinaša določene omejitve (ponudniki ne morejo biti prisotni na več lokacijah, kupcem ne ustreza termin tržnic ipd.), si v prihodnosti želimo vzpostaviti tudi sistem naročanja z dogovorjenimi prevzemnimi točkami po celotni občini in tudi v širši regiji.

    Kdo in kako lahko sodeluje?
    Zavedamo se, da prodaja domačih pridelkov prinese številne birokratske ovire, zaradi katerih se mnogi navsezadnje ne odločijo za prodajo. Naš namen je privabiti kmete in manjše pridelovalce, ne glede na status in kapacitete, da skupaj poiščemo možnost sodelovanja.
    S tem namenom bomo predvidoma v prihodnjem mesecu v Polhovem Gradcu organizirali predstavitev s strokovnjakom Martinom Butino, ki je idejni vodja projekta ‘S skupnostji podprto kmetijstvo’ (CSA). Vabimo vse potencialne prodajalce ter zainteresirane posameznike, da se nam pridružite. Naš namen je ustvariti dialog, spoznati potrebe in želje ponudnikov in potrošnikov ter odgovoriti na vprašanja glede projekta. Povpraševanje za udeležbo pošljite na e-naslov: rok.galic@gmail.com. Točni datum predstavitve se bo določil glede na prijave.

    Rok Galič

  • Za podjetja in javne ustanove, ki si želijo spodbuditi aktiven prihod na delo med zaposlenimi ter tudi strankami/uporabniki – objavljen je razpis CIPRE

    Za podjetja in javne ustanove, ki si želijo spodbuditi aktiven prihod na delo med zaposlenimi ter tudi strankami/uporabniki – objavljen je razpis CIPRE

    Na spletni strani Slovenske platforme za trajnostno mobilnost – SPTM je objavljen razpis CIPRE Slovenija – Call to action – razpis za podjetja in ustanove.  CIPRA Slovenija v okviru projekta Trajnostno na delo: za čistejši zrak z uvajanjem ukrepov trajnostne mobilnosti v podjetjih in ustanovah odpira priložnost za podjetja in ustanove, ki želijo spodbuditi aktiven in trajnosten prihod na delovno mesto …

    Komu je poziv namenjen?

    Podjetjem in javnim ustanovam, ki si želijo spodbuditi aktiven prihod na delo med zaposlenimi ter tudi strankami/uporabniki.

    **Sredstva ne predstavljajo državne pomoči oz. ne predstavljajo pomoči deminimis.

    Kaj je cilj poziva?

    Vplivati na spremembo potovalnih navad zaposlenih in obiskovalcev ustanove ali podjetja.

    Kaj bo izbrano podjetje ali ustanova prejela?

    Raziskavo obstoječih potovalnih navad, ovir in priložnosti za spremembe z akcijskim načrtom ukrepov (“mini” mobilnostni načrt). Kaj je mobilnostni načrt, si lahko pogledate TUKAJ.

    Izvedbo ukrepov trajnostne mobilnosti iz akcijskega načrta (npr. nakup službenega e-kolesa, izgradnja kolesarnice, nakup ekrana za obveščanje o prihodu avtobusov ipd.) v vrednosti 2000 €. Več o dobrih praksah trajnostne mobilnosti si lahko pogledate TUKAJ.

    Izvedbo promocijske kampanje za zaposlene (kolesarski zajtrki, nagradne igre za zaposlene ipd.) v vrednosti 1000 €.

    Izobraževanje za ključne kadre o “behaviour change management” s poudarkom na področju trajnostne mobilnosti, ki pa prinaša dodano vrednost, saj so veščine in znanja uporabna za števila področja uvajanja sprememb poslovanja in delovanja v podjetju/ustanovi v vrednosti 1500 €. Kaj je “behaviour change management” si lahko pogledate TUKAJ.

  • Za podjetja in javne ustanove, ki si želijo spodbuditi aktiven prihod na delo med zaposlenimi ter tudi strankami/uporabniki – objavljen je razpis CIPRE

    Za podjetja in javne ustanove, ki si želijo spodbuditi aktiven prihod na delo med zaposlenimi ter tudi strankami/uporabniki – objavljen je razpis CIPRE

    Na spletni strani Slovenske platforme za trajnostno mobilnost – SPTM je objavljen razpis CIPRE Slovenija – Call to action – razpis za podjetja in ustanove.  CIPRA Slovenija v okviru projekta Trajnostno na delo: za čistejši zrak z uvajanjem ukrepov trajnostne mobilnosti v podjetjih in ustanovah odpira priložnost za podjetja in ustanove, ki želijo spodbuditi aktiven in trajnosten prihod na delovno mesto …

    Komu je poziv namenjen?

    Podjetjem in javnim ustanovam, ki si želijo spodbuditi aktiven prihod na delo med zaposlenimi ter tudi strankami/uporabniki.

    **Sredstva ne predstavljajo državne pomoči oz. ne predstavljajo pomoči deminimis.

    Kaj je cilj poziva?

    Vplivati na spremembo potovalnih navad zaposlenih in obiskovalcev ustanove ali podjetja.

    Kaj bo izbrano podjetje ali ustanova prejela?

    Raziskavo obstoječih potovalnih navad, ovir in priložnosti za spremembe z akcijskim načrtom ukrepov (“mini” mobilnostni načrt). Kaj je mobilnostni načrt, si lahko pogledate TUKAJ.

    Izvedbo ukrepov trajnostne mobilnosti iz akcijskega načrta (npr. nakup službenega e-kolesa, izgradnja kolesarnice, nakup ekrana za obveščanje o prihodu avtobusov ipd.) v vrednosti 2000 €. Več o dobrih praksah trajnostne mobilnosti si lahko pogledate TUKAJ.

    Izvedbo promocijske kampanje za zaposlene (kolesarski zajtrki, nagradne igre za zaposlene ipd.) v vrednosti 1000 €.

    Izobraževanje za ključne kadre o “behaviour change management” s poudarkom na področju trajnostne mobilnosti, ki pa prinaša dodano vrednost, saj so veščine in znanja uporabna za števila področja uvajanja sprememb poslovanja in delovanja v podjetju/ustanovi v vrednosti 1500 €. Kaj je “behaviour change management” si lahko pogledate TUKAJ.

  • Energetska učinkovitost v gospodinjstvu – nakupovanje

    Energetska učinkovitost v gospodinjstvu – nakupovanje

    ·       Postanimo samooskrbni. S pridelavo hrane na domačem vrtu bomo prihranili veliko denarja.

    ·       Kupujmo sezonsko in lokalno pridelano hrano, saj tako zmanjšamo rabo energije, potrebne za shranjevanje in prevoz živil, poleg tega pa skrbimo za zdravo prehrano.

    ·       Preden se odpravimo v trgovino z živili, napišimo točen seznam izdelkov, ki jih potrebujemo. Držimo se nakupovalnega seznama, saj tako ne kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo. Za izdelavo in prevoz vsakega izdelka je potrebno vložiti določeno količino energije.

    ·       Uživajmo čim več nepredelane hrane, saj tako jemo zdravo in ob tem prihranimo kar nekaj energije in denarja, ki sta potrebna za predelavo. Nepredelana hrana je zato cenejša (npr. jejmo sveže sadje in pijmo vodo iz pipe raje kot da pijemo sadni sok). 

    • Za nakupe uporabljajmo bombažno vrečko ali nakupovalno košaro, plastične vrečke za nakupovanje pa vsaj uporabimo večkrat.

    GOLEA – Ustvarjamo obnovljivo prihodnost!

  • Blagoslov traktorjev na Dobrovi

    Blagoslov traktorjev na Dobrovi

    Na velikonočni ponedeljek, 21. aprila 2025, se je na Dobrovi odvijal že tretji tradicionalni blagoslov traktorjev, ki je potekal na parkirišču za pokopališčem. Tudi letos se je po drugi sveti maši ob 10.30 zbralo kar nekaj traktoristov, župljanov in obiskovalcev, ki so z zanimanjem spremljali blagoslov traktorjev. Župnik in ministranti so slavnostno blagoslovili okoli 30 traktorjev, med katerimi so prevladovali delovni stroji znamk John Deere in Case, pa tudi drugi priznani modeli, kot so New Holland, Zetor, Deutz, Fendt in Massey Ferguson. Prvič se je blagoslova udeležil tudi največji delovni stroj do sedaj – John Deere kombajn, okrašen z veliko slovensko zastavo. Novost letošnjega dogodka je bila tudi prisotnost župnijske kosilnice, ki so jo temeljito očistili in okrasili mladinci z Dobrove ter jo s ponosom pripeljali na žegen. Po blagoslovu je sledilo prijetno druženje ob kavi, velikonočnih dobrotah in drugih domačih prigrizkih. Za organizacijo dogodka je tudi letos poskrbel Aleš Škof iz Brezja, ki je skupaj s prijatelji poskrbel za vso organizacijo in pogostitev. Blagoslov traktorjev na Dobrovi postaja pomemben krajinski praznik kmetijstva in skupnosti, ki dokazuje, da je kmečka tradicija v dolini še vedno živa. Naslednje leto sledi že četrto srečanje, kjer bo prostora še za kakšen traktor več. Vabljeni.

    M. D.

  • Urejanje gozdnih cest – podpisana pogodba za izvajanje del

    Urejanje gozdnih cest – podpisana pogodba za izvajanje del

    Po besedah župana Janka Prebila gre za različne manjše posege, ki pa bodo poskrbeli za dostopnost in varnost vseh, ki te ceste uporabljajo. ”Nekaj bo nasipanja, nekje bo treba urediti oporne zidove in odvodnjavanje, predvsem pa je pomembno, da bodo ceste, ki so vrisane, služile svojemu namenu. Sredstva za urejanje so priskrbeli pri Zavodu za gozdove.”

    Peter Kavčič 
    Foto: občinski arhiv

  • Zlato priznanje za krvavice in svinjsko salamo – Noj Tomi

    Zlato priznanje za krvavice in svinjsko salamo – Noj Tomi

    Tone Krek, znan tudi kot Noj Tomi, mesar iz Butajnove nad Horjulom, je že v začetku leta 2025 dosegel pomembne uspehe, ki potrjujejo kakovost njegovih mesnih izdelkov. V tem letu je prejel že dve zlati plaketi za svoje izdelke. 
    V januarju je Noj Tomi prejel zlato priznanje za svoje krvavice na tekmovanju Čurkarijada 2025 v Kogu, kjer so se predstavile krvavice iz celotne Slovenije. Prleško tekmovanje Črnih Čurk se vsako leto odvija pod organizacijo Društva Antonovanje na Kogu, dogajanje okoli tekmovanja pa se vsako leto razvleče na 2 tedna dogodkov. Letos so januarsko dogajanje otvorili z nastopom pevskega zbora, nadaljevali z okroglimi mizami, poskušnjo krvavic in lokalnega vina ter ocenjevanjem krvavic, v soboto, 18. januarja, pa je potekala osrednja prireditev s podelitvami priznanj, stojnicami lokalnih ponudnikov, srečelovom in drugim kulturnim programom. Noj Tomi je za svojo krvavico prejel častitljivih 19/20 točk. 
    Minilo je le nekaj mesecev in 5. aprila je Noj-Tomi na 3. Salamijadi v Vipavskem Križu prejel zlato priznanje za svojo svinjsko dimljeno salamo. Letošnja konkurenca je predstavljala 48 salam, Noj-Tomi pa se je tekmovanja udeležil prvič. Tekmovanje je potekalo po različnih kategorijah – dimljena, nedimljena in divjačinska salama ter špehovka. 
    Pr’ Lupč pa je pestro čez celotno leto. Poleg mesarije in obiskovanja tekmovanj so s svojimi izdelki prisotni na kar treh tržnicah – Dobrova, Vič in Vrhnika, z mesninami obogatijo tudi pogostitve v sklopu Dobrot Blagajeve dežele, nekajkrat letno pa v njihovi mesariji potekajo tudi izobraževanja za razsek mesa. 
    Izobraževanja pod organizacijo Zavoda Ljubljana in Zavoda Kranj so zelo priljubljena tako pri mesarjih kot tudi pri kuharjih, kmetih in vseh ljubiteljih pravilne priprave mesa. S skromnim prispevkom se udeleženci na dnevnem izobraževanju naučijo razseka, tehnik obdelave mesa ter same uporabe. Udeležence izobražujejo mesarji, razsek pa je večinoma prikazan na drobnici in govedu.
    Izobraževanja pri Noj-Tomiju potekajo večkrat letno, mesta pa so skoraj vedno popolnoma zapolnjena. Naslednja delavnica se bo odvijala v mesecu maju, istega meseca pa bo Tone zopet sodeloval na Festivalu dobrot slovenskih kmetij, kjer se bo tokrat predstavil s svinjsko salamo. 

    M. D.
    Foto: Noj-Tomi

  • Prikaz obrezovanja sadnega in okrasnega drevja na Dolu pri Borovnici

    Prikaz obrezovanja sadnega in okrasnega drevja na Dolu pri Borovnici

    Ob 9:30 se je na dogodku zbralo 18 udeležencev iz Borovnice in širše okolice, ki so si želeli pridobiti strokovna znanja o pravilnem obrezovanju dreves in grmovnic. Dogodek je vodil inž. Miroslav Sanabor, strokovnjak s področja hortikulture, ki se s sajenjem, vzdrževanjem zelenih površin, nasadov in vinogradov ukvarja tako poklicno kot zasebno. Gospod Sanabor ima več kot 20 let izkušenj na tem področju, zato so bili nasveti in priporočila, ki jih je delil z udeleženci, izjemno dragocena.

    Med prikazom obrezovanja je inž. Sanabor udeležencem podrobno predstavil različne tehnike in pristope, ki jih je potrebno upoštevati pri obrezovanju različnih vrst dreves. Razložil je ključne dejavnike, kot so čas obrezovanja, vrsta drevesa ter specifične potrebe posameznih rastlin glede na njihov razvojni ciklus. Poleg tega je podal konkretne primere iz prakse, ki so vključivali tako obrezovanje sadnih dreves, kot tudi okrasnih grmovnic, ki so pogoste v domačih vrtovih.

    Prisotni so imeli tudi številna vprašanja, na katera je strokovnjak odgovarjal skozi ves prikaz. Posebno pozornost je namenil vprašanjem o preprečevanju bolezni in škodljivcev pri drevesih, saj obrezovanje ni zgolj estetski postopek, ampak tudi pomemben korak pri ohranjanju zdravja dreves in izboljšanju kakovosti pridelka.

    Po končanem praktičnem delu je inž. Sanabor pripravil še krajše predavanje o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki jih pogosto uporabljamo v vrtnarstvu in sadjarstvu. Udeleženci so se seznanili z osnovnimi smernicami glede varnosti pri delu z zaščitnimi sredstvi ter priporočili za pravilno skladiščenje in ravnanje s temi snovmi, da bi zmanjšali tveganje za okolje in ljudi. Pomembno je namreč vedeti, kako in kdaj uporabiti določena sredstva ter se zavedati njihovega vpliva na ekosistem.

    Zadnji del dogodka je bil namenjen odprtemu pogovoru, kjer so se udeleženci lahko posvetovali o specifičnih težavah in vprašanjih, ki jih imajo v zvezi z lastnimi vrtički in nasadi. Inž. Sanabor je na te teme odgovoril z nasveti, ki so bili prilagojeni lokalnim razmeram in potrebam udeležencev.

    Dogodek se je zaključil ob 11:00, vendar so se številni udeleženci še dolgo zadrževali na lokaciji, kjer so izmenjavali izkušnje in se pogovarjali o nadaljnjih korakih za izboljšanje svojih vrtičkov. Vsi so se strinjali, da je bil dogodek izjemno koristen in da so pridobili mnoge uporabne informacije, ki jih bodo lahko takoj uporabili pri svojem delu z drevjem.