Postavili so ga kar na mali oder občinske dvorane Občine Log–Dragomer, zasnovala pa ga je Andreja Čamernik Rampre in v samem skeču tudi sodelovala. Smešne, precej »blond« dialoge, sta Andreja in odlična pevka Maša Simčič pospremili z nekaterimi legendarnimi slovenskimi popevkami, piko na i pa je na koncu dodal še slovenski Joe Cocker – Daniel Rampre in nekatere obiskovalke tako navdušil, da so tudi zaplesale. Vsi trije so obiskovalcem, ki so bili nad prikazanim navdušeni, pričarali sproščen in prijeten večer. Glavno vlogo je vsekakor odigrala Maša Simčič, izkušena pevka, ki se je kalila v zborih in raznovrstnih vokalnih zasedbah. Sodelovala je z mednarodno priznanimi glasbeniki in se pri njih izpopolnjevala. Čeprav je diplomirala iz klasičnega petja, jo navdušuje raziskovanje glasbenih žanrov in vokalnih tehnik. Kot spremljevalna vokalistka pogosto nastopa z različnimi glasbenimi zasedbami ter sodeluje pri pevskih projektih in v studiu za vokalno glasbo, kjer se ukvarja z improvizacijo. Sicer pa se je z velikim veseljem in strastjo spopadla z dvojno vlogo – igralsko in pevsko ter kot pravi sama, v tem neizmerno uživala. Takšnih vlog si vsekakor še želi in upa, da bodo skeč Intervju predstavili še na kakšnem drugem, večjem odru. KUD Kosec je vse dame ob prihodu obdaril z lepo rožo in jim tako še dodatno polepšal praznovanje. Dogodek si lahko ogledajo tudi gledalci televizije KIC TV, ki je vse skupaj posnela. Gre za edinstveno televizijo, in sicer televizijo za starejše. Motor te medijske hiše pa je Alojz Lopič, ki stremi predvsem k temu, da v njihovem programu najdejo svoj prostor mnoga slovenska društva in tako predstavijo svoje delovanje tudi širši javnosti.
Razstavo so popestrili mladi glasbeniki in plesalci folklorne skupine Klas in Šumnik. Za uvod so zaigrali Droblanc, eno tistih melodij, ki jo je dobro poznal in večkrat na svojo ”frajtonarico”zaigral tudi Rudi Sečnik, ki bil med domačini znan kot Cankarjev Rudl iz Samotorice. Prav zaradi domačih posnetkov, ki so se ohranili na audio kaseti, so lahko na Glasbenonarodopisnem inštitutu Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), digitalizirali in arhivirali melodije za nadaljnje rodove. Njegove melodije ljudskih plesov so namreč izbrali kot izhodišče za sodelovanje v evropskem projektu Ples kot nesnovna kulturna dediščina: Novi modeli omogočanja participativnih plesnih dogodkov, oz. krajše Dance – ICH. Otvoritve se je udeležila tudi predstojnica Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, dr. Mojca Kovačič, ki je s temi besedami strnila misli po otvoritvi: ”Lani smo praznovali 90 let našega inštituta in skozi vsa ta desetletja od ustanovitelja Franceta Marolta naprej, s sodelavci skrbimo za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine. Zbiramo gradivo, ga arhiviramo in seveda damo nazaj med ljudi, da naša lokalna in nacionalna dediščina ne gre v pozabo. Hkrati moram povedati še eno zanimivost, vaša – Horjulska glasbeno plesna dediščina, se je s tem projektom umestila v evropski prostor med ostale podobne ali pa tudi malo drugačne glasbeno plesne prakse. ” Zbrane je nagovoril tudi župan občine Horjul Janko Prebil, ki je izrazil zadovoljstvo ob tem, da sta se lahko glasba in ples naših prednikov ohranila in, da bodo o tem seznanjeni tudi vsi ljudje, ki bodo videli to razstavo doma in seveda tudi v drugod po Evropi.
Razstavo je pripravila dr. Rebeka Kunej, znanstvena sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU , ki je ob tem pomembnem dogodku za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine dejala: ”Kot etnologinja, ki sodelujem v projektu, in kot vaša sokrajanka, mi je v posebno čast, da lahko z razstavo opozorimo na dragocen, a doslej deloma prezrt del plesne dediščine naše doline in hkrati prinesem majhen delček evropske plesne dediščine tudi v ta prostor. V okviru projekta Dance – ICH, ki ga sofinancira Evropska unija preko programa Ustvarjalna Evropa sicer sodeluje devet različnih ustanov iz šestih evropskih držav. To, da smo si projektni partnerji precej različni, projektu daje dodatno širino in bogastvo. Projekt sicer vodi Center za ljudsko glasbo in ples iz norveškega Trondheima.” Rebeka Kunej se je na koncu zahvalila tudi občini Horjul in županu za posluh in razumevanje dela, ter pripravljenostjo gostiti razstavo v avli občinske stavbe. Na tak način je Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU edini izmed partnerjev, ki je razstavo pripeljal tudi v lokalno skupnost, s katero sodeluje. Po ogledu kratkega dokumentarnega videa o plesu in kulturni dediščini, ki si ga lahko tudi vi ogledate na razstavi(na očini Horjul je razstava odprta v času uradnih ur do 27. junija 2025), so glasbeniki ponovno poprijeli za svoja glasbila, plesalci in plesalke pa povabili zbrane goste na ples. Zaigrali so polko iz repertoarja Rudija Sečnika – ”Sedem let”.
Besedilo in foto: Peter Kavčič
Razstavo so popestrili glasbeniki in folkloristi FS Klas in Šumnik.
Rebeka Kunej je predstavila pomen zbranega in arhiviranega gradiva za našo nesnovno kulturno dediščino.
dr. Mojca Kovačič
Po končanem uradnem delu so folkloristi povabili medse še goste in skupaj zaplesali na staro vižo z naslovom sedem let.
Zgodba muzikala, ki so ga v celoti pripravili učenci pod vodstvom mentorjev je poln čustvenih pesmi, ki izražajo vse od veselja, žalosti, do optimizma in upanja na lepši jutri. Predstava je tudi tokrat odlično uspela in lahko smo upravičeno ponosni na sodelujoče učence in mentorici Ilonko Pucihar in Kristino Smrke, ki vsako leto s tem prikažejo veliko talenta in vztrajnosti z vsakotedenskimi vajami in usklajevanjem med mnogimi obveznostmi vsakega od sodelujočih. A predstava je le vrhunec več mesecev trajajočega procesa. Pred tem je namreč potrebno določiti idejno zasnovo, ki raste že v poletnih mesecih in vsebuje tako glasbene, kot scenske in kostumske ideje. Poleg tega je tu še veliko dodatnega dela in pomoči s strani vseh, ki jih potrebujejo pri izvedbi: Od urejanja besedila, prilagoditev scenarija, prevoda, priredbe glasbenih besedil in priredbe glasbe zasedbi, ki je v določeni sezoni možna glede na učence, ki obiskujejo določene inštrumente v glasbeni šoli. In nenazadnje je tu še usklajevanje s tehnično ekipo, od maske, do svetlobe in ozvočenja. Vse to je potrebno, da muzikal lahko zaživi na odru in da lahko publika uživa v predstavi, vedno navduši. Mentorici Ilonka in Kristina sta priznali, da zelo veseli, da v celotnem projektu sodelujejo tudi nekdanji učenci glasbene šole, ki so že dali skozi sodelovanje v muzikalu in svoje znanje in izkušnje predajajo mlajšim generacijam. Letos sta bila to Mitja Justin, ki je soavtor priredbe scenarija in Megi Češnovar, ki je poleg sodelovanja v muzikalu odigrala tudi pomembno vlogo mentorice mlajšim nastopajočim. Na koncu pa je največje plačilo za vse, ki so na kakršenkoli način vpleteni v muzikal, navdušen aplavz publike in polna dvorana ter to, da se ceni ustvarjalnost nastopajoče ekipe.
Peter Kavčič Foto: Fotostudio Tim
Otroci so ponovno navdušili na odru. Tokrat z muzikalom Moje pesmi, moje sanje.
Prva borovniška revija je bila organizirana že pred 30 leti, na kresni večer v gasilskem domu na Bregu. Od takrat do danes se je zvrstilo že mnogo pevcev, nekaj glasov, ki smo jih slišali na tokratni prireditvi, pa je odmevalo tudi že daljnega leta 1995. Za tokratno organizacijo je poskrbel Ženski pevski zbor Tonja v sodelovanju z občino Borovnica. Na prireditvi, ki jo je povezovala Anita Garafolj, smo lahko slišali petje iz grl 112 otrok in 30 odraslih pevcev z zborovodji in sicer Mladinski pevski zbor OŠ Borovnica, Ženski pevski zbor Tonja, Glasbeno ritmično skupino Čebelice, Otroški pevski zbor 1.in 2.razreda OŠ Borovnica, Otroški pevski zbor 3. do 5.razreda OŠ Borovnica in MPZ Šting`lc. Po videnem in slišanem lahko rečemo, da petje ostaja pomemben del prihodnosti našega kraja. Ob tej priložnosti se organizatorke zahvaljujejo Barbari Pristavec za oblikovanje plakatov in zloženk ter vrtnarstvu Hlebec za prispevek k dekoraciji odra.
Upokojena vzgojiteljica Mojca Erjavec je malčkom prebrala pravljico O hroščku, ki je padel na hrbet slovenske avtorice Polone Šergon. Zgodba na preprost in otrokom razumljiv način govori o pomembnosti sprejemanja pomoči ter sodelovanja. Otroci so se naučili, da ni nič narobe, če kdaj potrebujemo roko prijatelja – prav nasprotno, pretiran ponos nas lahko včasih ovira pri reševanju težav.
Gre za predelavovsem dobro poznaneknjige Janeza Jalna, ki pripoveduje o življenju davnih koliščarjev na Ljubljanskem barju, nam je povedal prvi predsednik društva Miran Setnikar.»Vzeli smo nekaj odlomkov iz te igre, tako da smo uprizorili tisto življenje, iskali paralele med zgodovino in današnjim časom. Igra je nastajala več kot eno leto, ideja je padla, ker je naše društvo na barju, smo iz Log – Dragomerjain smo hoteli nekaj avtentičnega iz tega lokalnega okolja.« Igra je tudi igra svetlobe in dimnih efektov, nekaj odlomkov je v posebnem jeziku.»Nekaj artikulacije je tudi bilo, tiste čase so ljudje že govorili, v nekem drugem jeziku. Povzeli smo trenutke, odlomke iz knjige, ki so se nam zdeli najbolj pomembni, boj za prevlado v plemenu, spor v družini, iskanje hrane, smrt poglavarja, prihod tujcev v deželo. Vsepovsod so čiste paralele, od ljubezni, sporov, tujcev, ki prinašajo novo kulturo.«Igra je primerna tudi za osnovnošolske otroke. Mah teater ima sedež v občini Log – Dragomer, od julija 2020 deluje kot samostojno društvo.»Naše društvo je nastalo malo pred korono in to je naša šesta igra. Ustvarjamo tudi z mladimi, imamo lutkovne predstave, odmeven je bil 8. februarja »flashmob« v Narodni galeriji in na Tromostovju. Poskušamo se ljubiteljsko ukvarjati na raznih področjih. Pripravili smo Zdravljico od Franceta Prešerna, bilo nas je osem, vsak je povedal nekaj verzov. Postavili smo se med množico in potem z vsakega konca je prišel nek verz. Bilo je prijetno, malo drugačno presenečenje za ljudi. Šli smo na medkrajevni avtobus, v sodelovanju z mestnim potniškim prometom po avtobusnih linijah, v Narodni galeriji in na Tromostovju.« Igralcipasicer prihajajo iz različnih občin.»Prvotno smo iz občine Log – Dragomer, priključili so se tudi zdajšnji predsednik iz Lesc, drugače pa Ljubljana, Notranje Gorice, Borovnica, Vrhnika. Med drugim smo se, ker v naši občini žal nimamo dvorane, uspeli dogovoriti z Zavodom Ivana Cankarja, tako da bolj resne predstave smo nastopili in trenirali na odru Cankarjevega doma.«
V petek, 11. aprila 2025, je športna dvorana na Igu postala glasbeni oder, kjer se je odvijal zdaj že tradicionalni Pomladni koncert Glasbene šole Emil Adamič. Letos je bil še posebej slovesen, saj je Glasbena šola obeležila 10 let delovanja svojega ižanskega oddelka in prvič prireditev pripeljala na Ig. Ob tej priložnosti se je zbrala številčna publika, med njimi tudi župan občine Dobrova – Polhov Gradec, g. Jure Dolinar, ravnateljica osnovne šole Ig, mag. Karmen Zorko, podžupanja občine Ig, ga. Mira Žagar ter predsednica društva Fran Govekar, ga. Alenka Jeraj. Prireditev je s tolkalsko energijo odprla komorna skupina s skladbo Utrip južne tribune, nato pa je zbrane nagovorila ravnateljica OŠ Ig, mag. Karmen Zorko. Program je sledil radoživemu ritmu pomladi in prepletel široko paleto glasbenih žanrov – od klasičnih skladb do sodobnih aranžmajev, vse v izvedbi učencev vseh enot šole: Dobrova, Polhov Gradec, Šentjošt, Dol pri Ljubljani, Šmarje – Sap in Ig. Med nastopi so zazvenele violine, flavte, kitare, trobente, klavirji in številni drugi inštrumenti. Posebno pozornost je pritegnila mlada skladateljica in glasbenica Cecilija Dolinar, ki je za svojo avtorsko skladbo Entropija, pripravljeno v sodelovanju z družinskim kvartetom, na državnem tekmovanju Glasbena olimpijada Slovenije prejela zlato priznanje in skupno 2. mesto. Druženje z glasbo ni minilo brez zabavnih ritmov – skladbe Mamma Mia, Čista zabava in La Cucaracha so vzdušje v dvorani podvojile in učenci so znova dokazali, da najraje seveda igrajo vesele, radožive skladbe. Sledila je tudi učiteljska točka, točka, ki vedno preseneti. V šoli je vedno tako, da učitelji otroke učijo, nikoli pa se zares ne predstavijo tudi sami. V Glasbeni šoli Emil Adamič temu ni tako, saj na vsakem koncertu eno točko priredijo učitelji. Tokrat so izvedli jazz skladbo Sunny, ki je postregla s solistom na trobenti, dveh električnih kitarah in klavirju. Kot vedno, je tudi tokrat požela največji aplavz. Zanimivost večera je bil tudi nastop Ižanske godbe, ki je po letih mirovanja znova zaživela zahvaljujoč lokalni pobudi in sodelovanju z glasbeno šolo. Pred ižanskim nastopom je zbrane pozdravila tudi predsednica društva Fran Govekar, ga. Alenka Jeraj, ki je poudarila pomen godbe v njihovem kraju in srečno, a dolgo zgodbo o ponovnem nastajanju godbe na Igu. Od želje je po nekaj letih le prišlo do realizacije in danes Ižanska godba deluje že eno leto, ima preko 20 članov iz bližnje in širše okolice, hkrati pa vse generacije združuje glasba. Predstavili so se z energičnima skladbama Pirates Overture in Attentione a la marche. Skladbi s pevskimi in igralskimi vložki sta postali čisto nekaj posebnega. Sledil je nastop Združenega orkestra Glasbene šole Emil Adamič, ki ga sestavljajo učenci vseh enot glasbene šole. Tokrat so zaigrali domiselno skladbo Parada Živali, kjer je bil med poslušalci izziv prepoznati različne živali. Kača, konj, slon in druge živali so se v naših mislih sprehodile v živalski paradi ob zvokih otroškega orkestra. Vrhunec večera je zagotovo predstavljal nastop Združenega otroškega zbora GŠEA in Godbe Dobrova – Polhov Gradec. Kot prvo so skupaj z otroci izvedli Avsenikovo Planico. Pesem, ki je druga slovenska himna. Pesem, ki jo mora znati vsak otrok in odrasel. V čast slovenskim orlom so jo zapeli skupaj še s priložnostnim zborom Fantje z vasi. Sledila je skladba J’Imagine ki je izžarevala olimpijski duh, sodelovanje in prijateljstvo. Nazadnje zapeta na Noči godbe 2024, kjer je godba s solisti predstavljala olimpijske in paralimpijske igre. Tudi tokrat so jo zapeli v sestavu Godba DPG, vokalna skupina Borovničke iz Iga ter priložnostni fantovski zbor Fantje z vasi. Čeprav morda Borovničke in Fantje z vasi skupaj zveni nekoliko zanimivo, sta se zbora lepo ujela in imenitno izvedla francosko skladbo. Sledila je skladba Življenje je lepo, ki so ga z godbo zapela dekleta iz mladinskega zbora Osnovne šole Ig. Koncert je bil obenem povabilo k vpisu v novo šolsko leto, ki bo potekal od 15. (15. 5. Dobrova) do 23. maja (23. 5. Ig) po enotah glasbene šole. Vsem, ki si želijo vstopiti v svet glasbe, so vrata odprta – tako otrokom kot odraslim. Večer se je zaključil s himno slovenskih godb – Tra ta ta, ki so ga ubrano zapeli mladi pevci in pevke združenega otroškega zbora, godba DPG ter Fantje z vasi. S pesmijo so pomahali v slovo z željo na snidenje tudi prihodnje leto, tokrat zopet na Dobrovi.
M. D.
Foto: U.D.
tolkalska komorna skupina
napovedovalka Tanja Adamlje
ižanski duet
Mamma Mia s Taro in Zarjo
komorna zasedba z Dola pri Ljubljani
Entropija in družinski kvartet Dolinar
trobilna komorna zasedba
Ižanec Beno na kitari
Ignacij in Janja
Na Golici – Luka in Žiga
Lucija in Eva
komorna skupina pihal
kvartet klarinetov s prijatelji
učitelj Klemen Mlinar solo kitara
učiteljski sestav
Združeni mladinski orkester Glasbene šole Emil Adamič
Združeni mladinski orkester Glasbene šole Emil Adamič
Združeni mladinski orkester Glasbene šole Emil Adamič
Vsako leto 9. maja praznujemo Dan Evrope, ki obeležuje obletnico Schumanove deklaracije iz leta 1950.Ta dokument, ki ga je predstavil francoski zunanji minister Robert Schuman, je postavil temelje za politično in gospodarsko povezovanje evropskih držav ter s tem utrdil mir in sodelovanje na celini.Schumanova vizija je vodila v ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo, predhodnice današnje Evropske unije.
Ob tej priložnosti se po vsej državi odvijajo številni dogodki, ki poudarjajo pomen evropske povezanosti in kulturne raznolikosti. V občini Horjul se je v začetku aprila 2025 odprla evropska razstava z naslovom “Ples – živa dediščina Evrope v gibanju”. Razstava, ki je nastala v okviru projekta Dance – ICH in je sofinancirana s strani programa Ustvarjalna Evropa, predstavlja sodelovanje z dediščinskimi plesnimi skupnostmi iz Belgije, Grčije, Romunije, Madžarske, Norveške in Slovenije. Obiskovalci si lahko ogledajo dokumentarne filme o sodelovanju s temi skupnostmi in se naučijo osnovnih korakov izbranih plesov.
Razstava je postavljena v preddverju občinske stavbe v Horjulu in bo na ogled do konca maja 2025. Občina Horjul s tem dogodkom prispeva k obeleževanju Dneva Evrope in poudarja pomen kulturne dediščine ter medkulturnega dialoga.
Praznovanje Dneva Evrope je tako priložnost za razmislek o skupnih vrednotah, ki nas povezujejo, in za krepitev občutka pripadnosti evropski skupnosti.Ob tem se lahko ozremo na dosežke, ki jih je Slovenija dosegla v dveh desetletjih članstva v Evropski uniji, in razmislimo o prihodnjih izzivih ter priložnostih, ki jih prinaša evropsko povezovanje.Naj bo ta dan spodbuda za nadaljnje sodelovanje, solidarnost in skupno oblikovanje prihodnosti Evrope.
V soboto, 12. aprila 2025, je Domačija Pr’ Lenart na Belem v Medvodah gostila edinstven kulturni dogodek, ki je potekal v sklopu Meseca krajinske arhitekture. Obiskovalci so lahko uživali v razstavi Polhograjskega dnevnika, se udeležili delavnice risanja krajine ter doživeli umetniško svetlobno projekcijo risb. Dogodek, ki je združeval krajinsko arhitekturo, umetnost in kulturno dediščino, je pritegnil okoli 20 obiskovalcev. Razstava Polhograjskega dnevnika, zbirke 31 analitičnih risb, ki jih je ustvaril krajinski arhitekt Tim Gerdin med raziskovanjem Polhograjskih dolomitov v okviru magistrskega dela, je obiskovalce popeljala v raznolikost in prepoznavnost krajin tega območja. Risbe, ki so nastajale neposredno na terenu, prikazujejo značilnosti kulturne in naravne krajine, kot jih vidi strokovno, a tudi občuteno oko avtorja. Dogodku je sledila delavnica risanja krajine, ki jo je vodil prav avtor razstave, Tim Gerdin. Udeležencem je pojasnil, kako se krajinska risba lahko oblikuje kot kombinacija različnih pogledov, vključno s tlorisnimi prikazi. Udeleženci so se naučili prepoznavanja motivov v naravi – od silhuet in cest do objektov kulturne dediščine – in jih prenesli na papir z uporabo črno-bele in barvne tehnike. Delavnica je bila namenjena tako odraslim kot otrokom, ki so s svojo domišljijo dogodek še dodatno popestrili – na njihovih risbah so se hitro pojavili avtobusi, rakete in druge domišljijske podobe. Vrhunec večera je predstavljala umetniška svetlobna projekcija Henrike von Dewitz, vizualne umetnice in antropologinje iz Nemčije, ki je z uporabo risb iz Polhograjskega dnevnika ustvarila začasno svetlobno instalacijo. Risbe so bile digitalno obdelane in projicirane na arhitekturne površine domačije, kar je ustvarilo poetičen dialog med kulturno in naravno dediščino ter sodobno umetnostjo. Projekcija, ki se je odvijala ob začetku mraka, je s svojo subtilnostjo navdušila obiskovalce in pokazala, kako je mogoče umetnost spoštljivo vnesti tudi v zavarovana okolja in bolj odročne kraje. V sodelovanju z Javnim zavodom Polhograjska graščina že potekajo dogovori, da bi umetniško delo Henrike von Dewitz predstavili tudi v Polhovem Gradcu in tako omogočili širši publiki dostop do tovrstne umetniške izkušnje. Domačija Pr’ Lenart, kulturni spomenik iz 16. stoletja, je dokazala, da je prostor, kjer se lahko srečata preteklost in sodobna umetnost. S svojim raznolikim programom in gostovanjem umetniških ter humanističnih rezidenc odpira vrata ustvarjalcem, ki si želijo delovati izven urbanih središč in se povezovati z lokalnimi skupnostmi. Dogodek je obiskovalcem ponudil tudi nekaj domače kulinarike – poleg zelenjavne juhe so se lahko okrepčali v prijetnem ambientu ob kulturni izkušnji, ki je povezala strokovnost, umetniško vizijo in pristno naravno okolje Polhograjskih dolomitov.
V organizaciji Koroškega deželnega teatra je tudi letos na Koroškem potekala Gledališka tržnica. Na sedmi izvedbi so sev Kulturnem domu v Podgorju ves dan družili predstavniki več kot 30 društev, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko gledališko dejavnostjo. Tržnica je namenjena predvsem druženju in mreženju amaterskih skupin, ki so kot motorji kulturnega dogajanja v lokalnem okolju. Častna pokroviteljica dogodka je ministrica za kulturo Asta Vrečko. Čeprav gonilna sila Gledališke tržnice poudarja, da je slednja namenjena predvsem druženju in izmenjavi izkušenj ter mnenj, so v sklopu dogajanja organizirana tudi izobraževanja, ki lahko vsakomur pomagajo k bolj uspešnemu delovanju. Mah teater se jetudi letos predstavil na tržnici. Ekipa je sama pripravila 5-minutno produkcijo, v kateri so odigrali skeč v kostumih iz predstave Bobri in osvojila odlično 2. mesto. V ekipi so sodelovali Suzana in Katja Pitka, Igor Bobbera in Matej Smole.
Naslov tega prispevka je izsek iz besedila kratkega skeča.
Vtisi naših članov o dogodku :
– vsa pohvala gre organizatorjem dogodka za izjemno organizacijo, vzdušje med vsemi istomislečimi udeleženci pa je bilo navdušujoče;
– zelo dobro organiziran dogodek, ideja gledališke tržnice se je pokazala z leti delovanja kot nujno potrebno druženje in predstavitev kulturnih društev, medsebojna podpora ter reševanje skupnih izzivov v delovanju društev pa sestavni del dogodka;
– vesel sem, da sem imel možnost sodelovati, se udeležiti predavanja in spoznati predstavnike drugih društev;
– žal se je na tržnici kulturnih dejavnosti ponovno pokazal velik izziv pri dogovarjanju za gostovanja v drugih občinah, saj si vsa ostala kulturna društva močno želijo nastopati v naši občini po sistemu izmenjave – mi k njim, oni k nam. Tak način izmenjave je razširjen pri vseh društvih v državi. V primeru, da jim ne omogočimo predstave pri nas, nam nekatera društva za gostovanja pri njih zaračunajo uporabo dvorane. S tem se še dodatno finančno obremeni naše domače društvo MAH-TEATER, saj garaža v domačem gasilskem domu ni primerno opremljena za izvajanje gledališke dejavnosti, jedilnica v osnovni šoli pa ne ustreza nobenim gledališkim standardom. Drugih kapacitet v občini žal ni.
Glede na hiter razvoj občine je izgradnja primerne kulturne dvorane nujna. Omogočila bi dvig kakovosti življenja, okrepila skupnost, krepko povečala število in kakovost kulturnih prireditev ter omogočila občanom prostor za izražanje in druženje. Pomanjkanje primernega prostora za izvedbo kulturnih dogodkov nas postavlja v podrejen položaj in omejuje kulturno ustvarjalnost v občini.
