Kategorija: Kultura in umetnost

  • Pokazatelj notranje kulture je tudi stanje okolja

    Pokazatelj notranje kulture je tudi stanje okolja

    ZADNJO JANUARSKO NEDELJO  smo se, po zgledu naših prednikov, srečali na Vrhniki pri Svetem Pavlu, ki je vsem nam zgled, kako moramo delovati v korist skupnosti. To je tudi začetek pripav na 73. Sosedov dan. https://www.mojaobcina.si/log-dragomer/novice/prostovoljstvo/v-spominu-na-16-srecanje-ostaja-blagoslov-od-zgoraj-ki-je-segel-v-vsa-nasa-srca.html

    V ZAČETKU FEBRUARJA smo v vseh župnijah obeležili Svečnico, Blažev žegen  in marsikje tudi Prešernov dan. Na Brezovici na primer, so nam Prešernove pesmi so predstavili Alenka Klemenc, Roman Logar in Miha Rus. https://youtu.be/nStAMvu1e_I.

    Ob tem pa je žalostno to, da je navkljub napredku na vseh področjih, v »mavričnem« izobraževalnem programu še vedno prepovedana kulturna in vera naših prednikov znotraj lokalne skupnosti. Lahko pa si še naprej pomagamo sami in jo predstavimo podobno, kot smo na 72. Sosedov dan predstavili kulturno in naravno dediščino cerkve Svete Trojice.

    https://zrsvn-varstvonarave.si/blog/2024/09/06/metopirji-mednarodna-nocnetopirjev-in-primer-dobre-prakse-v-vnanjih-goricah-in-na-gradu-podcetrtek/

    Podobno pomembna, kot pa je tudi zgodovina vsake rodbine. https://www.mojaobcina.si/log-dragomer/novice/pogled-na-delo-nasih-prednikov–kovastvo-v-zupniji-brezovica-1-del.html  Ob tem se iskreno zahvaljujem odgovornim v Občini Log Dragomer za posluh in možnost, da so te teme naše kulture lahko objavljene tudi na portalu. Ob tem se iskreno zahvaljujemo tudi vsem zaslužnim za res kvalitetno obnovo kulturne iz tehnične mizarske dediščine, novih hrastovih stopnic v zvoniku, pri Svetem Lovrencu v Dragomerju, ki jih nam je naredil mizarski mojster g. Janez Kogovšek, iz Velike Ligojne, s svojo ekipo.

    Lovski dovoljuje poseganje v naravo samo še do konca februarja, zato vas prosimo, da vzamemo na sprehod vrečko in že sedaj in sproti poberamo v naravo odvržene smeti ter jih odložimo v kontejnerje. Čistile akcije pa so bile potrebne takrat, ko še ni bilo organiziranega pobiranja in odvoza smeti.

    IZBOLJŠAJMO MEDSOSEDDSKE ODNOSE in gradimo pravo demokracijo od spodaj nazgor. Idealno bi bilo, da bi bili vsi ljudje v vsakem zaselku med seboj povezani, kot uigrana športna ekipa. Zato je dobro nadgrajevati našo mrežo družin.  To je kot avto! Nič nam ne koristi, če ga ne vzdržujemo in uporabljamo. Da je mreža dobra pa potrjujejo tudi naše gasilke in gasilci, ki so tudi vstopili vanjo.

    PRIHAJA POMLAD in z njo tudi post in Velika Noč. To pa je res najboljši čas za čistilne akcije na področju naših medsebojnih odnosov. Res je, da lahko vsak spreminja le na sebe in, da ne smemo nikoli nikomur škodovati. Vendar pa smo vedno dolžni drug drugemu pomagati, da se odpravi čim več slabosti. Mnoge se vlečejo že iz preteklosti in smo se najne že navadili, kot na nujno zlo. Velika zmaga je že majhen korak na bolje!

    Vse lepo pozdravljamo z željo, da nam prebujajoča nova pomlad, daje moči za novo rast in delo v skupno dobro.

    Svečnica https://youtu.be/bG9zNOIyMf0

    9.2.https://youtu.be/b8XJDRS6T9E in  https://youtu.be/0wOq7EXXiM4

     

    Vnanje Gorice, 11.2. 2025

    Drago Stanovnik, 051 344 688 za ODPMD Brezovica

     

  • Čarobna ura za otroke vrtca in prvošolce, OŠ Log – Dragomer z Anjo Štefan

    Čarobna ura za otroke vrtca in prvošolce, OŠ Log – Dragomer z Anjo Štefan

    Dragomer, 22. januar 2025: Na povabilo bralnega krožka Od pravljice do lutke in v sodelovanju s kolektivom vrtca ter šole je pravljičarka Anja Štefan v plesni dvorani Timfita izpeljala literarno srečanje za otroke iz vrtca in prvošolce.
    Ura pravljic s pisateljico in pesnico Anjo Štefan se bo otrokom iz vrtca, prvošolcem in tudi nam, odraslim vtisnila v nepozaben spomin. S svojim edinstvenim načinom pripovedovanja nas je popolnoma očarala, saj je gospa resnično izjemna pripovedovalka. Na sproščen in doživet način je pripovedovala pesmi, zgodbe in uganke, zapela nekaj pesmic ter ustvarila čarobno in pravljično vzdušje, ki nas je vse prevzelo. Otroci so jo poslušali z velikim zanimanjem, navdušeno sodelovali in z radostjo srkali vsako besedo. Zdi se, da so v njej prepoznali toplino, ljubezen do soljudi in srčnost, ki jo izžareva.
    »Anja Štefan je v naši vrtčevski sobi znana osebnost in vsem nam ljuba. Njene besede, rime, živali in ljudje prinašajo v naše srčke ljubezen in toplino. Njene zapisane pravljice in pesmi otroci recitirajo doživeto in v njih vidiš veselje do slovenskega jezika. Dopoldne, ki smo ga preživeli z njo, je bilo čarobno, emocionalno in besedno sprejeto,« so o srečanju povedale vzgojiteljice iz vrtca Log–Dragomer.

    Otroci iz vrtca pa so komentirali: 
    – lepa je bila,
    – dobra je bila,
    – tista pravljica o ženički, a veš … pa uni fižolčki, k so ven skakali;
    – a veš, ona je bila pravljica,
    – lepo poje,
    – lepo govori,
    – rada nas ima,
    – ona je tolk knjig napisala, celo telovadnico;
    – pravljični zvonček je tako lepo igral;
    – Anja Štefan je zelo prijazna gospa, lepo poje in zanimivo prebere pravljice. Všeč mi je bila.

    Ga. Anja Štefan s svojimi deli že skoraj tri desetletja bogati otroštvo številnih otrok, hkrati pa kot skrbna varuhinja slovenskega pripovednega izročila ohranja in oživlja ljudske pravljice. Neprecenljivo je, da se je večkrat nagrajena pesnica in pisateljica na področju otroške ter mladinske literature odzvala naši prošnji, nas razveselila in počastila s svojim obiskom. Za to smo ji iz srca hvaležni. 
    Bralni krožek Od pravljice do lutke deluje v Dvig-u že od leta 2017. S pripovedovanjem pravljic spodbujamo željo in veselje otrok do branja ter osveščamo starše o pomenu branja in pripovedovanja pravljic za razvoj osebnosti ter sposobnosti otrok. S pomočjo pripovedovanja pravljic se otroci učijo poslušanja in vztrajnosti ob stiku s knjigo ter povezovanja slik z besedami. Poleg tega je branje pomembno za oblikovanje vrednot, odnosa do vseh ljudi in samozavesti. Posebnost bralnega krožke je, da otroci spoznavajo samo slovenske ljudske zgodbe in zgodbe slovenskih avtorjev. V dejavnost vključujemo otroke stare od 4 do 7 let, ki na vsakem srečanju spoznajo novo zgodbo in ustvarijo lutke, ki jih ob zaključku leta razstavimo. Kot mentorice in somentorice krožka sodelujejo vzgojiteljice, upokojene vzgojiteljice ali študentke. Vsako leto otroci tudi ustvarijo in ilustrirajo svojo avtorsko zgodbo, ki jo predstavijo na razstavah ali medgeneracijskih literarnih srečanjih v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki.        

    Mojca Erjavec, mentorica bralnega krožka, in Olga Drofenik, društvo DVIG

     

     

     

  • Udeležba društva Dvig na predstavitvi v SAZU

    Udeležba društva Dvig na predstavitvi v SAZU

    V četrtek, 23. januarja 2025 je v Dvorani SAZU potekala predstavitev knjige Zdravka Mlinarja z naslovom Družboslovno raziskovanje med profesionalizacijo in podružbljanjem (drugi zvezek): Občanska znanost.
    V tej knjigi je s svojim prispevkom sodelovala tudi dr. Ana Krajnc, pedagoginja in andragoginja, ki jo mi poznamo po njenem 40-letnem delu v Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje, katero je tudi ustanovila. Ker se sama te predstavitve, v kateri posebej omenja delo Društva DVIG (na strani 383), ni mogla udeležiti, nas (Društvo DVIG) je prosila, da jo zastopamo.
    Predstavljam vam naš prispevek:
    V veliko čast nam je, da vas lahko, v imenu Ane Kranjc, nagovorimo na tej slovesnosti. Današnji dogodek je priložnost, da skupaj osvetlimo pomen izobraževanja in raziskovanja v tretjem življenjskem obdobju, ki ga slovenska univerza že več desetletij tako uspešno razvija.
    Občansko znanost, o kateri danes govorimo, že desetletja širijo po svetu kot ključni most med akademsko sfero in vsakdanjim življenjem. Naša univerza za tretje življenjsko obdobje dokazuje, kako močno lahko znanje in sodelovanje vplivata na kakovost življenja starejših. Vključevanje starejših v raziskovalno delo le-tem omogoča, da ostajajo aktivni, uresničujejo svoje interese in pomembno prispevajo k družbeni blaginji.
    Štiridesetletne izkušnje kažejo, da je tretje življenjsko obdobje čas priložnosti. Starejši postajajo nosilci znanja in kulturne dediščine, njihovi prispevki pa bogatijo tako lokalno kot nacionalno raven. Med pomembnimi dosežki izpostavljamo projekte, ki so zaznamovali lokalne skupnosti in posameznike.
    Tako smo v Občini Log-Dragomer študentje UTŽO raziskali vire pitne vode in o tem izdali publikacijo Vodni viri v Občini Log-Dragomer. Predstavili smo jo občanom in županu oziroma Občinski upravi. Na podlagi te knjižice se nadaljuje delo v študijskih krožkih dveh društev upokojencev. Ti so povezali spoznavanje vodnih virov z učenjem računalništva, se naučili uporabljati spletne zemljevide, objavljati članke. Pripravili so predstavne table nekaterih vodnih virov. Opremili so jih s QR kodo, preko katere se lahko obiskovalci povežejo s spletno publikacijo o vodnih virih. Ti študijski krožki so pripeljali do konkretnih rezultatov, ki koristijo celotni skupnosti.
    Potencialni raziskovalci so lahko predstavniki vseh generacij, raziskovalna skupina pa lahko s svojimi rezultati pomaga odločevalcem v občini.
    Danes imajo že skoraj vse UTŽO svoje raziskovalne skupine, ki se lotevajo različnih raziskav: od etnoloških, ekoloških in aktualnih problemov. Med najbolj aktivnimi so UTŽO Grosuplje, Žalec, Ilirska Bistrica, Log-Dragomer, Ajdovščina, Kras, Logatec, Ljubljana in še drugje.
    Raziskujejo lahko tudi učenci in dijaki, ki pa pri svojem delu potrebujejo dobrega mentorja, da jih vodi.
    Izkušnje SUTŽO kažejo, da je raziskovanje lahko tudi velika spodbuda starejšim, da aktivno delujejo v lokalni skupnosti. Ljudje v tretjem življenjskem obdobju ne smejo biti izločeni iz dogajanja. Aktivno sodelovanje  jih ohranja zadovoljne, zdrave in vitalne.
    Občine lahko sodelovanje občanov spodbudijo z objavo perečih domačih problemov, še posebej, če za to nameni neka minimalna sredstva.
    V Občini Log-Dragomer so v ta namen rezervirali določena sredstva, Društva jih lahko pridobijo s prijavo projektov na LAS Barje.
    Ne pričakuje se, da bo občansko raziskovanje postalo množično. Vendar dober zgled privabi nove sodelavce. S tem pa spodbujamo vedoželjnost.
    Ponosni smo na dosežke, ki smo jih skupaj ustvarili, in na prihodnje izzive, ki nas čakajo. Na tej točki bi rada izrekla iskreno zahvalo vsem mentorjem, raziskovalcem in udeležencem, ki s svojim delom gradijo prihodnost, v kateri bo izobraževanje dostopno vsakomur, ne glede na leta.
    Naj na koncu poudarim: živimo v času, ko je znanje most med generacijami. Povezujmo se, delimo svoje izkušnje in skupaj ustvarjajmo družbo, ki ceni modrost življenjskih izkušenj!
    Hvala vam za vaše zaupanje in podporo. Naj nas vodi misel, da je znanje darilo, ki ga nikoli ni preveč.

    Nika Gams, Društvo DVIG

  • Vabljeni v KUD Kosec

    Vabljeni v KUD Kosec

    Toplo vabljeni v naše vrste, kjer je poskrbljeno za mlade in stare.

    Ročne spretnosti
    Vsak ponedeljek od 18:00 do 19:30 v Domu Krajanov v Dragomerju, mentorica: Katarina Pezdir.

    Folklorna skupina »Nageljček«
    Vsak torek od 15:15 v OŠ Log-Dragomer, mentorica: Nataša Kogovošek.

    Pevska skupina »Mladi po srcu«
    Vsak torek od 18:00 do 20:00 v Domu krajanov v Dragomerju pod vodstvom Iztoka Urbanca.
    Ljubitelji glasbe in petja, pridružite se nam!

    Klekljanje
    Delavnice potekajo vsak torek od 15:00 do 17:00 v Domu krajanov Dragomer, pod vodstvom Ivice Česnik.

    Likovna sekcija 
    Vsako prvo in tretjo sredo v  v mesecu od 16:00 do 18:00 v Domu krajanov Dragomer, mentorica: Draga Davitkova.

    Kamišibaj – papirno gledališče
    Vsak prvi četrtek ob 17:00 v Domu krajanov v Dragomerju, vsak drugi četrtek v OŠ Log-Dragomer ob 14:00, mentorica: Tomislava Zaletelj

    Skupinska hipnoza
    Vsako prvo in zadnjo sredo v mesecu od 18:00 do 19:00 v Domu krajanov Dragomer.

    19. 3. 2025  ob 18:00 – Vabilo na prireditev za osmi marec – Dan žena (v pripravi).

                                            

    Vljudno vabljeni!

    KUD Kosec

  • Uspešno leto za Gledališko skupino KUD Dobrova

    Uspešno leto za Gledališko skupino KUD Dobrova

    V sezoni 2024/2025 je ponovno v celoti zaživela gledališka dejavnost na Dobrovi. 

    Gledališka skupina KUD Dobrova je v zadnji sezoni poskrbela za zelo pisano paleto gledališko obarvanih dogodkov:
    Septembra smo zagnali novo sezono gledališkega abonmaja, v katero smo vključili štiri odlične predstave ljubiteljskih gledališč.
    Organizirali smo poseben in enkraten dogodek – potopisno predavanje o potovanju z rikšami čez indijsko Himalajo.
    Na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku smo sodelovali s povsem avtorskim gledališkim vložkom na temo Mikija Mustra (ob 100-letnici njegovega rojstva).
    Pod režijsko taktirko Ane Ruter je luč sveta ugledala komedija “Red večnega šivanja“. Predstava vsebuje vse, kar mora dobra zgodba imeti: skrivnosti, romance, lažne identitete in sunkovite zaplete. Novinarjema Pavlu in Silviji se ponudi izjemna priložnost, ki jima obeta hiter skok po karierni lestvici. Njuna naloga je izslediti zmagovalca vinskega tekmovanja, kar ju pripelje do samostana sester Reda večnega šivanja. V iskanju resnice in slave je odločna Silvija pripravljena storiti vse, previdnejši Pavel pa išče nekaj povsem drugega… Premiera predstave je bila 30. 11. 2024, ponovitev pa 7. 12. 2024, obe v dvorani KUD Dobrova. Že januarja smo s predstavo izpeljali prvo gostovanje, in sicer v Horjulu. Vsakič nas je pričakala polna dvorana, odziv gledalcev je bil več kot odličen, ves vložen trud pa poplačan z bučnim in dolgim aplavzom.
    Glavnina gledališke sezone je res že za nami, ni pa še končana – zaključek sezone namreč običajno sovpada z zaključkom šolskega leta. Dela nam tako ne bo zmanjkalo.
    S predstavo bomo gostovali, kjer in kadar bo le mogoče.
    Za kanček tekmovalnosti bomo poskrbeli s prijavami na različne gledališke festivale (Linhartovo srečanje, Čufarjevi dnevi, Novačanovi dnevi …).
    Aprila se bomo udeležili še Gledališke tržnice, velikega dogodka in srečanja ljubiteljskih gledališč iz celotne Slovenije in zamejstva. Zagotovo bomo zopet sklenili nova poznanstva in izbirali nove predstave-kandidate za naslednjo abonmajsko sezono.

    Za tiste, ki naše predstave še niste uspeli videti – ponovitev je načrtovana 21. 3. 2025 ob 20.00 v dvorani KUD Dobrova, naslednje gostovanje pa 5. 4. 2025 ob 20.00 v Kulturnem domu Šentjošt. Vse podrobne informacije bodo pravočasno oz. sproti objavljene na spletni strani KUD Dobrova.

    Gledališčniki KUD Dobrova se zahvaljujemo vsem, ki nas podpirate in spremljate na naši poti, še posebej pa donatorjem: A-soft d.o.o., Metrel d.o.o., Metrel-Mehanika d.o.o. in Blaž Vrhovec s.p.

    Gledališčniki KUD Dobrova

  • Prešernov dan z recitalom

    Prešernov dan z recitalom

    Vrhnika, 5. februar – V Glasbeni šoli Vrhnika je potekala slovesnost ob kulturnem prazniku, kjer so osrednjo vlogo prevzeli otroci z recitacijami in glasbenimi nastopi. Ravnateljica glasbene šole, Dominika Naveršnik, je v nagovoru poudarila pomen ohranjanja kulturne dediščine ter spomnila, da letos mineva 176 let od smrti Franceta Prešerna, hkrati pa obeležujemo tudi 100. obletnico rojstva Janeza Bitenca in Cirila Zlobca. Prav zato je bil večji del programa posvečen prav tema dvema pesnikoma, katerih ustvarjanje je zaznamovalo slovensko literarno in glasbeno krajino. Mladi nastopajoči so s svojim zavzetim in srčnim nastopom dokazali, da kultura ni le domena ozkega kroga ljudi ali nekaj elitnega, temveč je lahko dostopna in razumljiva vsem. S svojo iskreno interpretacijo so pričarali pristen kulturni večer, ki je zagotovo nagovoril slehernega v dvorani.

    Mentorica učencev Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika je bila Ana Marija Skelo Peršolja, učence Glasbene šole Vrhnika pa so pripravljali mentorice Zala Kejžar, Vesna Križ, Metka Pupis, Kaja Stražar in mentor Amel Ramić. Na klavirju jih je spremljala Kaja Stražar, ki je s svojo glasbeno interpretacijo še dodatno obogatila nastope.

    Pri projektu sta sodelovala tudi Cankarjeva knjižnica Vrhnika in ZIC Vrhnika.

     

    Gašper Tominc

  • Vabljeni na praznovanje slovenskega kulturnega praznika

    Vabljeni na praznovanje slovenskega kulturnega praznika

    Društvo Nauportus viva in  župnija Vrhnika prirejeta  proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo 7. 2, 2025  ob 19.00 v Beli dvorani župnijskega vrtca. Osrednji del prireditve bo recital Prešernovih pesmi v izvedbi Milana Kobala. Vabljeni!

  • Anketa o dogodkih v Cankarjevi knjižnici Vrhnika

    Anketa o dogodkih v Cankarjevi knjižnici Vrhnika

    Dragi obiskovalci naše knjižnice,

    vabimo vas, da nam z odgovori na vprašanja podate povratne informacije o dogodkih, ki jih organiziramo in gostimo, ter tako pomagate izboljšati naše storitve in dejavnosti.

    Anketa: https://www.1ka.si/a/b309f18d

    Hvala za vaš čas in odgovore.

  • Kulturni dan na OŠ Dobrova

    Kulturni dan na OŠ Dobrova

    Tokrat je kulturni dan na OŠ Dobrova potekal nekoliko drugače. Odločili smo se, da bomo dan preživeli v šolskih prostorih in se posvetili knjigi in branju. Učenci 7., 8. in 9. razredov so si izbrali delavnico, pri kateri so želeli sodelovati, brati in ustvarjati. Sedma razreda sta imela na voljo branje kratkih pravljic/basni ali pesmi in ustvarjanje predstave kamišibaj, delavnico Vulkani – ognjemeti narave ali ilustriranje proznega dela v obliki stripa ali ilustracije. Učenci 8. razredov so izbirali med delavnicami Življenje Judov v času 2. svetovne vojne, Rezijanske pravljice in njihova dramatizacija, Kuhinja s kaligrafskim pridihom in Rap glasboUčenci 9. razredov so se odločali med delavnicami Spominjamo se holokavsta, Kratko zgodovino matematike in zlatega reza, Knjige rekordov in delavnico v Canvi ter delavnico z naslovom Laktozni laboratorij: zakaj nekateri ne marajo sladkega?
    V delavnici 7. a razreda so kulturni dan preživeli v knjižnici, kjer so raziskovali ognjenike. Razdelili so se na štiri skupine in vsaka je s pomočjo strokovne literature obravnavala svojo snov, ki so jo nato sošolcem predstavili z gledališko pedagogiko. Prva skupina je predstavila zgradbo Zemlje, tako da so učenci odigrali potovanje v središče Zemlje, druga skupina se je oglašala iz televizijskega studia, v katerem so imeli intervju z vulkanologom in na ta način predstavili osnovne pojme. Tretja skupina je bila na terenu, od koder so poročali, kako je izbruhnil vulkan Krakatau, v četrti pa so učenci na okrogli mizi predstavili prednosti in slabosti vulkanov ter na primeru pokazali izbruh ognjenika. Učenci se na nekoliko drugačen način naučili veliko novega o vulkanih (mentorici: Marjeta Novak, Zvonka Španger). 
    Nabor delavnic za 8. razrede je bil pester. Učenci so raziskovali  Življenje Judov v času 2. svetovne vojne, kjer so prebirali odlomke iz knjig, ki opisujejo življenje Judov med 2. svetovno vojno. Ogledali so si tudi nekaj odlomkov iz filmov o življenju Ane Frank, o Dečku v črtasti pižami in iz Shindlerjevega  seznama. Spoznali so, kakšno je bilo takrat življenje Judov. Ker je kulturni dan le teden pred dnevom spomina na žrtve holokavstva, smo se posvetili tej tematiki, govorili o tem, kaj je diskriminacija, kaj so predsodki, o posledicah nasilja in o človekovih pravicah. V nadaljevanju smo pripravili šolsko razstavo o holokavstvu (mentorica Nina Smej). Na delavnici Kuhinja s kaligrafskim pridihom so se učenci spoznali z Vodnikovimi Kuharskimi bukvami  (prvo slovensko kuharsko knjigo iz leta 1799) in prebrali del predgovora. Nato so se razdelili v tri skupine, kjer so “prevajali” izbrane recepte v sodobno slovenščino, zapisali sestavine in postopek ter se lotili peke treh sladic. Medtem ko so se sladice pekle, so se učenci spoznali s kaligrafijo, natančneje s pisavo italika (mentorica Vida Novak). 
    S pravljicami iz Rezije so se mnogi srečali že v zgodnjem otroštvu. Učenci in učenke so brali te stare živalske zgodbe, slišali izvirno razijansko narečje in dramatizirali nekatere pravljice, med katerimi jim je bila Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice najbolj pri srcu (mentorici Polona Kolenc, Kristina Gruden Reya). 
    Pri delavnici Rap glasbe so učenci brali in spoznavali besedila slovenskega rapa in se pogovarjali ter analizirali besedila tujih rap umetnikov. Spoznavali so, katere teme so za rap zanimive. Sestavili so svoje besedilo in ga izzvajali ob ritični spremljavi (mentorica: Marša Plohl Turk).
    Učenci 9. razredov so se ustvarjalno lotili različnih tem. 
    Tisti, ki so izbrali matematično delavnico, so najprej prebrali povzetek o matematični in astronomski pismenosti starih Egipčanov in Sumercev, nato pa se posvetili razvoju vse do Googla. Raziskovali so  Leonarda da Vincija in njegov zlati rez, premerili so in nato risali zlati pravokotnik in zlato spiralo (mentorja Mojca Žvokelj, Aleš Pustovrh). Na delavnici Spominjamo se holokavsta so učenci skozi odlomke iz treh različnih knjig spoznavali težke usode judovskih otrok v času druge svetovne vojne. Sledil je pogovor, v katerem smo razpravljali o prebranem in ugotavljali, kako lahko leposlovje služi kot močno orodje za razumevanje zgodovinskih dogodkov in razvijanje empatije. Svoja občutja so zapisali na papirnate krokuse, s katerimi so želeli počastiti spomin na otroke, ki so umrli v holokavstu (mentorica Sonja Bregar Mazzini).
    Laktozni laboratorij: zakaj nekateri ne marajo sladkega, je bil naslov delavnice, na kateri so učenci raziskovali, zakaj nekateri ne morejo prebavljati laktoze. Učenci so izvedli raziskovalno-eksperimentalno delo v vlogi farmacevta. Cilj je bil raziskovanje laktozne intolerance in razumevanje vloge encimov v prebavi. Učenci so spoznali grafični organizator – Frayerjev model (mentorica: Sandra Starešinič).
    Namesto rekreativnega odmora je avli šole potekala izmenjevalnica knjig. Zložene so bile po mizah in stolih, vsak učenec, ki je knjigo prinesel, si je eno tudi lahko izposodil. Učenci so prinesli veliko knjig, jih listali, prebirali in jih veliko tudi vzeli (mentorica Ksenija Pišljar).
    Učenke in učenci so z branjem raznovrstnih knjig z različnimi temami nadgradili svoje znanje in se podučili o nečem novem. Nekateri so poglabljali znanje že znanih tem. Branje res ne pozna meja. Bogati naš besedni zaklad in nas naredi bolj sočutne, saj prek branja lažje razumemo sebe in druge. Izkazalo se je, kot pravi George R. Martin, znani ameriški pisatelj in scenarist: Kdor bere, živi tisoč življenj, kdor ne, pa le eno samo.

     Kristina Gruden Reya

  • Medijska prepoznavnost občine v letu 2024

    Medijska prepoznavnost občine v letu 2024

    Leto 2024 je bilo za občino Dobrova-Polhov Gradec polno medijske pozornosti, saj so številni prispevki na različnih televizijskih postajah poudarili bogato kulturno dediščino, kulinarične posebnosti in dogodke lokalne skupnosti.

    Februarja je ekipa Kanala A obiskala smučišče Šentjošt, kjer so predstavili predanost upravljavcev manjših slovenskih smučišč. Prispevek je prikazal tekmovanje mladih smučarjev, razpravo o problematiki neugodnih vremenskih razmer, umetnem zasneževanju ter izzive zaradi pomanjkanja sredstev. Zgodba v prispevku je predstavila, kako kljub težavam lokalni entuziasti ohranjajo tradicijo in željo do smučanja.

    Prvega maja je kamera že drugič spremljala Godbo Dobrova-Polhov Gradec ob bujenju občanov na tradicionalni Prvomajski budnici. Prispevek je prikazoval veselje in pomembnost ohranjanja tradicije ter druženja in povezovanja občanov, gasilcev ter celotne občine.

    V preteklem letu sta se v rubriki Kraji z nenavadnimi imeni na Planet TV znašli vasi Črni Vrh in Podsmreka. V Črnem Vrhu so na črni petek iskali popuste, v Podsmreki pa so teden dni pred Božičem razveseljevali s prispevkom o iskanju daril pod smreko v Podsmreki.

    V preteklem letu so bili naši občani večkrat posneti in predstavljeni tudi na nacionalni televiziji RTV SLO. Denimo poleti so v Šentjoštu posneli prispevek o cerkvi sv. Jošta in slikarski razstavi Preobrazba sveta, ki je bila na ogled v cerkvi. Razstavo je predstavil njen avtor, akademski slikar Jošt Snoj, cerkev in gotske freske v njej pa Anita Klančar Kavčič. Prispevek je bil objavljen v oddaji Kultura po večernih Odmevih. Poleg tega so predstavili tudi restavriranje gotskih fresk v cerkvi in izdelavo kopije poškodovanega zvona iz leta 1354, ki je eden najstarejših v Sloveniji. V oddaji Infodrom za mlade so večkrat nastopili učenci OŠ Polhov Gradec in OŠ Dobrova.

    Decembra so na nacionalni televiziji RTV Slovenija v oddaji Ljudje in zemlja predstavili domače dobrote občine. Posebna pozornost je bila namenjena kmetiji Na Prosenov iz Črnega Vrha, kjer je gospa Marija Končan pokazala postopek peke kruha na tradicionalen način. Prispevek je obogatil še vpogled v kulinarični spominek Cula dobrot Blagajeve dežele, ki vključuje lokalne izdelke, kot so kozji sir, nojeva salama, čokolada in domači kruh.

    Poleg tega je bil avgusta medijsko podprt blagoslov in dvig novih zvonov v Setniku, kar je predstavljalo simbol povezanosti in ohranjanja verske kulture na podeželju. Pred Miklavževim večerom je Dobrovo obiskal Miklavž in se v živo javil med glavnimi novicami dneva v studio in  pozdravil prebivalce celotne Slovenije in pohvalil pridnost dobrovskih otrok.

    V oddaji Jutro na Planetu pa so se predstavili Godbeniki domače godbe Dobrova-Polhov Gradec, kjer je besed predvsem tekla o letnem dogodku Noč godbe, mesec dni kasneje pa se je predstavila še Glasbena šola Emil Adamič, kjer pa je beseda tekla o tem, kdaj je pravi čas z vpis otroka v glasbeno šolo.

    Občina Dobrova-Polhov Gradec se je skozi številne medijske prispevke pokazala kot prostor z bogato kulturno, kulinarično in družbeno dediščino, ki jo zaznamujejo povezovanje, predanost in ponos lokalnih prebivalcev. Ta medijska podpora je pomembno prispevala k prepoznavnosti kraja na nacionalni ravni in spodbudila zanimanje za obisk te idilične regije.

    M.D.