Kategorija: Kultura in umetnost

V organizaciji Koroškega deželnega teatra je tudi letos na Koroškem potekala Gledališka tržnica. Na sedmi izvedbi so se  v Kulturnem domu v Podgorju ves dan družili predstavniki več kot 30 društev, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko gledališko dejavnostjo. Tržnica je namenjena predvsem druženju in mreženju amaterskih skupin, ki so kot motorji kulturnega dogajanja v lokalnem okolju. Častna pokroviteljica dogodka je ministrica za kulturo Asta Vrečko. Čeprav gonilna sila Gledališke tržnice poudarja, da je slednja namenjena predvsem druženju in izmenjavi izkušenj ter mnenj, so v sklopu dogajanja organizirana tudi izobraževanja, ki lahko vsakomur pomagajo k bolj uspešnemu delovanju. Mah teater se je  tudi letos predstavil na tržnici. Ekipa je sama pripravila 5-minutno produkcijo, v kateri so odigrali skeč v kostumih iz predstave Bobri in osvojila odlično 2. mesto. V ekipi so sodelovali Suzana in Katja Pitka, Igor Bobbera in Matej Smole.

Naslov tega prispevka je izsek iz besedila kratkega skeča.

Vtisi naših članov o dogodku :

– vsa pohvala gre organizatorjem dogodka za izjemno organizacijo, vzdušje med vsemi istomislečimi udeleženci pa je bilo navdušujoče;

– zelo dobro organiziran dogodek, ideja gledališke tržnice se je pokazala z leti delovanja kot nujno potrebno druženje in predstavitev kulturnih društev, medsebojna podpora ter reševanje skupnih izzivov v delovanju društev pa sestavni del dogodka;

– vesel sem, da sem imel možnost sodelovati, se udeležiti predavanja in spoznati predstavnike drugih društev;

–  žal se je na tržnici kulturnih dejavnosti ponovno pokazal velik izziv pri dogovarjanju za gostovanja v drugih občinah, saj si vsa ostala kulturna društva močno želijo nastopati v naši občini po sistemu izmenjave – mi k njim, oni k nam. Tak način izmenjave je razširjen pri vseh društvih v državi. V primeru, da jim ne omogočimo predstave pri nas, nam nekatera društva za gostovanja pri njih zaračunajo uporabo dvorane. S tem se še dodatno finančno obremeni naše domače društvo MAH-TEATER, saj garaža v domačem gasilskem domu ni primerno opremljena za izvajanje gledališke dejavnosti, jedilnica v osnovni šoli pa ne ustreza nobenim gledališkim standardom. Drugih kapacitet v občini žal ni.

Glede na hiter razvoj občine je izgradnja primerne kulturne dvorane nujna. Omogočila bi dvig kakovosti življenja, okrepila skupnost, krepko povečala število in kakovost kulturnih prireditev ter omogočila občanom prostor za izražanje in druženje. Pomanjkanje primernega prostora za izvedbo kulturnih dogodkov nas postavlja v podrejen položaj in omejuje kulturno ustvarjalnost v občini.

Inka

Pri pripravi butaric veljajo določena pravila. Osnova so leskove palice, na katere se z vrvico poveže več vrst zelenja. V vrh se da oljčno vejico in brin, potem pa še bršljan, pušpan, vreso, cipreso in drugo zelenje. Na nekatere butare smo navezali tudi pomaranče, ki nam jih je daroval DG 69, za pomaranče se jim lepo zahvaljujemo. V nedeljo duhovnik blagoslovi butarice, potem pa jih vsak odnese na svoj dom. Zelenje naj bi varovalo dom pred strelo in drugimi naravnimi pojavi, odganjalo bolezen.

Nekateri so izdelali butare tudi za sorodnike in prijatelje, odnesemo pa jih tudi na grobove.

Najmlajšim pa je bila namenjena delavnica, kjer so iz papirja ustvarjali ¨velikonočne zajčke¨.

Bernarda Novak

KUD Drenov Grič-Lesno Brdo

V sredo, 26. marca 2025, dan po materinskem dnevu, je v Domu starejših občanov Horjul zazvenela pesem. Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Horjul, pod vodstvom Ane Bizjan in ob klavirski spremljavi Mihe Vidriha, je stanovalcem pripravil prijetno glasbeno popoldne. 
Dogodek, ki je postal že tradicionalen, smo letos obogatili s poklonom vsem materam. Program se je začel s pesmijo Mlade oči, ki jo je zapela zborovodkinja Ana Bizjan. Nadaljevali smo z igrivo in hudomušno skladbo Moje orglice, nato pa s pesmijo Rož, Podjuna, Zila, s katero smo izrazili ljubezen do naše prelepe domovine in matere Slovenije. V nadaljevanju so zazvenele bolj umirjene skladbe: Prav po prstih, Lahko noč in Pa se sliš’. 
Glasba je znova povezala generacije in pričarala prijetno vzdušje v domu. Člani zbora se že veselimo naslednjega snidenja, do takrat pa naj odmevajo lepi spomini … 
Ob tej priložnosti vas prisrčno vabimo na naš letni koncert, ki bo v petek, 9. maja 2025, ob 19.30 v Prosvetnem domu Horjul. Vabljeni!

Redko se zgodi, da bi lahko naslova knjig preprosto zamenjali, čeprav gre za popolnoma različni zgodbi in za dva avtorja, ki sta živela vsak v svojem času, v povsem drugačnih razmerah, a v isti domovini, oba občutljiva za dogajanje v družbi in za bivanje človeka.
Pa pojdimo lepo počasi, ob obeh knjigah, ki smo ju v zadnjem mesecu prebrali v našem bralnem krožku.
Noč do jutra, Branko Hofman
Pisatelj se je rodil leta 1929 in umrl leta 1991. Hofman je bil prvi slovenski pisatelj, ki se je na umetniški ravni lotil pisanja o Golem otoku ter grozljivem ravnanju in mučenju zapornikov, ki so prestajali kazen na njem. Roman je bil napisan že leta 1975, vendar je tedanja Udba prepovedala izdajo knjge in avtorja poklicala na zaslišanje. Prvi natis romana se je zgodil leta kasneje, šele leta 1984.
Zaradi smrti Minke, ki naj bi jo domnevno umorili v zakotni hribovski vasi, se tja proti večeru napoti preiskovalna komisija, ki jo vodi Kovač, bivši oznovec. V gostilni v tej vasi pri svojem bratu živi Peter, partizan, ki so ga po vojni aretirali zaradi nesmiselnih obtožb, nečloveško mučili in obsodili na osemletno zaporno kazen na Golem otoku. Po prestani kazni se Peter, ki ni več sposoben živeti med ljudmi, zateče k bratu in tam živi osamljeno, brez tesnejših stikov s komerkoli.
Med potekom preiskave se zdaj naključno srečata Kovač, ki v Petru prepozna svojo nekdanjo žrtev, in Peter, ki v Kovaču prepozna svojega zasliševalca in mučitelja.
Pisatelj nam potem podrobno opisuje vse dogodke od prijetja obdolženca, do metod zasliševanja, opisuje nesmiselnost obtožb in končni izrek sodbe, ko mora Peter na služenje kazni na Goli otok.
Kovač se ob srečanju z mislimi vrne v čas, ko je opravljal službo in se spominja metod, ki jih je uporabljal. Na nek način se počuti krivega, vendar se prepričuje, da je zgolj izpolnjeval svojo dolžnost in ukaze ter tako preprečil še hujše zlo.
Peter pa vedno znova podoživlja čas, ko je preživljal to nečloveško trpljenje in razmišlja o posledicah tistega časa ter o vsem, kar je prestajal in kako mu je uspelo preživeti. To je osrednja pripoved romana.
Domnevni umor, ki ga podrobno preiskuje Kovačev kolega, pisatelj opisuje v vzporedni zgodbi. Tako spoznamo družinske razmere umorjenke, ravnanje matere, ki s svojimi pričakovanji utesnjuje dekletovo življenje in introvertiranost očeta, ki se ni znal ali upal postaviti za dekle. Tako ravnanje staršev je bilo značilno za mnoge kmečke družine v tistem času. Zgodba se v nadaljevanju razplete in na koncu se izkaže, da sploh ni šlo za umor, temveč je dekle napravilo samomor.
Peter je dokončno poravnal račune s Kovačem in se končno odloči, da je čas, da opusti skrivanje in beg pred resničnim življenjem ter se vrne med ljudi v realno življenje. Vse, kar pisatelj v knjigi opisuje, se dogaja v eni sami noči. Zdi se dokaj neverjetno, saj večina nas te ure preprosto prespi ali se morda potopi v sanje. Branje te knjige prisili v razmišljanje o tem, kaj je prav in kje so krivice, ga presune ter zaboli, saj dobro ve, da je od tedaj minilo komaj nekaj desetletij in so nekateri akterji lahko še med nami (vedno manj). Obenem se zave, da tako ravnajo tudi s povsem nedolžnimi ljudmi dandanes v mnogih državah po vsem svetu. Nedopustno in povsem nerazumljivo.

Po vsej sili živ, Nataša Kramberger
To je knjiga, ki prav tako kaže na to, kako neodgovorno ravnamo ljudje dandanes, le da posledice zadevajo človeka posredno, neposredno pa naravo in druga živa bitja.
Avtorica opisuje sedem let življenja na majhnem biodinamičnem posestvu v Jurovskem dolu in o kmetici, ki se ni pripravljena predati posledicam podnebnih sprememb. Piše torej avtobiografsko zgodbo.
Nataša Kramberger je pisateljica, kolumnistka, mladinska delavka in ekološka kmetica, razpeta med življenjem na posestvu v Jurovskem dolu in življenjem pozimi v velemestu v Berlinu.
V stiku z zemljo skuša znanje in izkušnje, ki jih pridobiva z delom na kmetiji in prebiranjem literature ter strokovnih člankov, prenesti na mlade, ki iz vse Evrope poleti preživljajo čas na njenem posestvu, se z njimi upreti klimatskim spremembam v svetu in pri nas. Razmišlja, kako ta boj preseliti v Berlin in ga tudi uresničiti.
Avtorica se zaveda, da smo vsi del globalnega ekološkega ravnovesja in zato moramo sprejeti odgovornost zanj  ter upoštevati možnosti za uresničitev ukrepov za spremembe.
Nataša Kramberger je mlajša avtorica (1983). Na kmetijo se je preselila pred leti, jo prevzela in na njej uresničuje svoje kulturno ustvarjanje ter kmetijsko delovanje. Vse, kar opisuje, je plod njenih lastnih izkušenj in spoznanj, pri tem se zaveda, da podnebne spremembe prinašajo vedno več negotovosti, tako v življenje kmetijskih pridelovalcev kot v življenje nas vseh. Tisti, ki ste prebrali knjigo Primerljivi hektarji ali Nebesa v robidah, boste zagotovo prebrali tudi to knjigo in sledili njenemu razmišljanju ter ravnanju.
Dragica Krašovec

Dne 26. marca 2025 je v večnamenski dvorani Osnovne šole Log-Dragomer potekal 15. občni zbor članov Kulturno umetniškega društva Kosec Log-Dragomer: Zbora se je udeležilo 39 članov, kar predstavlja dobrih 41 % vsega članstva. Ker se mora po Statutu društva v primeru manj kot 50 % udeležbe počakati 30 minut, smo ta čas izkoristili za krajši kulturni progam. Nastopili so »Mladi po srcu« skupaj z »Godci z Loga«.  Program je bil v znamenju ravnokar minulega Materinskega dne (del programa si lahko ogledate v priloženem videu).

Na zboru je bilo predstavljeno minulo delo v letu 2024, predvsem v luči množice dogodkov, kar 50 jih je bilo, ki jih je društvo priredilo. Med najbolj izstopajočimi, tudi po številu obiskovalcev, so bili »Kosci in grabljice«, »Ličkanje koruze«, »Miklavž« in dobrodelni koncert »Mladih po srcu«. Zelo dobro sprejeti so bili tudi božično-novoletni koncert z Ivanom Hudnikom ter razgovor s Tomažem Kozlevčarjem, ki ga je popestril z glasbenimi vložki.

Posebej velja omeniti tudi izdajo brošure Domača hišna imena v Občini Log-Dragomer. Projekt, ki ga je financirala Občina Log-Dragomer, se je zaključil na proslavi za slovenski kulturni praznik s podelitvijo glinenih hišnih tablic vsem, ki so sodelovali v projektu.

Otroke smo v teku leta zabavali s pravljicami, papirnim gledališčem »Kamišibaj«, z delavnicami »Stare otroške igre«, nastopi otroške folklorne skupine »Nageljčki«, risanjem po asfaltu in junakov risanih filmov. »Malo starejši« so uživali v ročnih spretnostih, klekljanju in še čem.

V letu 2024 smo pričeli z novo delavnico skupinske medicinske hipnoze, ki jih vodi Marjetka Harl Rojec. Kar pet delavnic, dobro obiskanih, je bilo v letu, ki je za nami, zato se bodo nadaljevale tudi letos.

Ena od pomembnejših stvari za društvo je, da skuša hoditi v korak s časom. Zato smo vložili veliko napora v to, da je končno ugledala luč sveta tudi lastna spletna stran. Najdete jo na www.kudkosec.si 

Pomembno je dejstvo, da je društvo že v letu 2023 pridobilo status društva v javnem interesu, saj nam precej olajša svoje poslanstvo, predvsem zaradi brezplačnega najema prostorov v Domu krajanov Dragomer. Vseeno ne moremo biti zadovoljnji zaradi dejstva, da je naša Občina ena redkih v okolici, ki nima dvorane za kulturne prireditve. Na to bi morali odgovorni malo bolj misliti in to vnesti vsaj v nek srednjeročni program.

V nadaljevanju občnega zbora je predsednica društva Anica Vengust predstavila finančno poročilo za leto 2024 ter program dela in finančni načrt v letu 2025. Vsa poročila in načrti so bili soglasno sprejeti.

Občni zbor društva Kosec so pozdravili tudi predstavniki Društva upokojencev Dragomer-Lukovica in MAH Teatra, DVIG in DU Log ter župan so se opravičili. Žal smo organizatorji storili napako z izbiro datuma, saj je sovpadal s sejo Občinskega sveta, kar je onemogočilo udeležbo nekaterim članom. Za nerodnost se iskreno opravičujemo. Naj nam bo to v poduk pri izbiri datumov, pa naj gre za kulturno prireditev ali pa občni zbor.

Po uradnem delu zbora, je sledilo prijateljsko druženje udeležencev zbora, še enkrat so meh raztegnili »Godci z Loga« ter glasilke »Mladi po srcu«. Kogar so zasrbele pete, je lahko tudi zaplesal.

Tekst: Iztok Urbanc, fotografije: Iva Urbanc

V Cankarjevem domu na Vrhniki je 1. aprila potekal literarni večer, posvečen pisateljici Evelini Umek in njenemu knjižnemu delu P’nče, ki je izšel pri založbi Mladika. Z avtorico se je pogovarjala urednica omenjene založbe Nadia Roncelli, dogodek pa je organiziral Štefan Skledar v sodelovanju z ZIC Vrhnika in Našim časopisom. Obiskovalci so imeli priložnost prisluhniti avtoričinim razmišljanjem o nastanku knjige, ki je izšla novembra 2023, ter se po predstavitvenem delu z njo zaplesti v prijetno debato.

Evelina Umek je na večeru razkrila, da je zamisel za P’nče nosila v sebi že leta, a se pisanje dolgo ni zares razvilo. Prelomnico je pomenil izbruh vojne v Ukrajini, ki jo je globoko pretresel in sprožil ustvarjalni tok. »Knjiga je kar vrela iz mene,« je povedala. Delo skozi oči punčke – »p’nče« – opisuje medvojna leta, prežeta z negotovostjo, strahom, obupom in smrtjo. Avtorica je poudarila, da knjiga vsebuje veliko avtobiografskih elementov, kar ji daje posebno osebno noto.

Spregovoril je tudi Ivan Vogrič, avtor spremne besede, ki je osvetlil pomen dela v kontekstu Umekinega opusa in širšega literarnega prostora. Dogodek se je zaključil z živahnim pogovorom med avtorico in zbranimi, ki so pokazali veliko zanimanje za njeno ustvarjanje.

Evelina Umek se je rodila leta 1939 v Trstu, kjer je po končani maturi na klasičnem liceju nadaljevala študij v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti je diplomirala iz slavistike, nato pa se zaposlila v založništvu in kasneje pri Otroškem in mladinskem programu RTV Slovenija. Njen ustvarjalni opus obsega več knjig za otroke, poleg tega pa je dejavna kot prevajalka iz italijanščine v slovenščino. Redno sodeluje z radiem in televizijo v Trstu in Ljubljani, kjer ostaja prepozaven glas v kulturnem prostoru.

Gašper Tominc, foto: GT