Kategorija: Kultura in umetnost

  • Predavanje o gorskem cvetju

    Predavanje o gorskem cvetju

    V marcu je Planinsko društvo Vrhnika v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika organiziralo predavanje z naslovom Gorsko cvetje, ki ga je pripravila Sonja Zalar Bizjak:  biologinja, dolgoletna članica PD Vrhnika in planinska vodnica. Ljubiteljem rastlinstva in cvetja se je že predstavila s fotografsko razstavo Rože z naših poti leta 2016, v letu 2023 pa s predstavitvijo rastlinstva, rož in drevesnih vrst na pobočjih Planine nad Vrhniko. Za tokratno predavanje je izbrala iz svoje fotografske zbirke slike gorskih rastlin, ki uspevajo nad gozdno mejo s področja Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp ter Karavank.

    Predavateljica Sonja Zalar Bizjak in Marija Dolinar, PD Vrhnika (foto Stanislav Kržmanc)

    V prvem pasu nad gozdno mejo, ko za drevesa ni več pogojev in ostanejo za nami še zadnji macesni, je najbolj značilno rušje in nizko grmičevje, ki je vmesni pas med gozdno mejo in alpsko trato. Med rušjem na apnencu so rastišča dlakavega sleča, na posamičnih področjih z zakisano prstjo pa uspeva tudi rjasti sleč.

    Dlakavi sleč – rododendron (foto Sonja Zalar Bizjak)

    Nad pasom ruševja se razprostirajo obširni pasovi alpskih trat. Na platnu je zasijala Begunjščica in seveda kamniška murka, ta čudovita kukavičevka, ki z roza in belim socvetjem ter vonjem privablja metulje na alpskih tratah od Vrtače do Uršlje gore. Spomladi se visokogorska travišča prekrijejo tudi z drugim cvetjem, Zoisovimi vijolicami, raznimi ušivci in svišči.

    Kamniška murka (foto Sonja Zalar Bizjak)

    Malo višje, med skalovjem uspevajo gorske rože, ki se s svojimi koreninami trdno zasidrajo v skalne razpoke.  Z barvitimi cvetovi privabljajo  žuželke in razveseljujejo mimoidoče – od planik ali očnic, rumenega avriklja, različnih kamnokrečev, triglavske rože, triglavske neboglasnice do Zoisovih zvončic.

    Sinjezeleni kamnokreč z majhnimi lističi, prekritimi s svetlo sivo apnenčasto prevleko (foto Sonja Zalar Bizjak)

    Tudi melišča so življenjski prostor raznega cvetja. Kdo bi mogel pozabiti vonj sternbergovih klinčkov ob poti čez melišče, ali živo rumenega kernerjevega maka, ki s svojim rumenim cvetjem vabi žuželke. Kdo bi šel mimo in ne opazil stasitih škrlatno rdečih rapontik na pobočju Tičarice.

    Rapontike pod Tičarico (foto Sonja Zalar Bizjak)

    Sonji Zalar Bizjak se zahvaljujemo za strokovnost predavanja, saj je vanj strnila znanja biologije in fotografije ter doživetja žive in nežive narave v gorah od študentskih let do danes. Veseli obrazi obiskovalcev v polni Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki so bili dokaz, da smo našli vsak nekaj zase ter ob fotografijah in poslušanju obnavljali in dopolnjevali svoje poznavanje narave in cvetja v naših gorah ter se morda spomnili tudi na doživetja z naših prehojenih poti, na katerih smo prvič občudovali tiste gorske cvetlice, ki so našle prostor v nas samih.

    Marija Dolinar

  • Petnajst let kulturnega utripa KUD Kosec

    Petnajst let kulturnega utripa KUD Kosec

    V petnajstih letih delovanja je društvo zraslo v močno, ustvarjalno skupnost, ki vsako leto postavi višje standarde. S številnimi dogodki, raznolikimi sekcijami, sodelovanjem z Občino, šolo in vrtcem sooblikujejo kulturno dogajanje v občini, ki ne bi bilo mogoče brez neprecenljivega prispevka mentorjev. 
    Leto 2024 je bilo za društvo izjemno plodno. Izvedli so več kot 50 dogodkov – od kulturnih večerov,  delavnic in projektov ohranjanja dediščine, do sodelovanj na regionalni in meddruštveni ravni. Med najodmevnejšimi dosežki v lanskem letu je projekt Stara hišna imena, ki je s pomočjo Občine oživil zgodovinski spomin na domačije kraja. Zaključen je bil z lično izdelanimi glinenimi tablicami in izčrpno brošuro, ki ostajata trajna zapuščina prihodnjim rodovom. 
    Lani je društvo izdalo svojo jubilejno, deseto številko pod naslovom Čas beži, spomini ostajajo. V reviji so pisali o samoprispevkih in prostovoljnem delu v času urbanizacije kraja. Revija, bogata z zgodbami in spomini, je izšla v kar 1.250 izvodih. 
    Poleg tradicionalnih sekcij – kot so: ročne spretnosti, likovna, klekljarska, sekcija, Otroška folklorna skupina Nageljček, pevska skupina Mladi po srcu, sekcije za ohranjanju kulturne dediščine, kamišibaj, zeliščarska sekcija ter skupinska hipnoza – so letos ustanovili novo, medijsko sekcijo, ki jo vodi izkušena radijka Andreja Čamernik Rampre. Cilj je pritegniti mlade, jim dati glas ter jih spodbuditi k ustvarjanju vsebin, ki bodo sooblikovale prihodnost krajevne kulture. 
    Pogled v prihodnost razkriva ambiciozne načrte. Društvo pripravlja nov obsežen projekt popisa celotne zgodovine kraja – od rimskih časov do 19. stoletja, združeno v celoto z namenom ohranjanja kulturne dediščine. K sodelovanju bodo povabili tudi druga društva, da s skupnimi močmi pripravijo bogat in kvaliteten zapis dediščine. V društvu nadaljujejo tudi sodelovanje z LAS Barje, projektom Podaj roko ter tradicionalno udeležbo na Tednih vseživljenjskega učenja in Tednu ljubiteljske kulture. Leto bo polno kulturnih dogodkov in ustvarjalnih delavnic, ki bodo potekale v okviru različnih delavnic, okrepili bodo sodelovanje z vrtcem, šolo ter ostalimi društvi. V društvu si želijo postaviti informativne table v naselju Dragomer in Log, na novi šolski poti med Logom in osnovno šolo postaviti tematske table ter nadaljevati prizadevanje za obnovitev fresk v cerkvi Sv. Lovrenca v Dragomerju. 
    Jubilejni 15. občni zbor ni bil zgolj formalno srečanje, temveč pravo kulturno doživetje. Otvorili so ga Godci iz Loga, ki so skupaj s pevsko skupino Mladi po srcu zapeli tri pesmi. Razstava izdelkov sekcije ročnih spretnosti je prikazala mojstrstvo, trud in ljubezen do ustvarjalnosti. Vsak obiskovalec je v dar prejel ročno zašito vrečko z dišečo sivko. Ob prijetnem druženju se je zapelo in zaplesalo, za popolno gostoljubje so poskrbele pridne gospodinje z izbranimi kanapeji in sladicami.

    Foto: KUD Kosec

  • Nova knjiga spominov Branka Lipnika: Jago in druge zgodbe

    Nova knjiga spominov Branka Lipnika: Jago in druge zgodbe

    Na policah naših knjižnic je zaživela nova knjiga spominov Branka Lipnika z naslovom Jago in druge zgodbe. Upokojeni učitelj likovne vzgoje, rojen leta 1945, je v samozaložbi izdal že svojo trinajsto knjigo, tretjo v nizu spominov. Tokrat bralce popelje skozi čas – od trenutka, ko je začel pisati dnevnik, do današnjih dni, nato pa nazaj v zgodnja mariborska leta. Vsaka zgodba je obogatena s fotografijo, naslovnico pa krasi slika njegovega psa Jaga iz leta 1984. 
    Lipnik, ki je prevedel tudi šest knjig kratkih zgodb ameriških avtorjev in zbirko Kratke zgodbe z vseh vetrov, s to knjigo nadaljuje svoje bogato ustvarjalno popotovanje. Jago in druge zgodbe je nostalgičen in oseben vpogled v avtorjevo življenje, ki bo nedvomno pritegnil ljubitelje spominov in zgodb z dušo.
    Gašper Tominc

  • Hvala, kino!

    Hvala, kino!

    S pričetkom pomladi se izteče tudi filmska sezona v Kinu Bevke, saj večina naših obiskovalcev daljše in tople dneve rada preživi v naravi, ob delu ali zabavi. Tako kot pretekla leta je Kino Bevke tudi od oktobra do marca razveseljeval predvsem tiste gledalke in gledalce, ki imajo radi družinske, mladinske in otroške filme, animirani film ter zanimive dokumentarce o naravi in njenih prebivalcih. Tako smo tudi letos gostili nov film Mateja Vraniča o sovi kozači, ki je na platno Kina Bevke prinesel celo posnetke iz okolice Bevk! V mesecu januarju smo v kino pripeljali zanimivo kinodelavnico, na kateri nam je kinooperater Bojan Bajsić iz Kinodvora predstavil filmski medij skozi zgodovino ter osvetlil ozadje razvoja in nastajanja filmov, predavanje pa popestrili s kratkimi animiranimi filmi slovenske produkcije. Na zelo dober odziv mladih in odraslih gledalcev sta prav tako naletela oba slovenska mladinska filma, Igrišča ne damo! in Tartinijev ključ. S slednjim smo se tudi poklonili lani preminulemu režiserju Vinciju Vogueu Anžlovarju.

    Medtem ko so filmi plod dela filmskih ustvarjalcev, pa smo kino predvsem ljudje, ki filme gledamo. Toda kino je tudi kraj, kjer se sproščeno družimo, pogovarjamo o filmih in zanimivih temah ter vprašanjih, ki jih filmi odpirajo. V Bevkah, kjer imajo otroci in mladi otežen dostop do javnega prevoza, je Kino Bevke tudi prostor, kamor greš lahko peš in veš, da boš srečal prijatelje. Vsako leto nas obiščeta tudi bevška šola in vrtec, tu je še pomen kulturnega življenja v našem kraju in program s filmsko vzgojo, posebna zabava pa je kinožreb s filmskimi nagradami. Kino Bevke je vse to in še več!

    Zato vsem, še posebej mladim gledalcem in gledalkam, še enkrat iz srca hvala za čudovito sezono, ki je za nami! Kino Bevke je tu za vas in zaradi vas se vedno znova vrača. Zato se vidimo v naslednji filmski sezoni, ko se vrnemo polni svežih filmskih idej!

     

    Ekipa Kina Bevke, Eva, Nina in Leon

     

  • Sprehod skozi akvarele

    Sprehod skozi akvarele

    V Cankarjevem domu na Vrhniki je bilo sredi marca odprtje skupinske razstave Petra Lazarevića in njegove skupine Akvarelisti.

    Zbrane je prva nagovorila mag. Tatjana Oblak Milčinski, ki je celotno prireditev tudi vodila. O slikarju in njegovih umetninah pa je spregovorila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn in med ostalim poudarila: »Petar Lazarević virtuozno obvladuje akvarelno, pa tudi akrilno tehniko. Vsaka ima svoje zakonitosti, svoje specifike in potenciale, ki jih avtor odkriva in polnomočno prezentira. Premišljeno prehaja med obema slikarskimi področjema in jih zaznamuje s prepoznavnim in izoblikovanim ustvarjalnim karakterjem … Petar Lazarević v svoji slikarski zrelosti še vedno ohranja draž kreativne radovednosti, s katero odhaja vedno novim izzivom naproti. Znanja, veščine tudi povsem avtorske prijeme pa že dolga leta deli s svojimi »učenci« in tako iz njegove šole prihaja kar nekaj kvalitetnih akvarelistov. Lazarević jim omogoča, da radostno, vedoželjno in pristno odkrivajo enigmatični svet likovne umetnosti ter v njem najdejo svojo izrazno oazo. Z nenehnim preverjanjem vlog in moči likovnih sredstev jih vodi skozi konvencionalen motivni repertoar.«

    Nato je oder zasedel Lado Jakša, ki je poskrbel za glasbeni in foto sprehod med razstavljenimi akvareli. Na oder so na koncu prišli tudi vsi razstavljavci: Petar Lazarević in njegovi sedanji slikarski učenci – Vera Banić Vukadin, Ljudmila Dolenc, Nuša Javornik, Marija Franinović z vnukoma Majo in Davidom, Božidar Hering, Ivanka Krasnik, Ljubica Krivec, Marinka Mohar, Marija Malovrh, Janez Ovsec, Janez Slabe, Martina Starc, Zvezdana Zatler, Cilka Žmahar.

    Po nagovoru slikarja Petra Lazarevića pa je spregovorila še Marija Malovrh, ki že od vsega začetka deluje v skupini »Akvarelistov«. V imenu vseh učencev, sedaj že zelo dobrih in aktivnih slikarjev, pa se je zahvalila za dolgoletno mentorstvo in bogato druženje z besedami:

    »Že od leta 2008, ko smo se prvič srečali na tečaju slikanja akvarelov v okviru JSKD OI Vrhnika, si bil naš mentor in navdih. S svojim znanjem, potrpežljivostjo in predanostjo si nas vodil skozi barvno paleto, svetoval pri izbiri čopičev in papirja, pomagal ustvarjati umetnine, ki so iz leta v leto postajale vedno bolj dovršene. Tvoja podpora nam je omogočila, da smo svoja dela razstavljali doma in v tujini, kjer so bila deležna številnih pohval in priznanj.

    Hvaležni smo za tvoje dragocene nasvete, dolgoletno podporo ter za vse lepe trenutke in izkušnje, ki smo jih skopaj doživeli. Zaradi tvoje motivacije smo imeli priložnost globlje razumeti umetnost kot izraz sebe in našega sveta.

    Tvoja predanost je naredila naše poti slikanja nepozabne, tvoje mentorstvo pa nas je oblikovalo ne le kot umetnike, ampak tudi kot ljudi. V sem tem času smo vsi začutili veliko povezanost in bližino skupine. Lahko bi celo dejali, da smo postali ena velika družina.«

    Ob koncu je sledilo družabno srečanje in obujanje spominov na skoraj že 18 let delovanja slikarske skupine akvarelistov pod mentorstvom umetnika akvarelov in akrilov Petra Lazarevića.

     

    Simon Seljak

  • Mah teater obeležil Svetovni dan lutk

    Mah teater obeležil Svetovni dan lutk

    Ob Svetovnem dnevu lutk, 21. marca 2025, je lutkovna skupina Mah teatra v Gasilskem domu Dragomer pripravila pester program za otroke. Dogodek se je začel z razstavo lutk, ki so jih pod mentorstvom Nevene Kralj in Vesne Kučan izdelali člani lutkovne skupine. Razstava je predstavila različne tehnike in sloge lutkarstva ter izpostavila ustvarjalnost in spretnost članov skupine. Sledila je delavnica, kjer so otroci pod vodstvom izkušenih mentorjev izdelovali naprstne in palične lutke. Delavnica je spodbujala ustvarjalnost in ročne spretnosti ter približala otrokom čarobni svet lutk. Vrhunec dogodka je bila lutkovna predstava z naslovom “Sončnica in deklica”, ki jo je izvedla
    mladinska sekcija Mah teatra. Predstava je navdušila tako najmlajše kot tudi njihove starše ter pokazala pomen lutkovne umetnosti pri razvijanju domišljije in kulturne zavesti. S takšnimi dogodki Mah teater prispeva k ohranjanju in promociji lutkovne tradicije ter spodbuja mlade k aktivnemu sodelovanju v kulturnih dejavnostih.
    Vesna Kučan

  • Vabljeni na odprtje razstave Ples – Živa dediščina Evrope v gibanju

    Vabljeni na odprtje razstave Ples – Živa dediščina Evrope v gibanju

    Odprtje bodo z glasbo in plesom obogatili člani Folklorne skupine Klas, Prosvetnega društva Horjul.
    Več podrobnosti na priloženi grafiki.

  • Vabljeni na celovečerni nastop FS Grof Blagaj

    Vabljeni na celovečerni nastop FS Grof Blagaj

    Folklorna skupina Grof Blagaj iz Polhovega Gradca tudi letos prireja celovečerni nastop, že 24. po vrsti. Pripravljamo program, kjer se bomo predstavili s spleti gorenjskih plesov, ob prikazu ženitovanjskih običajev, ko se mlado kmečko dekle moži. Ne bo manjkalo zabavnih vložkov z nepogrešljivim Poldetom. Program bo popestril tudi nastop otroške folklorne skupine Nagajivčki, ki deluje v okviru TD Briše, nastop citrarke in ljudsko petje. 
    Umetniška vodja je postavila belokranjske plese, ki jih bomo zaplesali prvič, in to v novih belokranjskih nošah. Presenečeni pa boste, koliko vezi obstaja med Polhovim Gradcem in Belo krajino. 
    Prijeten večer vam bo gotovo ostal v lepem spominu, zalo lepo vabljeni 5. aprila ob 19. uri v Polhov Gradec.

    FS GB

  • Glasbeni objem pomladi: Tamburaši Borovnica in gosti navdušili na Vrhniki

    Glasbeni objem pomladi: Tamburaši Borovnica in gosti navdušili na Vrhniki

    Borovniški tamburaši, ki že od leta 2018 kot sekcija Kulturnega društva Borovnica ustvarjajo in sodelujejo na številnih dogodkih, so tokrat stopili na oder z izjemnim programom in ob sebi zbrali prave glasbene prijatelje. Pod vodstvom Jožeta Zvera so domači tamburaši postregli s prepletom melodij, ki so bile tako pristne, da so se zdele kot zložene iz spominov, ljubezni in rahlega prekmurskega vetra.

    Gost večera je bil tudi Tamburaški orkester Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica, ki že več kot 125 let ohranja tamburaško tradicijo in jo predaja mlajšim generacijam. S svojo uigranostjo so navdušili tudi tokrat.

    Na odru so zablesteli številni pevci: Jan Jerman, Mojca Zver, Klara Plevnik, Matevž Ogrizek, Daniel Rampre in Andreja Čamernik Rampre, ter Simona in Jožko Hozjan. Vsak je prispeval svoj ton, svoj izraz, svojo zgodbo.

    Poseben poudarek so organizatorji namenili tudi svetovnemu dnevu poezije, ki so ga obeležili z izbranimi avtorskimi verzi Jožeta Zvera. Nekatere je interpretiral sam, druge pa je z občutkom predstavila Dragica Krašovec, ki redno sodeluje v lokalnem kulturnem življenju.

    Celoten koncert je povezovala Anita Garafolj, voditeljica z nalezljivo energijo, ki zna preklapljati med čustveno globino in hudomušnimi prebliski – ravno prav za večer, kot je bil ta.

    In dvorana? Polna. Občinstvo pa prijetno razpoloženo – z zanimanjem, nasmehi in pozornim posluhom, kar je zagotovo največja pohvala vsem nastopajočim.

    Dogodek sta podprla JSKD – OI Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja, ki sta s tem podala jasno sporočilo, da je za kakovostno in srčno kulturo je vedno prostor.

    Za vse, ki bi radi doživetje še enkrat obudili ali ste koncert zamudili, je na voljo tudi: posnetek koncerta

    Tamburaši Borovnica so znova pokazali, kako močno lahko glasba združuje – in kako lepo je, ko lokalna kultura zveni z velikim srcem.

  • Dobrodelna nit KUD Kosec

    Dobrodelna nit KUD Kosec

    Sedežna blazina ni le topla in prijetna na otip, temveč nosi tudi kanček ljudskega izročila. Starejše generacije dobro poznajo svarilo: »Če boš sedel na mrzlem, boš dobil volka.« Nekdaj so s tem izrazom opisovali prehlade in prebavne tegobe, ki so jih povezovali s starodavnimi mitološkimi bitji. “Če jih je črvičilo, so včasih rekli, da se jim je v telo naselil volk ali lisjak, ki zdaj grize po črevesju in ne da miru,” so pojasnili v KUD Kosec. Danes je pomen tega
    reka morda zbledel, a potreba po udobnem in toplem sedenju ostaja.

    Ustvarjanje s srcem
    Sedežne blazine, vsaka posebej unikatna, so ustvarjalke KUD Kosec: Darja, Vika, Vilma, Anča, Joži, Anita in Milena skrbno izdelale v različnih barvah, oblikah in vzorcih. Premer približno 40 centimetrov zagotavlja primerno velikost za stole in klopi, ki jih stanovalci doma pogosto uporabljajo. Prihajajoča pomlad prinaša prijetne dni, preživete na prostem, kjer bodo ti mehki dodatki še posebej dobrodošli.
    Stanovalci so darila sprejeli z velikim veseljem. Njihove iskrive oči in nasmehi so povedali več kot besede – drobna pozornost, stkana iz volne in srčnosti, jim je polepšala dan. Mnogi so jih nemudoma preizkusili, jih položili na stole in z zadovoljstvom ugotavljali, kako mehki in udobni so.

    Praznično nadaljevanje dobrodelnosti
    Ob tej priložnosti so ustvarjalci in ustvarjalke KUD Kosec stanovalce presenetili tudi z drugimi ročno izdelanimi darili. Ani je dodala prekrasno šivane srčke, napolnjene z dišečo sivko, Mija pa je poskrbela za umetniško zašite blazine. Štefka, Katarina in Marjeta so izdelale rokavice in copatke, ki so v hladnejših dneh še posebej nepogrešljivi.
    Po prijetnem druženju, obogatenem z nasmehi in toplimi besedami, so ustvarjalci zapustili dom z lepimi občutki. Ob odhodu so še obljubili, da se kmalu vrnejo – tokrat z ročno izdelanimi velikonočnimi okraski, ki bodo v dom vnesli praznično vzdušje ter še več topline.

    V. L.
    Foto: KUD Kosec