Kategorija: Kultura in umetnost

  • 22. Pomladni Gala koncert

    22. Pomladni Gala koncert

    Na odru smo se zbrali glasbeniki iz Orkestra Simfonika Vrhnika pod taktirko maestra Marka Fabianija in Mešani pevski zbor Mavrica z zborovodkinjo Darinko Fabiani. Kot solistka pa se nam je tokrat pridružila Eva Hren. Po rodu Vrhničanka, ki spada med tiste slovenske glasbenice, ki so se zavestno odprli izvajanju različnih glasbenih zvrsti. Kljub študiju klasike in poklicu profesorice klasične kitare na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, jo je karierna pot ponesla v številne glasbene vode, med njimi tudi v jazz in etno. je v več kot 20-letni vidni glasbeni karieri izdala različne samostojne albume, redno nastopa z vrhunskimi glasbenimi zasedbami, kot so Big Band RTVS, Orkester slovenske vojske, Orkester Simfonika Vrhnika, SOS orchestra in Katrinas, s svojo glasbo pa v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo zastopa našo državo tudi v tujini. 
    Pod vodstvom dirigenta Marka Fabianija smo na koncertu ponudil nostalgičen preplet zimzelenih slovenskih in tujih evrovizijskih uspešnic, ki so, ne glede na letnico nastanka sveže, aktualne in brezčasne. In četudi mnoge med njimi na tekmovanju za Pesem Evrovizije niso zasedle prvega mesta, so v perspektivi časa prav vse postale zmagovalke. 
    V izvedbi orkestra, zbora in solistke so v novi preobleki zazvenele Waterloo, Brez besed, Zbudi se, Energy, Love Shine a Light, Malo miru, Dan ljubezni in mnoge druge.

    Fotografije: Tomo Gorše
    Besedilo: Simona Rodež

  • Revija Napev – odsev 2025 tudi letos navdušil občinstvo

    Revija Napev – odsev 2025 tudi letos navdušil občinstvo

    Napev – odsev 2025 je tudi letos poskrbel za čudovite pesmi, ki so jih publiki predstavili člani in članice šestih izvrstnih zaseb, ki gojijo slovensko ljudsko glasbo na raznovrstne načine: nastopili so Sorški orgličarji, Marostarski štoplci iz Vnanjih Goric, ŽePZ Laniške predice iz Škofljice, Fantovska in dekliška pevska skupina FS Klas Horjul & Šumnik Borovnica ter poustvarjalci rezijanske glasbe Za srce mo, KUD Zbilje. Prireditev je strokovno spremljala muzikologinja Ingrid Mačus, program je povezoval Tomaž Simetinger.

    Peter Kavčič 
    Foto: občinski arhiv

  • Jubilejna 10. Prvomajska budnica z Godbo DPG – VABLJENI!

    Jubilejna 10. Prvomajska budnica z Godbo DPG – VABLJENI!

    Že dobro leto dni bo minilo od slavnega prispevka ” Dobro jutro, Slovenija!”, ki je poleg velikega porasta ob ogledu poročil na Planet TV postal prepoznaven tudi na vseh socialnih platformah, sploh pa na Tik Toku.

    Ja, že leto dni bo minilo od čudovite vsakoletne budnice, ki jo Godba v sodelovanju z različnimi društvi in prijatelji pripravi za občane naše in tudi sosednje občine.  Letos pa bo posebno leto, kajti vsi skupaj praznujemo jubilejno 10. obletnico Prvomajskih budnic. Vse od začetka Godba zbuja vaščane Šentjošta, Polhovega Gradca, Gabrja, Dobrove in Komanije. Skozi leta so se postaje malo spreminjale, dodajala in tudi odvzemale. Postaj je vsako leto enako, zadnja leta pa se menja le ena postaja, ki je vsako leto drugje. Letos bodo ta privilegij zgodnjega bujenja z godbeno glasbo imeli prebivalci Hruševo – Selo, ki jih bo godba v celotnem sestavu zbujala prvič.

    No.. a raje začnimo na začetku. Predlagam, da preberete do konca, saj boste bolje razumeli kje vse lahko ujamete godbo pri njenem bujenju.

    BREZJE – Prva, res prisrčna postaja godbe je v Brezju ob 5.20, kjer od avtobusne postaje nasproti vrtca godbeniki korakajo do gasilskega doma, kjer jih Brezn’čani pričakajo s prvo kavo, prvimi prigrizki ter nageljni, ki si jih godbeniki zapnejo na svoje uniforme.

    Po klepetu in še vedno malo zaspanih tonih govorjenja se godba odpravi do parkirišča pred Metrelom, kjer jih pričakajo Horjulske mažorete. Godba in mažorete skozi Horjul ob 6.00 korakajo vse do vrtca, kjer jih pobere avtobus, odpelje do Vrzdenca, tam pa jih ob 16.15 čaka sprejem Gasilske zveze Horjul in vseh gasilskih društev občine Horjul. Sledi vzpon v Šentjošt.

    ŠENTJOŠT – Ob 7.00 bodo bobni na pohodni korak zbudili vse Šentjoščane, ki se za prvi maj niso odpravili k maši. Vse od cerkve pa do Možinatove hiše bo godba korakala tudi letos. Vabljeni dragi Šentjoščani, da se oglasite, pozdravite godbo. Veliko jim pomeni, če jih ob jutranjih urah pričaka kopica domačinov.

    POLHOV GRADEC – Godba se ob 8.00 izkrca iz avtobusa pri PGD Polhov Gradec in budnico igra vse do Avtobusne postaje Polhov Gradec, kjer bo manjša pogostitev.

    GABRJE – Godba po Polhovem Gradcu nikoli ne izpusti Gabrja, kjer je tudi sedež godbe. Tam bo budnica letos potekala drugače kot po navadi. Ob 8.45 se bo godba izkrcala na križišču pri klopci, tam pri Prekovih, v bistvu je to še Šujica. Od tam bodo korakali vse do kmetije Pr’ Zel v Gabrje. Trasa torej enaka kot lani, le v drugačni smeri. Sledi kratek program, pogostitev in pot na novo lokacijo – Selo.

    HRUŠEVO – SELO – Dragi Hruševci, letos prvič tudi pri vas. Začeli bomo ob 9.45 na Selu, kjer je veliko križišče na klancu. Vse od hišne številke Hruševo 59 bo godba korakala do konca naselja in predvidoma hišne številke Hruševo 51. Sprejema ne bo, bodo pa veseli vsakega prostovoljnega prispevka in domačina, ki jih bo pričakal ob cesti.

    ŠUJICA – Ob 10.00 bo godba pozdravila prebivalce Šujice, vse od mosta Selo-Šujica, desno mimo lipe do glavne ceste, kjer jih pobere avtobus. Tudi tam sprejema ne bo, hvaležni bodo za vsak dar in obisk domačinov.

    DOBROVA – Ob 10.30 bo godba zaigrala na Dobrovi, kjer bo župnika po drugi sveti maši ne ravno zbudila, temveč vseeno razveselila, nato pa svojo pot nadaljevala čez vas. Župnijski dom Dobrova – Ulica Emila Adamiča vse do PGD Dobrova, kjer godbo čaka sprejem župana in predsednika krajevne skupnosti Dobrova. Vabljeni dragi Dobrovčani na sprejem pred PGD Dobrova. Godbeniki in gasilci bodo veseli vsakega, ki jih bo prišel pozdravit.

    PODSMREKA – Najboljše pa pride na koncu. Podsmreka, ki vsako leto znova navduši nad številom obiskovalcev, ki z veseljem in radostjo pričakajo godbo ob tako čudovitem glasbenem dnevu. Najlepša dnevna popotnica po napornem dnevu. Letos se godba v Podsmreki oglasi ob 11.15. Svojo pot začne pri Eurogarden-u vse tja do PGD Podsmreka. Tam godbenike čaka najlepše in najbolj številčno druženje ob odlični topli enolončnici. Godba je iskreno hvaležna vsem Šmarčanom, ki dogodek naredijo najboljši kar se da.

    Vabljeni, da posnetke in slike budnice delite na vaših socialnih omrežjih in v objavah označite Godbo Dobrova-Polhov Gradec; @godba.dpg. Z veseljem bomo delili vaše objave!

    Že napis na avtobusu bo od jutra oznanjal, da godba prihaja v kraj. Tudi tokrat se bo zbiralo prostovoljne prispevke za delovanje godbe in organizacijo dogodka. Ob cestah bodo plakati spominjali na dogodek, ki ga ni vredno zamuditi! Hvala Krajevni skupnosti Dobrova, ki bo tudi letos sofinancirala godbeno budnico. Iskrena hvala vsem, ki ste vsa ta leta nesebično pomagali pri pogostitvah, organizaciji ter prostovoljnih prispevkih, da je lahko dogodek izpeljan v takem obsegu. Hvala vsem, ki boste godbo tudi letos z veseljem pričakali, oddali kakšen euro, napekli pecivo, poslali kakšno sliko in če ne drugega, pomahali skozi okno z nasmehom na obrazu. Spremljajte socialna omrežja godbe in bodite na tekočem z informacijami. Možna so manjša odstopanja trase.

    Prisrčno vabljeni na jubilejno 10. Prvomajsko budnico!

    M.D.

  • Obeležitev dneva žena in materinskega dneva malo drugače

    Obeležitev dneva žena in materinskega dneva malo drugače

    Postavili so ga kar na mali oder občinske dvorane Občine Log–Dragomer, zasnovala pa ga je Andreja Čamernik Rampre in v samem skeču tudi sodelovala. Smešne, precej »blond« dialoge, sta Andreja in odlična pevka Maša Simčič pospremili z nekaterimi legendarnimi slovenskimi popevkami, piko na i pa je na koncu dodal še slovenski Joe Cocker – Daniel Rampre in nekatere obiskovalke tako navdušil, da so tudi zaplesale. 
    Vsi trije so obiskovalcem, ki so bili nad prikazanim navdušeni,  pričarali sproščen in prijeten večer. Glavno vlogo je vsekakor odigrala Maša Simčič, izkušena pevka, ki se je kalila v zborih in raznovrstnih vokalnih zasedbah. Sodelovala je z mednarodno priznanimi glasbeniki in se pri njih izpopolnjevala. Čeprav je diplomirala iz klasičnega petja, jo navdušuje raziskovanje glasbenih žanrov in vokalnih tehnik. Kot spremljevalna vokalistka pogosto nastopa z različnimi glasbenimi zasedbami ter sodeluje pri pevskih projektih in v studiu za vokalno glasbo, kjer se ukvarja z improvizacijo.
    S
    icer pa se je z velikim veseljem in strastjo spopadla z dvojno vlogo – igralsko in pevsko ter kot pravi sama, v tem neizmerno uživala. Takšnih vlog si vsekakor še želi in upa, da bodo skeč Intervju predstavili še na kakšnem drugem, večjem odru. 
    KUD Kosec je vse dame ob prihodu obdaril z lepo rožo in jim tako še dodatno polepšal praznovanje. 
    Dogodek si lahko ogledajo tudi gledalci televizije KIC TV, ki je vse skupaj posnela. Gre za edinstveno televizijo, in sicer televizijo za starejše. Motor te medijske hiše pa je Alojz Lopič, ki stremi predvsem k temu, da v njihovem programu najdejo svoj prostor mnoga slovenska društva in tako predstavijo svoje delovanje tudi širši javnosti. 

    A. Č. Rampre 
    Foto: Alojz Lopič

  • Odprtje razstave Ples – Živa dediščina Evrope v gibanju

    Odprtje razstave Ples – Živa dediščina Evrope v gibanju

    Razstavo so popestrili mladi glasbeniki in plesalci folklorne skupine Klas in Šumnik. Za uvod so zaigrali Droblanc, eno tistih melodij, ki jo je dobro poznal in večkrat na svojo ”frajtonarico” zaigral tudi Rudi Sečnik, ki bil med domačini znan kot Cankarjev Rudl iz Samotorice. Prav zaradi domačih posnetkov, ki so se ohranili na audio kaseti, so lahko na Glasbenonarodopisnem inštitutu Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), digitalizirali in arhivirali melodije za nadaljnje rodove. Njegove melodije ljudskih plesov so namreč izbrali kot izhodišče za sodelovanje v evropskem projektu Ples kot nesnovna kulturna dediščina: novi modeli omogočanja participativnih plesnih dogodkov oz. krajše Dance – ICH. 
    Otvoritve se je udeležila tudi predstojnica Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, dr. Mojca Kovačič, ki je s temi besedami strnila misli po otvoritvi: ”Lani smo praznovali 90 let našega inštituta in skozi vsa ta desetletja od ustanovitelja Franceta Marolta naprej s sodelavci skrbimo za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine. Zbiramo gradivo, ga arhiviramo in seveda damo nazaj med ljudi, da naša lokalna in nacionalna dediščina ne gre v pozabo. Hkrati moram povedati še eno zanimivost, vaša – horjulska glasbeno-plesna dediščina, se je s tem projektom umestila v evropski prostor med ostale podobne ali pa tudi malo drugačne glasbeno plesne prakse.”
    Zbrane je nagovoril tudi župan občine Horjul Janko Prebil, ki je izrazil zadovoljstvo ob tem, da sta se lahko glasba in ples naših prednikov ohranila in da bodo o tem seznanjeni tudi vsi ljudje, ki bodo videli to razstavo doma in seveda tudi v drugod po Evropi.

    Razstavo je pripravila dr. Rebeka Kunej, znanstvena sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, ki je ob tem pomembnem dogodku za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine dejala: ”Kot etnologinja, ki sodelujem v projektu, in kot vaša sokrajanka, mi je v posebno čast, da lahko z razstavo opozorimo na dragocen, a doslej deloma prezrt del plesne dediščine naše doline in hkrati prinesem majhen delček evropske plesne dediščine tudi v ta prostor.
    V okviru projekta Dance – ICH, ki ga sofinancira Evropska unija preko programa Ustvarjalna Evropa sicer sodeluje devet različnih ustanov iz šestih evropskih držav. To, da smo si projektni partnerji precej različni, projektu daje dodatno širino in bogastvo. Projekt sicer vodi Center za ljudsko glasbo in ples iz norveškega Trondheima.” 
    Rebeka Kunej se je na koncu zahvalila tudi občini Horjul in županu za posluh in razumevanje dela ter pripravljenos gostiti razstavo v avli občinske stavbe. Na tak način  je Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU edini izmed partnerjev, ki je razstavo pripeljal tudi v lokalno skupnost, s katero sodeluje. 
    Po ogledu kratkega dokumentarnega videa o plesu in kulturni dediščini, ki si ga lahko tudi vi ogledate na razstavi (na Občini Horjul je razstava odprta v času uradnih ur do 27. junija 2025), so glasbeniki ponovno poprijeli za svoja glasbila, plesalci in plesalke pa povabili zbrane goste na ples. Zaigrali so polko iz repertoarja Rudija Sečnika – ”Sedem let”.

    Besedilo in foto: Peter Kavčič

  • Moje pesmi, moje sanje v Prosvetnem domu

    Moje pesmi, moje sanje v Prosvetnem domu

    Zgodba muzikala, ki so ga v celoti pripravili učenci pod vodstvom mentorjev, je poln čustvenih pesmi, ki izražajo vse od veselja, žalosti, do optimizma in upanja na lepši jutri. Predstava je tudi tokrat odlično uspela in lahko smo upravičeno ponosni na sodelujoče učence in mentorici Ilonko Pucihar in Kristino Smrke, ki vsako leto s tem prikažejo veliko talenta in vztrajnosti z vsakotedenskimi vajami in usklajevanjem med mnogimi obveznostmi vsakega od sodelujočih. 
    A predstava je le vrhunec več mesecev trajajočega procesa. Pred tem je namreč treba določiti idejno zasnovo, ki raste že v poletnih mesecih in vsebuje tako glasbene, kot scenske in kostumske ideje. Poleg tega je tu še veliko dodatnega dela in pomoči s strani vseh, ki jih potrebujejo pri izvedbi: od urejanja besedila, prilagoditev scenarija, prevoda, priredbe glasbenih besedil in priredbe glasbe zasedbi, ki je v določeni sezoni možna glede na učence, ki obiskujejo določene inštrumente v glasbeni šoli. 
    In nenazadnje je tu še usklajevanje s tehnično ekipo, od maske, do svetlobe in ozvočenja. Vse to je potrebno, da muzikal lahko zaživi na odru in da lahko publika uživa v predstavi, vedno navduši. Mentorici Ilonka in Kristina sta priznali, da  zelo veseli, da v celotnem projektu sodelujejo tudi nekdanji učenci glasbene šole, ki so že dali skozi sodelovanje v muzikalu in svoje znanje in izkušnje predajajo mlajšim generacijam. Letos sta bila to Mitja Justin, ki je soavtor priredbe scenarija in Megi Češnovar, ki je poleg sodelovanja v muzikalu odigrala tudi pomembno vlogo mentorice mlajšim nastopajočim. 
    Na koncu pa je največje plačilo za vse, ki so na kakršenkoli način vpleteni v muzikal, navdušen aplavz publike in polna dvorana ter to, da se ceni ustvarjalnost nastopajoče ekipe.

    Peter Kavčič 
    Foto: Fotostudio Tim

     

  • 30 let od prve revije pevskih zborov

    30 let od prve revije pevskih zborov

    Prva borovniška revija je bila organizirana že pred 30 leti, na kresni večer v gasilskem domu na Bregu. Od takrat do danes se je zvrstilo že mnogo pevcev, nekaj glasov, ki smo jih slišali na tokratni prireditvi, pa je odmevalo tudi že daljnega leta 1995. Za tokratno organizacijo je poskrbel Ženski pevski zbor Tonja v sodelovanju z občino Borovnica. Na prireditvi, ki jo je povezovala Anita Garafolj, smo lahko slišali petje iz grl 112 otrok in 30 odraslih pevcev z zborovodji in sicer Mladinski pevski zbor OŠ Borovnica, Ženski pevski zbor Tonja, Glasbeno ritmično skupino Čebelice, Otroški pevski zbor 1.in 2.razreda OŠ Borovnica, Otroški pevski zbor 3. do 5.razreda OŠ Borovnica in MPZ Šting`lc. Po videnem in slišanem lahko rečemo, da petje ostaja pomemben del prihodnosti našega kraja.
    Ob tej priložnosti se organizatorke zahvaljujejo Barbari Pristavec za oblikovanje plakatov in zloženk ter vrtnarstvu Hlebec za prispevek k dekoraciji odra.
     

    Rok Mihevc 

  • Otroci skozi pravljico spoznavali moč sodelovanja

    Otroci skozi pravljico spoznavali moč sodelovanja

    Upokojena vzgojiteljica Mojca Erjavec je malčkom prebrala pravljico O hroščku, ki je padel na hrbet slovenske avtorice Polone Šergon. Zgodba na preprost in otrokom razumljiv način govori o pomembnosti sprejemanja pomoči ter sodelovanja. Otroci so se naučili, da ni nič narobe, če kdaj potrebujemo roko prijatelja – prav nasprotno, pretiran ponos nas lahko včasih ovira pri reševanju težav. 

    V. L.
    Foto: Kud Kosec

  • Unikatna uprizoritev Jalnove mojstrovine Bobri

    Unikatna uprizoritev Jalnove mojstrovine Bobri

    Gre za predelavo vsem dobro poznane knjige Janeza Jalna, ki pripoveduje o življenju davnih koliščarjev na Ljubljanskem barju, nam je povedal prvi predsednik društva Miran Setnikar. »Vzeli smo nekaj odlomkov iz te igre, tako da smo uprizorili tisto življenje, iskali paralele med zgodovino in današnjim časom. Igra je nastajala več kot eno leto, ideja je padla, ker je naše društvo na barju, smo iz Log – Dragomerja in smo hoteli nekaj avtentičnega iz tega lokalnega okolja.«
    Igra je tudi igra svetlobe in dimnih efektov, nekaj odlomkov je v posebnem jeziku.
     »Nekaj artikulacije je tudi bilo, tiste čase so ljudje že govorili, v nekem drugem jeziku. Povzeli smo trenutke, odlomke iz knjige, ki so se nam zdeli najbolj pomembni, boj za prevlado v plemenu, spor v družini, iskanje hrane, smrt poglavarja, prihod tujcev v deželo. Vsepovsod so čiste paralele, od ljubezni, sporov, tujcev, ki prinašajo novo kulturo.« Igra je primerna tudi za osnovnošolske otroke. 

    Mah teater ima sedež v občini Log – Dragomer, od julija 2020 deluje kot samostojno društvo.
     »Naše društvo je nastalo malo pred korono in to je naša šesta igra. Ustvarjamo tudi z mladimi, imamo lutkovne predstave, odmeven je bil 8. februarja »flashmob« v Narodni galeriji in na Tromostovju. Poskušamo se ljubiteljsko ukvarjati na raznih področjih. Pripravili smo Zdravljico od Franceta Prešerna, bilo nas je osem, vsak je povedal nekaj verzov. Postavili smo se med množico in potem z vsakega konca je prišel nek verz. Bilo je prijetno, malo drugačno presenečenje za ljudi. Šli smo na medkrajevni avtobus, v sodelovanju z mestnim potniškim prometom po avtobusnih linijah, v Narodni galeriji in na Tromostovju.«
     
    Igralci 
    pa sicer prihajajo iz različnih občin. »Prvotno smo iz občine Log – Dragomer, priključili so se tudi zdajšnji predsednik iz Lesc, drugače pa Ljubljana, Notranje Gorice, Borovnica, Vrhnika. Med drugim smo se, ker v naši občini žal nimamo dvorane, uspeli dogovoriti z Zavodom Ivana Cankarja, tako da bolj resne predstave smo nastopili in trenirali na odru Cankarjevega doma.«
     

    Rok Mihevc 

  • Pomladni koncert Glasbene šole Emil Adamič

    Pomladni koncert Glasbene šole Emil Adamič

    V petek, 11. aprila 2025, je športna dvorana na Igu postala glasbeni oder, kjer se je odvijal zdaj že tradicionalni Pomladni koncert Glasbene šole Emil Adamič. Letos je bil še posebej slovesen, saj je Glasbena šola obeležila 10 let delovanja svojega ižanskega oddelka in prvič prireditev pripeljala na Ig. Ob tej priložnosti se je zbrala številčna publika, med njimi tudi župan občine Dobrova – Polhov Gradec, g. Jure Dolinar, ravnateljica osnovne šole Ig, mag. Karmen Zorko, podžupanja občine Ig, ga. Mira Žagar ter predsednica društva Fran Govekar, ga. Alenka Jeraj. 
    Prireditev je s tolkalsko energijo odprla komorna skupina s skladbo Utrip južne tribune, nato pa je zbrane nagovorila ravnateljica OŠ Ig, mag. Karmen Zorko. Program je sledil radoživemu ritmu pomladi in prepletel široko paleto glasbenih žanrov – od klasičnih skladb do sodobnih aranžmajev, vse v izvedbi učencev vseh enot šole: Dobrova, Polhov Gradec, Šentjošt, Dol pri Ljubljani, Šmarje – Sap in Ig. 
    Med nastopi so zazvenele violine, flavte, kitare, trobente, klavirji in številni drugi inštrumenti. Posebno pozornost je pritegnila mlada skladateljica in glasbenica Cecilija Dolinar, ki je za svojo avtorsko skladbo Entropija, pripravljeno v sodelovanju z družinskim kvartetom, na državnem tekmovanju Glasbena olimpijada Slovenije prejela zlato priznanje in skupno 2. mesto. 
    Druženje z glasbo ni minilo brez zabavnih ritmov – skladbe Mamma Mia, Čista zabava in La Cucaracha so vzdušje v dvorani podvojile in učenci so znova dokazali, da najraje seveda igrajo vesele, radožive skladbe. Sledila je tudi učiteljska točka, točka, ki vedno preseneti. V šoli je vedno tako, da učitelji otroke učijo, nikoli pa se zares ne predstavijo tudi sami. V Glasbeni šoli Emil Adamič temu ni tako, saj na vsakem koncertu eno točko priredijo učitelji. Tokrat so izvedli jazz skladbo Sunny, ki je postregla s solistom na trobenti, dveh električnih kitarah in klavirju. Kot vedno, je tudi tokrat požela največji aplavz. 
    Zanimivost večera je bil tudi nastop Ižanske godbe, ki je po letih mirovanja znova zaživela zahvaljujoč lokalni pobudi in sodelovanju z glasbeno šolo. Pred ižanskim nastopom je zbrane pozdravila tudi predsednica društva Fran Govekar, ga. Alenka Jeraj, ki je poudarila pomen godbe v njihovem kraju in srečno, a dolgo zgodbo o ponovnem nastajanju godbe na Igu. Od želje je po nekaj letih le prišlo do realizacije in danes Ižanska godba deluje že eno leto, ima preko 20 članov iz bližnje in širše okolice, hkrati pa vse generacije združuje glasba. Predstavili so se z energičnima skladbama Pirates Overture in Attentione a la marche. Skladbi s pevskimi in igralskimi vložki sta postali čisto nekaj posebnega. Sledil je nastop Združenega orkestra Glasbene šole Emil Adamič, ki ga sestavljajo učenci vseh enot glasbene šole. Tokrat so zaigrali domiselno skladbo Parada Živali, kjer je bil med poslušalci izziv prepoznati različne živali. Kača, konj, slon in druge živali so se v naših mislih sprehodile v živalski paradi ob zvokih otroškega orkestra. 
    Vrhunec večera je zagotovo predstavljal nastop Združenega otroškega zbora GŠEA in Godbe Dobrova – Polhov Gradec. Kot prvo so skupaj z otroci izvedli Avsenikovo Planico. Pesem, ki je druga slovenska himna. Pesem, ki jo mora znati vsak otrok in odrasel. V čast slovenskim orlom so jo zapeli skupaj še s priložnostnim zborom Fantje z vasi. Sledila je skladba J’Imagine ki je izžarevala olimpijski duh, sodelovanje in prijateljstvo. Nazadnje zapeta na Noči godbe 2024, kjer je godba s solisti predstavljala olimpijske in paralimpijske igre. Tudi tokrat so jo zapeli v sestavu Godba DPG, vokalna skupina Borovničke iz Iga ter priložnostni fantovski zbor Fantje z vasi. Čeprav morda Borovničke in Fantje z vasi skupaj zveni nekoliko zanimivo, sta se zbora lepo ujela in imenitno izvedla francosko skladbo. Sledila je skladba Življenje je lepo, ki so ga z godbo zapela dekleta iz mladinskega zbora Osnovne šole Ig. 
    Koncert je bil obenem povabilo k vpisu v novo šolsko leto, ki bo potekal od 15. (15. 5. Dobrova) do 23. maja (23. 5. Ig)  po enotah glasbene šole. Vsem, ki si želijo vstopiti v svet glasbe, so vrata odprta – tako otrokom kot odraslim. 
    Večer se je zaključil s himno slovenskih godb – Tra ta ta, ki so ga ubrano zapeli mladi pevci in pevke združenega otroškega zbora, godba DPG ter Fantje z vasi. S pesmijo so pomahali v slovo z željo na snidenje tudi prihodnje leto, tokrat zopet na Dobrovi.

    M. D.

    Foto: U.D.