Kategorija: Kultura in umetnost

  • Z godbo v Avstrijo 2025

    Z godbo v Avstrijo 2025

    Nekaj let je že minilo od zadnjega godbenega izleta v tujino, takrat smo se iz Bosne vrnili le nekaj dni pred hudimi poplavami v Bihaću. Godba z zaledjem pa se je letos podala na avstrijsko Koroško. V želji, da bi obiskali zamejske Slovence, smo se godbeniki podali na izlet v Celovec, Beljak in okolico. 
    Ob ne precej zgodnji 6. uri zjutraj smo se podali na pot. Čez Ljubelj vse do prve destinacije. Manjša skupinica godbe se je nadobudno podala v prvo, precej zanimivo postojanko – na zajtrk v pivovarno, a ne dobesedno. Najprej nismo našli vhoda, nato pa je pred nami na veliko pisalo ”Spomladanski sejem” in nasmehnilo se nam je: ”O, imamo nov nastop!”. Pa če se vrnemo nazaj k začetku. Po ogledu vsake malenkosti v trgovini nas je nemško govoreči gospod popeljal čez celotno proizvodnjo pivovarne Hirter. V Avstriji imajo le dve svoji pivovarni in ena izmed njih je prav v Hirtu. Na prvi pogled velika pivovarna z zanimivo proizvodnjo, ki pa je že v evropskem merilu izjemno majhna. Med našim pohajkovanjem po proizvodnji nefiltriranega avstrijskega piva pa so se ostali godbeniki in starši odpravili na ogled gradnje gradu na star način. V bližini Hirta so se domačini pred leti odločili, da bodo na star način s starimi pripomočki in svojimi rokami zgradili grad. Godbeniki so vsakega delavca do potankosti analizirali in sedaj imajo že načrt, kako bodo začeli z gradnjo godbenega gradu na Dobrovi. Minilo je nekaj ur in godbeniki gradbeniki so prišli nazaj v Hirt, kjer smo vsi skupaj kot presenečenje zaigrali Avstrijcem na Spomladanskem sejmu. Potem se nam je seveda že mudilo, saj je bil pred nami še cel pester dan. 
    Ogledali smo si vojvodski prestol in se odpravili na Grad Ostrovica. Grad kot iz filma na 160 m visoki apnenčasti skalni vzpetini. Peš smo šli gor, vaja za Triglav. Podali smo se skozi vseh 14 vrat, ki so onemogočala dostop nasprotnikom do gradu. Na gradu smo si ogledali stare tope, viteško opremo, sulice in vse, kar je spadalo zraven. Krajši počitek in noge so bile ogrete za športno nadaljevanje dneva. Sledila ni sicer hoja na Triglav – ta pride avgusta – temveč godbeno tekmovanje za godbenega prvaka v nogogolfu tj. golf z nogo. Za žogo in med kapljicami dežja smo tekli po trasi in poskušali nabrati čim manj točk in strelov v luknje. Na koncu je naziv naj godbenica v nogogolfu dobila saksofonistka Frida, naj godbenik v nogogolfu klarinetist Anže in naj senior godbenik v nogogolfu bas klarinetist in fotograf Janez. Sklep: očitno so pihalci veliko bolje fizično pripravljeni za športne aktivnosti kot druge sekcije. Naprej smo se podali na Pyramidenkogel, si ogledali razgled in dan zaključili v prečudovitem hostlu ob Vrbskem jezeru. 
    Naslednji, drugi dan smo se zbudili ob najlepšem pogledu na jezero, ki nas je od sob ločil le nekaj korakov. Po zgodnjem zajtrku smo se podali v Dobrlo vas, kjer smo sodelovali pri dvojezični (nemško-slovenski) sveti maši. Že med mašo so nas župljani pospremili z bučnim aplavzom, po sveti maši pa smo zaigrali še nekaj slovenskih skladb in se na povabilo župnika odpravili v sosednjo kavarno, kjer si je lahko vsak godbenik in starš izbral svojo tortico in pijačo. Izredno gostoljubni župnik Janez Tratar s solzami v očeh se nam je zahvalil za naše sodelovanje in seveda povabil, naj še kdaj pridemo. Z veseljem, siti in polni dobrih sladkih tortic smo se odpravili k izredno priljubljeni proizvodnji slovenskih harmonik. Obiskali smo družino Rutar, proizvodnjo Original harmonik Rutar, kjer nas je sprejel gospod Aleks Rutar, sin pokojnega Jožkota Rutarja, začetnika harmonik Rutar. Aleks nam je pokazal kako se harmonika izdela, ogledali smo si lahko različne vrste harmonik, prostore za izdelavo in čisto prvo harmoniko, ki jo je izdelal njegov oče. Pred njegovo hišo smo seveda prišli v stilu – s korakanjem in slovensko zastavo, enak pa je bil tudi odhod. Po kratkem a prijetnem slovenskem druženju z Aleksom, smo se odpravili proti Osojskem jezeru, kjer se je starejši del godbe odpravil na dvourno vožnjo z ladjico, mlajša generacija pa je obiskala adrenalinski park. Čeprav je adrenalinski park res nekaj posebnega, ne doživiš vsak dan, da v Avstriji na ladjici nekdo igra slovensko glasbo. Naši godbeniki in starši so s harmoniko in baritonom vse navzoče zabavali z znanimi slovenskimi melodijami, razvila pa se je prava veselica s plesom in petjem. Po končani vožnji smo se vsi skupaj srečali v adrenalinskem parku. Mlajša generacija je še vedno premagovala ovire na višini, starejši pa so se raje odpravili na manj zahtevne adrenalinske poti. S hvaležnostjo smo dan zaključili na sladoledu ob Osojskem jezeru, kjer je bila večina godbenikov še vedno pod vtisi jutranje maše in si izbrala okus sladoleda ”Hallelujah”.

    Na vrsti je že tretji, zadnji dan. Res škoda, pa vse skupaj je tako hitro minilo. Po družabnem večeru in večernem kopanju v bazenu smo lahko zjutraj spali malo dlje. No, razen tisti, ki so se ob zgodnjih jutranjih urah odpravili na jutranje bujenje v Vrbsko jezero, ki je merilo malo več kot 10 stopinj Celzija. Zadnji, obilen zajtrk, kovčki, vsa oprema in na pot. Prva postojanka zadnjega dne je bila zopet na gradu, vendar ne istem. Odpravili smo se na bližnji grad, kjer smo si ogledali predstavo ptic ujed. Sledilo je slastno kosilo, nato pa ogled muzeja ebordov v centru Celovca. Gospod Gert Prix, lastnik in ustanovitelj muzeja, mimogrede znan avstrijski glasbenik, nam je predstavil njegovo izjemno bogato zbirko klaviatur in instrumentov s tipkami. Na naključnih 10 je tudi zaigral in nam privabil nasmeh na obraz. Matematik in glasbenik Prix je od leta 1987 do danes zbral že preko 2100 elektronskih klaviatur in instrumentov s tipkami. V muzeju si niti dve klaviaturi nista enaki. Vsaka je nekaj posebnega – ena deluje s pomočjo glasu, spet druga je že tehnološko napredna, a precej zakomplicirana. Spet tretja se odziva na bližnje dražljaje, četrta pa ima dodatne tipke, ki služijo namesto dodatnih registrov. V največjem tovrstnem muzeju na svetu je za konec zaigral še naš godbenik Marko, nato pa smo se odpravili naprej. Spet smo se razdelili v dve skupini – mlajši so odšli v trampolin park, starejši na sprehod po Celovcu. 
    Dan smo zaključili na ekološki kmetiji Šlibar v Kovorju pri Tržiču, kjer smo nekako zaključili svoj izlet, ki se ga bomo z veseljem še dolgo spominjali. Zagotovo najboljši izlet do sedaj – z mislimi pa že strmimo naprej, v prihodnje leto. Kam se bomo odpravili takrat? Pustimo se presenetiti.

    M. D. 
    Foto: Janez Dolinar, arhiv godbe DPG

  • Glasbeni obisk v vrtcih Dobrova in Brezje

    Glasbeni obisk v vrtcih Dobrova in Brezje

    Dobova, 7. maj – V vrtcih Dobrova, Brezje in vrtcu pri Osnovni šoli Dobrova je potekala predstavitev Glasbene šole Emil Adamič, namenjena najmlajšim. Otroci so skupaj z učiteljema Simonom in Tino spoznavali različne inštrumente ter se ob tem zabavali ob petju pesmic. Obisk je bil poln veselja, saj so otroci z zanimanjem poslušali zvoke inštrumentov ter se preizkušali v petju. Obisk učiteljev iz glasbene šole Emil Adamič pa pomeni, da so otroci že dovolj veliki, da se bodo lahko v prihodnjem šolskem letu že vpisali v glasbeno pripravnico in nato nadaljevali svojo glasbeno pot na inštrument. Vabljeni vsi predšolski otroci, ki bodo naslednje leto prvič odkorakali v šolo, da glasbo spoznajo že pri rani mladosti v glasbeni pripravnici na Dobrovi. 

    Manca Dolinar 
    Foto: Simon Brand

  • Zaključni večer cikla Na svoji zemlji – Vera Mejak

    Zaključni večer cikla Na svoji zemlji – Vera Mejak

    V petek, 11. aprila, je v kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu potekal zadnji dogodek letošnjega cikla pogovornih večerov Na svoji zemlji, ki jih organizira Dramska skupina Neptun. Gostja večera je bila diplomirana pravnica Vera Mejak – ženska z izjemno življenjsko zgodbo in bogatimi izkušnjami iz različnih družbenopolitičnih okolij. Večer se je začel z nastopom temperamentne vokalne skupine Svetlice pod vodstvom Martine Kramžar. 
    Vera Mejak se je rodila med drugo svetovno vojno v Beogradu. Njena mama je prihajala iz Savinjske doline, oče pa je bil Srb, član garde kralja Petra II. Karađorđevića. Očeta ni nikoli spoznala, saj je ob koncu vojne izginil v vrtincu političnih čistk. Z mamo sta se nato preselili nazaj v Slovenijo, v Savinjsko dolino. 
    Po končanem študiju prava v Zagrebu je Vera Mejak svojo karierno pot nadaljevala v različnih državnih institucijah – od Službe družbenega knjigovodstva in tožilstva, do Banke Slovenije in Ustavnega sodišča, kjer je delovala kot strokovna sodelavka. Dragocene izkušnje je nabirala tudi v zasebnem sektorju, predvsem v moževem gradbenem podjetju. Kritična opazovalka družbenih dogajanj je spregovorila tudi o svojih pogledih na stranpoti socializma, ki jih je spoznala ne le doma, temveč tudi v Rusiji, njegovem ideološkem izhodišču. 
    Zadnja leta Vera Mejak živi v Španiji, kjer je aktivna v humanitarni organizaciji na Kanarskih otokih. Sama pravi, da je z distance lažje spremljati slovensko politično dogajanje in njegove zmote. S svojo neposrednostjo, odločnostjo in življenjsko modrostjo je navdušila občinstvo. Med pogovorom z Janezom Koprivcem je izpostavila pomen pridnosti, poštenja in gospodarske odgovornosti – vrednot, ki jih danes pogosto pogrešamo. 
    Z gostovanjem Vere Mejak se je zaključila letošnja sezona večerov Na svoji zemlji. Organizatorji pa že napovedujejo, da se ciklus v letu 2026 nadaljuje.

    M. D.

    Foto: Janez Koprivec, Ana Koprivec, Milojka Gantar

  • Klekljarice KUD Kosec na čipkarskih dnevih v Žireh

    Klekljarice KUD Kosec na čipkarskih dnevih v Žireh

    Sprehod skozi razstavne prostore je bil pravo popotovanje skozi zgodovino in sodobnost čipkarstva – od tradicionalnih vzorcev do drznih, sodobnih interpretacij. Letos so organizatorji posebno pozornost namenili 141 moškim, ki so se s svojimi klekljanimi izdelki predstavili na razstavi v kapeli Male Cvetke. Prva razstava moških klekljarjev iz Slovenije je navdušila. Čeprav je v naših predstavah klekljanje večinoma povezano z ženskami, so se v določenih delih Evrope v preteklosti s to obrtjo poklicno ukvarjali predvsem moški. Razstava z naslovom Le klekljaj fantič, klekljaj … je obiskovalcem odprla nove poglede na vlogo moških v čipkarski tradiciji.

    Na osrednji razstavi v Galeriji Svoboda so Koščeve klekljarice občudovale osrednjo razstavo Klekljarskega društva Cvetke z naslovom Čipka v objemu vode in kamna, kjer je motivika črpala navdih iz kamnin, značilnih za okolico Žirov. V razstavi je sodelovalo kar 67 avtorskih vzorcev Milene Mazzini, izvedbo čipk pa so prevzeli številni ustvarjalci iz vse Slovenije. V okviru dogodka so si ogledale tudi razstavo ob 40-letnici Čipk Mojca, postavljeno z občutkom spoštovanja do dolgoletnega dela in predanosti klekljanju. V Galeriji v zvoniku cerkve sv. Martina je romarsko društvo ŠmaR Žiri razstavilo čipkarsko interpretacijo podobe Marije. V Muzeju Žiri je Čipkarska šola Žiri navdušila s predstavitvijo klekljanih čipk, t. i. “špic” na Žirovskem in s stalno muzejsko zbirko.

    Dogajanje so dopolnjevali številni spremljevalni dogodki: tekmovanja v klekljanju, strokovna predavanja in predstavitve ter kulturne prireditve.

    V. L.

    Foto: Arhiv KUD Kosec

  • Večer country glasbe na Čudnem Ranču

    Večer country glasbe na Čudnem Ranču

    V četrtek, 24. aprila 2025, je Čuden Ranč v Gabrju pri Dobrovi gostil prvi koncert letošnje sezone. Na idilični lokaciji, obdani z naravo, je obiskovalce z glasbo razvajal slovenski kantavtor Luka Gluvić s svojo country zasedbo. Dogodek, ki sta ga organizirala Jerman Booking in Čuden Ranč, je privabil številne ljubitelje pristne glasbe.​ 
    Luka Gluvić, znan po svojem edinstvenem prepletanju bluesa, countryja in folk glasbe, je predstavil skladbe s svojega najnovejšega albuma Kdo je tu nor?, ki je izšel februarja 2025 pri založbi Bandini Records. Njegove pesmi, navdihnjene z ameriško “backwood” tradicijo in vplivi umetnikov, kot je Townes Van Zandt, so zaznamovane z zgodbami in močno izraženo poetiko. 
    Zasedbo so sestavljali glasbeniki: Peter Zajc na mandolini in akustični kitari, Dejan Markič na bas kitari ter Andrej Jerman na ustni harmoniki. Dogodki na ranču predstavljajo odlično priložnost za razvoj kulturnih dejavnosti znotraj lokalne skupnosti, organizatorji pa ob tem pozivajo lokalna društva, ki bi želela nastopiti, naj stopijo v stik z njimi. 
    Naslednji dogodek na Čudnovem Ranču bo potekal že v četrtek, 29. maja 2025, ko bo na sporedu večer črnega humorja z nastopi Marka Žerjala, Saša Stareta, Alena Boriška in Aljaža Poredoša. Vabljeni na novo doživetje!

     

    M. D.

    Foto: Nika Halas

  • Pesem pomladi

    Pesem pomladi

    V okviru območne revije otroških in mladinskih pevskih zborov Ljubljana okolica – Pesem pomladi 2025, ki jo je med 15. in 17. aprilom organiziral JSKD OI Ljubljana okolica, so se v treh zaporednih koncertnih večerih predstavili številni pevski zbori osnovnih šol iz širše ljubljanske okolice. Dogodki so potekali na treh prizoriščih – v torek na OŠ Brezovica pri Ljubljani, v sredo na OŠ Pirniče, zaključni koncert pa je v četrtek potekal v Kulturnem domu Dolsko
    Skupno se je v teh treh dneh na odru zvrstilo kar 22 otroških in mladinskih pevskih zborov iz 13 osnovnih šol, med njimi tudi Otroški pevski zbor OŠ Dobrova in Otroški ter Mladinski pevski zbor OŠ Polhov Gradec, ki so se uspešno predstavili že prvi dan na koncertu na Brezovici. 
    Otroški pevski zbor OŠ Dobrova pod vodstvom zborovodkinje Marše Plohl Turk in ob klavirski spremljavi Barbare Novak je izvedel tri skladbe: ponarodelo Sijaj, sijaj sončece v priredbi Katje Gruber, Rojstni dan Tomaža Habeta in Pesem Matevža Goršiča na besedilo Mihaela Lajlarja. 
    Iz Polhovega Gradca pa sta se predstavila kar dva pevska zbora: Siničke in Mladinski pevski zbor OŠ Polhov Gradec, oba pod vodstvom zborovodkinje Alenke Kovačič Divjak in ob klavirski spremljavi Erika Tominca. Siničke so v svojem nastopu zapele Izštevanko Tadeje Vulc, veselo Pikapolonico Piko Miroslava Koerblerja in ljudsko skladbo Srečali smo mravljo v priredbi Bojana Glavine. Mladinski zbor pa se je predstavil s pesmimi Razpnimo jadra Katje Gruber, Thank You for the Music skupine ABBA v priredbi Jerryja Estesa ter domačo klasiko Čez šuštarski most
    Celotno revijo je strokovno spremljala Andreja Martinjak, priznana zborovodkinja in glasbena pedagoginja, ki je pohvalila pestrost repertoarja in predvsem veselje nastopajočih, ki so ga izžarevali na odru. 
    Pesem pomladi 2025 je dokaz, kako močna je skupnost petja in kako bogato kulturno življenje raste iz mladih pevk in pevcev. Ponosni smo, da so bili med njimi tudi pevci in pevke iz občine Dobrova – Polhov Gradec, ki so na svojstven način prispevali h glasbenemu cvetenju pomladi.

    M. D.

    Foto: Aleš Žnidaršič

  • 22. Pomladni Gala koncert

    22. Pomladni Gala koncert

    Na odru smo se zbrali glasbeniki iz Orkestra Simfonika Vrhnika pod taktirko maestra Marka Fabianija in Mešani pevski zbor Mavrica z zborovodkinjo Darinko Fabiani. Kot solistka pa se nam je tokrat pridružila Eva Hren. Po rodu Vrhničanka, ki spada med tiste slovenske glasbenice, ki so se zavestno odprli izvajanju različnih glasbenih zvrsti. Kljub študiju klasike in poklicu profesorice klasične kitare na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, jo je karierna pot ponesla v številne glasbene vode, med njimi tudi v jazz in etno. je v več kot 20-letni vidni glasbeni karieri izdala različne samostojne albume, redno nastopa z vrhunskimi glasbenimi zasedbami, kot so Big Band RTVS, Orkester slovenske vojske, Orkester Simfonika Vrhnika, SOS orchestra in Katrinas, s svojo glasbo pa v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo zastopa našo državo tudi v tujini. 
    Pod vodstvom dirigenta Marka Fabianija smo na koncertu ponudil nostalgičen preplet zimzelenih slovenskih in tujih evrovizijskih uspešnic, ki so, ne glede na letnico nastanka sveže, aktualne in brezčasne. In četudi mnoge med njimi na tekmovanju za Pesem Evrovizije niso zasedle prvega mesta, so v perspektivi časa prav vse postale zmagovalke. 
    V izvedbi orkestra, zbora in solistke so v novi preobleki zazvenele Waterloo, Brez besed, Zbudi se, Energy, Love Shine a Light, Malo miru, Dan ljubezni in mnoge druge.

    Fotografije: Tomo Gorše
    Besedilo: Simona Rodež

  • Revija Napev – odsev 2025 tudi letos navdušil občinstvo

    Revija Napev – odsev 2025 tudi letos navdušil občinstvo

    Napev – odsev 2025 je tudi letos poskrbel za čudovite pesmi, ki so jih publiki predstavili člani in članice šestih izvrstnih zaseb, ki gojijo slovensko ljudsko glasbo na raznovrstne načine: nastopili so Sorški orgličarji, Marostarski štoplci iz Vnanjih Goric, ŽePZ Laniške predice iz Škofljice, Fantovska in dekliška pevska skupina FS Klas Horjul & Šumnik Borovnica ter poustvarjalci rezijanske glasbe Za srce mo, KUD Zbilje. Prireditev je strokovno spremljala muzikologinja Ingrid Mačus, program je povezoval Tomaž Simetinger.

    Peter Kavčič 
    Foto: občinski arhiv

  • Jubilejna 10. Prvomajska budnica z Godbo DPG – VABLJENI!

    Jubilejna 10. Prvomajska budnica z Godbo DPG – VABLJENI!

    Že dobro leto dni bo minilo od slavnega prispevka ” Dobro jutro, Slovenija!”, ki je poleg velikega porasta ob ogledu poročil na Planet TV postal prepoznaven tudi na vseh socialnih platformah, sploh pa na Tik Toku.

    Ja, že leto dni bo minilo od čudovite vsakoletne budnice, ki jo Godba v sodelovanju z različnimi društvi in prijatelji pripravi za občane naše in tudi sosednje občine.  Letos pa bo posebno leto, kajti vsi skupaj praznujemo jubilejno 10. obletnico Prvomajskih budnic. Vse od začetka Godba zbuja vaščane Šentjošta, Polhovega Gradca, Gabrja, Dobrove in Komanije. Skozi leta so se postaje malo spreminjale, dodajala in tudi odvzemale. Postaj je vsako leto enako, zadnja leta pa se menja le ena postaja, ki je vsako leto drugje. Letos bodo ta privilegij zgodnjega bujenja z godbeno glasbo imeli prebivalci Hruševo – Selo, ki jih bo godba v celotnem sestavu zbujala prvič.

    No.. a raje začnimo na začetku. Predlagam, da preberete do konca, saj boste bolje razumeli kje vse lahko ujamete godbo pri njenem bujenju.

    BREZJE – Prva, res prisrčna postaja godbe je v Brezju ob 5.20, kjer od avtobusne postaje nasproti vrtca godbeniki korakajo do gasilskega doma, kjer jih Brezn’čani pričakajo s prvo kavo, prvimi prigrizki ter nageljni, ki si jih godbeniki zapnejo na svoje uniforme.

    Po klepetu in še vedno malo zaspanih tonih govorjenja se godba odpravi do parkirišča pred Metrelom, kjer jih pričakajo Horjulske mažorete. Godba in mažorete skozi Horjul ob 6.00 korakajo vse do vrtca, kjer jih pobere avtobus, odpelje do Vrzdenca, tam pa jih ob 16.15 čaka sprejem Gasilske zveze Horjul in vseh gasilskih društev občine Horjul. Sledi vzpon v Šentjošt.

    ŠENTJOŠT – Ob 7.00 bodo bobni na pohodni korak zbudili vse Šentjoščane, ki se za prvi maj niso odpravili k maši. Vse od cerkve pa do Možinatove hiše bo godba korakala tudi letos. Vabljeni dragi Šentjoščani, da se oglasite, pozdravite godbo. Veliko jim pomeni, če jih ob jutranjih urah pričaka kopica domačinov.

    POLHOV GRADEC – Godba se ob 8.00 izkrca iz avtobusa pri PGD Polhov Gradec in budnico igra vse do Avtobusne postaje Polhov Gradec, kjer bo manjša pogostitev.

    GABRJE – Godba po Polhovem Gradcu nikoli ne izpusti Gabrja, kjer je tudi sedež godbe. Tam bo budnica letos potekala drugače kot po navadi. Ob 8.45 se bo godba izkrcala na križišču pri klopci, tam pri Prekovih, v bistvu je to še Šujica. Od tam bodo korakali vse do kmetije Pr’ Zel v Gabrje. Trasa torej enaka kot lani, le v drugačni smeri. Sledi kratek program, pogostitev in pot na novo lokacijo – Selo.

    HRUŠEVO – SELO – Dragi Hruševci, letos prvič tudi pri vas. Začeli bomo ob 9.45 na Selu, kjer je veliko križišče na klancu. Vse od hišne številke Hruševo 59 bo godba korakala do konca naselja in predvidoma hišne številke Hruševo 51. Sprejema ne bo, bodo pa veseli vsakega prostovoljnega prispevka in domačina, ki jih bo pričakal ob cesti.

    ŠUJICA – Ob 10.00 bo godba pozdravila prebivalce Šujice, vse od mosta Selo-Šujica, desno mimo lipe do glavne ceste, kjer jih pobere avtobus. Tudi tam sprejema ne bo, hvaležni bodo za vsak dar in obisk domačinov.

    DOBROVA – Ob 10.30 bo godba zaigrala na Dobrovi, kjer bo župnika po drugi sveti maši ne ravno zbudila, temveč vseeno razveselila, nato pa svojo pot nadaljevala čez vas. Župnijski dom Dobrova – Ulica Emila Adamiča vse do PGD Dobrova, kjer godbo čaka sprejem župana in predsednika krajevne skupnosti Dobrova. Vabljeni dragi Dobrovčani na sprejem pred PGD Dobrova. Godbeniki in gasilci bodo veseli vsakega, ki jih bo prišel pozdravit.

    PODSMREKA – Najboljše pa pride na koncu. Podsmreka, ki vsako leto znova navduši nad številom obiskovalcev, ki z veseljem in radostjo pričakajo godbo ob tako čudovitem glasbenem dnevu. Najlepša dnevna popotnica po napornem dnevu. Letos se godba v Podsmreki oglasi ob 11.15. Svojo pot začne pri Eurogarden-u vse tja do PGD Podsmreka. Tam godbenike čaka najlepše in najbolj številčno druženje ob odlični topli enolončnici. Godba je iskreno hvaležna vsem Šmarčanom, ki dogodek naredijo najboljši kar se da.

    Vabljeni, da posnetke in slike budnice delite na vaših socialnih omrežjih in v objavah označite Godbo Dobrova-Polhov Gradec; @godba.dpg. Z veseljem bomo delili vaše objave!

    Že napis na avtobusu bo od jutra oznanjal, da godba prihaja v kraj. Tudi tokrat se bo zbiralo prostovoljne prispevke za delovanje godbe in organizacijo dogodka. Ob cestah bodo plakati spominjali na dogodek, ki ga ni vredno zamuditi! Hvala Krajevni skupnosti Dobrova, ki bo tudi letos sofinancirala godbeno budnico. Iskrena hvala vsem, ki ste vsa ta leta nesebično pomagali pri pogostitvah, organizaciji ter prostovoljnih prispevkih, da je lahko dogodek izpeljan v takem obsegu. Hvala vsem, ki boste godbo tudi letos z veseljem pričakali, oddali kakšen euro, napekli pecivo, poslali kakšno sliko in če ne drugega, pomahali skozi okno z nasmehom na obrazu. Spremljajte socialna omrežja godbe in bodite na tekočem z informacijami. Možna so manjša odstopanja trase.

    Prisrčno vabljeni na jubilejno 10. Prvomajsko budnico!

    M.D.