V soboto, 16. marca, je v Prosvetnem domu v Horjulu potekala dramska predstava, ki je obiskovalce popeljala skozi čas in prikazala ljubezenske zgodbe preteklih generacij in sodobne mladine. Igra z naslovom Lubezn včas pa zdej, je avtorsko delo Dramske skupine Kulturnega društva Črni Vrh nad Polhovim Gradcem. Avtorici besedila, Cirila in Mihaela Kožuh, sta skupaj z ekipo v tej veseloigri hudomušno in duhovito prikazali primerjavo med snubitelji iz časov dedkov in babic ter današnjo mladino. Zgodba današnje mladine je sledila prijateljicama, ki sta se spogledovali s fanti, se dogovorili za pijačo in skupaj obiskovali veselice. Medtem sta se pogosto pogovarjali preko družabnih omrežij in prepisovali domače naloge. Ena od prijateljic je doživela zavrnitev, vendar po letu dni, ko sta se prijateljici s prijatelji ponovno srečali na veselici, nesojeni par znova stopi v stik. Drugi del zgodbe se nato spomni na romanco iz preteklosti, ko je fant Janez vasoval svoji sosedi Marički. Janez je med srečevanji z Maričko dobil poziv v vojsko, dekle pa je nanj čakalo celo leto. Pošiljala sta si pisma in slike, ko pa se je Janez vrnil, je pri Maričkinem očetu dobil dovoljenje za snubitev in tudi druga zgodba iz starih časov se je srečno končala. Predstava je bila pravo doživetje za vse generacije, saj je na hudomušen način združila mladostne zgodbe in zgodbe starejših generacij. Predstavo so gostili že v nekaj kulturnih domovih, naslednja predstava pa se je odvijala le teden dni kasneje v domu starejših v Horjulu.
V nedeljo, 16. marca, je Kulturni dom Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu gostil izjemen večer smeha, za katerega je poskrbela najbolj zabavna komična dvojica v Sloveniji – Jože Čamernik in Janez Cankar. Tokrat sta nastopila s svojo najnovejšo komedijo, Spomini v megli, ki je obiskovalce popeljala skozi humorne, a tudi nostalgične spomine dveh pozabljivih upokojencev. Predstava je obujala spomine na mladostniške dni, ženske, penzijo, balinanje in nepozabne upokojenske izlete. Komika sta s svojim značilnim humorjem in energijo ustvarila pravo gledališko doživetje. Na odru sta upodobila dva upokojenca, ki sta se pogovarjala o tem, kako pozabljata, kako jima nič ne deluje več, in predvsem, kako jima je še vedno do žensk. Medtem ko je en izmed njiju občudoval eno žensko, je drugi gledal za drugo. V iskanju pozabljenih spominov sta se spomnila tudi upokojenskih izletov, kjer sta pripovedovala zanimive prigode. Po velikem uspehu njune predstave Slovenska vicoteka, sta Cankar in Čamernik dokazala, da sta še vedno v vrhu slovenskega humorja.
Godbenice Godbe Dobrova – Polhov Gradec so letos ponovno dokazale svoj izjemen talent in predanost glasbi, saj so na različnih slovenskih tekmovanjih dosegle odlične rezultate. 8. marca, na dan žena, je oboistka, saksofonistka in priložnostno tudi činelistka Godbe Dobrova – Polhov Gradec, Cecilija Dolinar, na 14. Slovenski glasbeni olimpijadi dosegla zlato plaketo. Na tovrstnem tekmovanju je letos nastopila zadnjič, saj je olimpijada namenjena učencem 7., 8. in 9. razreda. Na tem prestižnem tekmovanju je predstavila svojo avtorsko skladbo Entropija, ki jo je spisala za oboo, trobento, klarinet ter bas klarinet. Izvajala jo je v družinskem krogu, s svojima bratoma Lenartom (klarinet) in Ignacijem (trobenta) ter svojim očetom Janezom (bas klarinet). Tekmovanje glasbena olimpijada je sestavljeno iz treh delov – slušni primeri in vprašanja, teoretična vprašanja in vprašanja iz obvezne literature, na katero se je pred tekmovanjem morala pripraviti že doma. Po stopinjah svojega starejšega brata Lenarta, ki je pred leti že osvajal zlate plakete na Glasbeni olimpijadi, je pokazala in dokazala, da ji bosta ustvarjalnost in predanost glasbi prinesla še številne uspehe tudi v prihodnjih letih. Sobota, 8. marec, pa je bil tekmovalni dan tudi za godbenico, flavtistko Klaro Malavašič, ki je na Temsig tekmovanju znova navdušila žirijo in osvojila srebrno plaketo. Klara je že stara znanka tekmovanj, ki so ji v preteklih letih prinesla že tri zlate ter tokrat tretjo srebrno plaketo. V prejšnjih letih je dvakrat nastopila na tekmovanju Emona, enkrat celo v Srbiji na tekmovanju Davorin Jenko ter letos, že tretjič, na slovenskem glasbene tekmovanju Temsig v Zagorju ob Savi. Na tekmovanju je glasbenica Klara, ki svojo glasbeno pot piše na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, uspešno izvedla obvezno skladbo Espressivo U. Kreka, izbrano Telemannovo Fantazijo za flavto solo v h-molu in izbirno skladbo Barcarola in Scherzo skladatelja A. Caselle. Njena predanost in pripravljenost sta bili odraz za dosego odličnega rezultata, ki je le še dodatno priznanje za njeno izjemno glasbeno pot. Klarini mentorici, profesorica Nataša Paklar in korepetitorka Katalin Peter, sta ji vsaka na svojem področju pomagali, da je svoj nastop izpeljala v najboljši možni luči. Teden dni kasneje, v nedeljo, 16. marca, pa je kot zadnja med godbenicami na tekmovanju nastopila Eva Bogataj, flavtistka, ki je v Zagorju ob Savi na državnem glasbenem tekmovanju TEMSIG osvojila srebrno plaketo. V močni konkurenci 40 tekmovalk je osvojila odlično 13. mesto, kar je velik dosežek in priznanje za njen trud. Na tekmovanju je zaigrala štiri skladbe, vsako z edinstvenim glasbenim izrazom. Kot obvezno skladbo je zaigrala Scherzo slovenskega skladatelja Leona Firšta, ki zahteva izjemno natančnost in virtuoznost. Nadaljevala je s skladbama Čarobna palica in Mistična povezava z ribnikom izpod peresa sodobnega slovenskega skladatelja Roka Goloba, kot zadnjo pa je izbrala skladbo Mali beli osliček francoskega skladatelja Jacquesa Iberta. Evo Bogataj, osmošolko, ki želi svojo glasbeno pot nadaljevati na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, je na klavirju spremljala Katalin Peter, njena mentorica pa je učiteljica flavte v Glasbeni šoli Emil Adamič, prof. Klavdija Feguš. Cecilija, Klara in Eva so le tri izmed mnogih talentiranih članic Godbe Dobrova – Polhov Gradec, ki so s svojim delom in predanostjo že večkrat navdušile občinstvo na različnih tekmovanjih. Uspehi teh mladih glasbenic so rezultat ne samo njihovega talenta, ampak tudi podpore njihovih učiteljev in družin, ki jih spodbujajo k natančnemu delu in iskanju najvišjih glasbenih standardov. Godba Dobrova – Polhov Gradec se nenehno razvija in oblikuje izjemne mlade glasbenike, ki s svojim talentom in predanostjo obetajo svetlo prihodnost na glasbenem področju.
Dramska skupina Neptun je 14. marca 2025 v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu pripravila tretji cikel kulturnih večerov z naslovom Na svoji zemlji. Na dogodku so gostili Branka Cestnika, slovenskega pisatelja, patra klaretinca, teologa, filozofa in publicista. Cestnik je znan po svojih zgodovinskih romanih, v katerih prepleta osebna doživetja in zgodovinske dogodke. Večer je otvoril glasbeni nastop harmonikarja Urbana Debevca, nato pa se je dogodek nadaljeval s pogovornim omizjem. Cestnik je bil svoji mladosti član Zveze socialistične mladine Slovenije, vendar je skozi iskanje in osebno preobrazbo prešel v katoliško duhovništvo. Po služenju vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi je vstopil med klaretince, kjer je študiral filozofijo, teologijo in pedagogiko, ter bil leta 1995 posvečen v duhovnika. Kot pisatelj je Cestnik postal znan po svojih zgodovinskih romanih. Prvi, Sonce Petovione (2019), je raziskoval prihod prvih kristjanov na Ptuj in mučeništvo škofa Viktorina. Roman je bil nominiran za nagrado Kresnik 2020. Drugi roman, Šesti pečat (2022), se osredotoča na nasilje, zgodovinske resničnosti in osebno zgodovino avtorja, vključno z izkušnjami iz njegove družine. Cestnik svoje romane piše z velikim poudarkom na zgodovinskih temah, vendar tudi na človeškem trpljenju, žrtvah in pomembnosti etičnih vrednot. V svojih delih pogosto izpostavi vlogo žensk, saj pravi, da brez žensk ne bi bilo nikogar. Njegov zadnji roman, Razmik med žerjavi (2024), obravnava vojne izkušnje v Ukrajini med drugo svetovno vojno in aktualne politične razmere. Cestnik v svojih romanih ne le prikazuje zgodovinske dogodke, temveč tudi globoko človeško razumevanje trpljenja, žrtev in njihovega dostojanstva. Večer se je zaključil s prijetno pogostitvijo, kjer so udeleženci imeli priložnost za pogovor in izmenjavo mnenj.
Šentjoščan Lojze Oblak, gospod, ki je del svojega življenja posvetil zbiranju in ohranjanju predmetov iz preteklosti. Njegova zbirka, ki nosi naslov Od jutra do večera ali Od rojstva do smrti, danes šteje več kot 1500 različnih predmetov. Ti predmeti pripovedujejo zgodbo o življenju, delu in vsakdanjih opravilih ljudi nekoč. Lojze, rojen leta 1945, je bil po poklicu poštar, a njegovo srce je vedno pripadalo preteklosti. Kot otrok je z očetom hodil na dnino in si želel postati električar, a mu to ni bilo usojeno. Po zaposlitvi pri Pošti Slovenije je prišel med ljudi in prav pogovori s starejšimi so ga navdihnili, da je začel zbirati stare predmete. Ti predmeti so pripovedovali zgodbe – zgodbe o trdem delu, iznajdljivosti in življenju. Z leti je njegova zbirka rasla. Sprva je predmete shranjeval v kotičku na podstrešju gospodarskega poslopja, danes pa njegova zbirka polni že celotno podstrešje gospodarskega objekta. Med najbolj zanimivimi eksponati so orodja starih obrti, kot so kolarska miza, imenovana kobila, sedlarski pripomočki, mizarski ponk in rezilna baba. Ohranil je številne predmete, povezane s kmetijstvom – preše, stope, sode, trlice za lan, pa tudi kmečke sani, stare šivalne stroje in celo stol za klanje prašiča. Med posebnimi predmeti izstopa njegov najljubši dimniški pripomoček, imenovan Lisica, ki jo je našel v Vnanjih Goricah. Lojze je velik ljubitelj poštne zgodovine. Ko se je po vrnitvi iz vojske zaposlil kot poštar, je s kolesom, peš in kasneje z mopedom ter avtom raznašal pošto po osmih vaseh in zaselkih. Njegova ljubezen do poštne zgodovine ga je vodila k zbiranju različnih predmetov, ki so bili del te dejavnosti. V svoji zbirki hrani staro poštarsko uniformo, prvo potrdilo o sprejemu priporočene pošiljke, poštne nabiralnike, blagajno iz avstro-ogrskih časov in celo prvi telefon, ki je bil v uporabi na pošti v Horjulu. V zbirki se najdejo tudi stari predmeti iz vsakdanjega življenja – postelje, stare ure, pisalni stroji, navijalci klekljev, izdelovalec vrvi in celo skrinja, v kateri so domačini nekoč shranili vse svoje imetje, ko so bežali v Ameriko. Ta skrinja, ki je nekoč potovala čez ocean, je zdaj pomemben spomin na čase, ko so ljudje v iskanju boljšega življenja zapuščali domače kraje. Poleg tega so na koncu zbirke na ogled tudi stare hišne številke različnih krajev in smerokazi. Lojze je že več kot 20 let član Slovenskega etnološkega društva in se redno udeležuje srečanj, kjer si z drugimi zbiratelji izmenjuje znanje in izkušnje. Svoje znanje rad deli z drugimi, še posebej pa si želi, da bi se mladi bolj zanimali za preteklost in dediščino svojih prednikov. Vedno znova poudarja, da stvari niso le predmeti, ampak nosilci zgodb, ki jih ne smemo pozabiti. Vsak predmet ima svojo zgodbo, ki jo Lojze z veseljem pripoveduje obiskovalcem. Pred desetimi leti so Lojzeta obiskali tudi strokovnjaki Slovenskega etnološkega društva, med njimi prof. dr. Janez Bogataj, ki so njegovo zbirko prepoznali kot izjemno dragoceno. Kljub temu da sam pravi, da še ni popolnoma urejena, je neprecenljiv del kulturne dediščine občine in širše. Lojze Oblak je v dveh desetletjih zbiranja opravil veliko delo. Vsak, ki prestopi prag njegove zbirke, odnese s seboj del preteklosti, ki je še vedno živa. Vabljeni, da si Lojzetovo zbirko v Šentjoštu ogledate tudi sami.
M. D.
Foto: Jure Žitko, M. D.
G. Lojze Oblak
prvo potrdilo o sprejemu priporočene poštne pošiljke
V nedeljo, 2. marca, je na Dobrovi potekalo že tretje tradicionalno pustovanje, ki je privabilo številne maškare vseh generacij. Dogajanje se je začelo ob 14. uri pred športno dvorano, kjer so se zbrale pustne šeme in nestrpno pričakovale začetek povorke. Za uvod so tolkalci Godbe Dobrova – Polhov Gradec s takti bobnov povabili maškare v sprevod, ki se je podal skozi Dobrovo. Pred trgovino Mercator se je povorki pridružila še Švicarska godba Dobrova – Polhov Gradec, ki je z živahnimi melodijami poskrbela za pravo pustno vzdušje in vodila sprevod nazaj proti športni dvorani. Za razliko od prejšnjega leta je tokrat maškare spremljalo sončno in prijetno vreme, kar je še dodatno popestrilo praznično vzdušje. Po prihodu v dvorano so na otroke in odrasle že čakali animatorji, ki so poskrbeli za nepozabno pustno zabavo. Ovčke in Kranjski Janez so s plesom in igrami razveselili tako najmlajše kot starejše maškare. Vsi zbrani so uživali tudi ob čarovniški predstavi, ki jo je uprizoril Čarovnik Jole Cole in s svojimi triki očaral občinstvo. Ves čas pustnega rajanja je za kulinarično ponudbo skrbela Godba Dobrova – Polhov Gradec s pomočniki. Maškare so se lahko posladkale s slastnim šmornom, hrustljavim pomfrijem ter priljubljenimi cake popsi, na voljo pa so bili tudi posebni cocktaili. Poleg tega je obiskovalce navdušil bogat srečelov s kar 400 dobitki, v foto kotičku pa so si lahko vsi udeleženci ustvarili večne spomine na veseli dan. Vrhunec dogodka je bil izbor najboljših mask Dobrove. Maškare so se ob glasbi sprehajale v krogu pred odrom, komisija na čelu s Kranjskim Janezom pa je izbrala najboljše. Med nagrajenci so bili skupina Kmetija Backa Jona, družina pavov, vesolje z zvezdami, krokodilček, ananas, kokice, Trump in varnostnika, mali lisjak, kmet in račka, smučar, grozdje, Pop It, Radenska z družino, vikinška družina ter avionček. Vse vesele maškare so na koncu za nagrado prejele prave Trojanske krofe. Za zaključek je sledilo še sproščeno druženje ob glasbi skupine Laura & Company, ki je s pestrim glasbenim programom poskrbela, da je bilo pustno rajanje na Dobrovi zaključeno v pravem prazničnem vzdušju.
Na sončno petkovo dopoldne, 7. marca 2025, sta nas v vrtcu Horjul obiskala prav posebna gosta. V sklopu obogatitvenih dejavnosti smo medse povabili poklicna glasbenika, zakonca g. Matijo in go. Ano Bizjan. Glasbenika sta nam predstavila svoj poklic, nato pa nas popolnoma očarala s svojim čudovitim petjem. Spoznali smo, kaj lahko človek prikaže s svojim glasom, ki je ob zvokih klavirja, kitare in harmonike zvenel res krasno. Preko njunega nastopa smo spoznali, kako lepa je lahko slovenska beseda, ko ta zazveni v pesmi. Ob koncu druženja smo ob Matijevem igranju na inštrumente skupaj zapeli in zaplesali. Glasbenikoma Bizjan se zahvaljujemo za njun obisk in čudovito predstavitev poklica.
Uvodni pozdrav je zbranim namenil predsednik društva Boštjan Zakrajšek, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen praznika: “Jutri praznujete 8. marec, dan žena. Ta praznik je skozi zgodovino povezan s pravicami žensk ter vašo borbo za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Vendar pa bistvo tega ni borba z nami, moškimi, temveč je pomembno sobivanje, sodelovanje in naše priznanje za vaš trud in delo. Tudi ob prihajajočem materinskem dnevu vam izrekamo iskrene čestitke – bodite ponosne na to, da vas je nekdo, ki je višji od nas navadnih ljudi, izbral za nosilke novih življenj.” Zakrajšek je ob koncu nagovora vsem ženskam zaželel, da bi se počutile cenjene in spoštovane: “Zaradi tega vam ob vašem prazniku želimo, da bi se kot ženske dobro počutile, bile deležne dostojanstva in zahvale, saj z vami svet izgleda lepše in boljše. Še enkrat, najlepša hvala za vse.” Posebno pozornost so člani društva namenili vsaki obiskovalki, saj je vsaka dama ob prihodu prejela vrtnico kot simbol spoštovanja in zahvale. Za prijetno vzdušje sta poskrbela akustični duet Domen Čerin in Nejc Trček, ki sta z izbranim glasbenim programom dodatno obogatila večer. Člani moškega predstavništva društva, Gašper Čerin in Boštjan Zakrajšek, so skrbeli za postrežbo, poskrbljeno pa je bilo tudi za obilico hrane in pijače. Druženje ob glasbi, dobri hrani in prijetni družbi se je nadaljevalo v pozne večerne ure, obiskovalke pa so se ob koncu dogodka zahvalile za lepo gesto in skrbno pripravljeno praznovanje. Društvo dolanskih fantov in deklet je s toplim sprejemom in pozornostjo znova dokazalo, kako pomembno je spoštovanje in priznanje vlogi žensk v družbi, dogodek pa je bil čudovit uvod v praznovanje mednarodnega dneva žena.
Februar je poseben mesec, najkrajši, pa vendar nosi pridih kulture in topline. Februarja, ko zunaj še ne pojenjajo ledene zimske sapice, sapice, ki prinesejo še kakšno snežinko, tako, ki čisto, čisto tiho pada z neba, takrat praznujemo tudi slovenski Kulturni praznik. V letošnjem letu smo v preddverju vrtca pripravili likovno razstavo, s katero smo počastili prejemnico nagrade Prešernovega sklada 2022, Anjo Štefan. Anja Štefan je svoje življenje zapisala pravljicam kot ustvarjalka avtorskih pravljic, pesmi in ugank in prirejevalka ljudskih, kot pravljičarka in prevajalka. Njena poezija je igriva, šaljiva, vedra, enkrat bolj, drugič manj nežna, hkrati pa zna ubrati tudi resnejše tone, a tudi v takšnih primerih njene pesmi stremijo k optimizmu. Otroke njena besedila, ki so pisana tako, da lepo zvenijo in se dobro pripovedujejo, očarajo in navdušujejo. Iz prelepe zakladnice izjemnih besedil smo jih izbrali nekaj, ki smo jih še posebej podrobno prebrali in jih nato likovno poustvarili.
Čipkarska šola Idrija vabi izkušene klekljarice in klekljarje k sodelovanju v izobraževanju z naslovom Idrijska čipka po risbah akad. slikarja Rafaela Terpina. Program je namenjen tistim, ki obvladajo zahtevne cvetlične motive s tankim sukancem. Izobraževanje v obsegu 30 ur bo brezplačno in bo potekalo aprila 2025 ter nadaljevalo od oktobra 2025 do februarja 2026.
Zainteresirani se lahko prijavijo do 31. marca 2025 na e-naslov metka.fortuna@csod.si ali osebno v Čipkarski šoli Idrija, Prelovčeva 2, Idrija. V prijavi naj kratko opišejo svoje klekljarske izkušnje in priložijo morebitna dokazila o znanju klekljanja, kot so certifikat geografske označbe Idrijska čipka, NPK klekljar/klekljarica, Rokodelstvo Art&Craft Slovenija ali priznanje Priznani rokodelec/Priznana rokodelka.
Predstavitev izobraževanja bo v torek, 18. marca 2025, ob 17. uri v Centru idrijske čipke, Prelovčeva 2, Idrija. Vabljeni vsi, ki želite poglobiti svoje znanje klekljanja in sodelovati pri ohranjanju bogate tradicije idrijske čipke.
