Vrhnika, 19. februar – Leta 2018 je bila stota obletnica pisateljeve smrti, kar je med drugim obeležila tudi država z razglasitvijo Cankarjevega leta. Kot je na sestanku vrhniških društev in javnih zavodov na temo prihajajoče obletnice pisateljevega rojstva dejala direktorica ZIC Vrhnika Marija Zakrajšek Martinjak, država po njenih podatkih načrtuje, da bo leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto.
Ne glede na to Vrhnika ne bo spregledala tako pomembne obletnice. Prireditve bodo na takšen ali drugačen način obarvane z Ivanom Cankarjem. Direktorica ZIC-a, ki bo lokalni nosilec dogajanja ob jubileju, Zakrajšek Martinjak, je pozvala društva in zavode, naj razmislijo o možnem sodelovanju. Nekaj idej je padlo že na sestanku, predvsem pa se je govorilo o osrednji prireditvi, ki naj bi bila okoli 10. maja.
Tatjana Oblak Milčinski, vodja kulture pri ZIC Vrhnika, je spomnila na številna dogajanja leta 2018, ko skoraj ni bilo dneva, ki ne bi bil na takšen ali drugačen način povezan s Cankarjem. Tedaj so izšle tudi številne publikacije, ponatisi prvotiskov, koledarji in podobno. Vse, kar se je dogajalo, je natančno popisano v obsežnih 20. Vrhniških razgledih, ki so jih društva na sestanku lahko brezplačno prevzela – kot navdih za prihajajoče leto.
Kot je bilo slišati, bo sledilo še eno delovno srečanje, na katerem se pričakujejo že konkretnejši predlogi.
Že nekaj dni je minilo od vrhunskega večera na dan kulture, 8. februarja, ko se je na Dobrovi prvič odvijal tako velik in čudovit plesni večer. Pred osmimi meseci, junija 2024, ko so se začele prve priprave, usklajevanja in dogovori, si nihče ni mislil, da bo dogodek moč izpeljati na tako visoki ravni, sploh pa ne, da bo že prvo leto tako velik odziv. Plesalci s celotne Slovenije so prišli na Dobrovo, da skupaj spletemo lep plesni večer ob dobri plesni glasbi in rujni kapljici. Nekateri z družbo, drugi le z boljšo polovico. Večina jih ni vedela niti s kom sedi, pa so bili vseeno pogumni in prišli na ples, ne vedoč, kako bo potekal in kaj bodo poleg plesa tam sploh počeli. Marsikdo si je tam našel nove prijatelje, nove ljubitelje plesa in ljudi, s katerimi je preživel nekaj skupnih ur na prečudovit sobotni večer. Večje skupine so svoje prijateljstvo le še poglobile, se podružile ob dobri glasbi. Nazdravljale ob rujni kapljici in plesale do zadnje pesmi in še dlje. Najbolj vztrajna skupina plesalcev in podpornikov godbe je ostala vse do ene ure zjutraj, ko smo godbeniki in starši pospravili že skoraj pol dvorane. Veselje in čarobnost sta krasila ta lep večer. In mimo teh besed ne moremo. Kljub velikim naporom, delu, reševanju težav in izzivov, se je izplačalo. Polna dvorana čudovitih in navdušenih plesalcev je odraz vsega odrekanja in dela, ki so ga godbeniki, njihovi starši in ostali pomočniki dali v ta projekt. Ob vhodu je plesalce pozdravljal Volkswagen ID Buzz podjetja Špan, ki je s svojo eleganco navdušil prav vsakega mimoidočega. Na sprejemu so plesalci lahko nazdravili s penino, nato pa se v svojih elegantnih oblekah in plesnih čevljih počasi odpravili do svoje mize. Miza 26 desno ali levo? Največja skrb večera, ki so jo s pomočjo hostes hitro razčistili. Plesni večer je otvorila Katarin Venturini z njenim nagovorom vsem plesalcem in godbenikom, glasbena otvoritev pa je pospremila pesem Nihče ne ve. Na plesu so se odvijali 4 sklopi po 10 skladb, od tega so imeli plesalci na mizah prave plesne menije, po katerih so lahko sledili, kateri ples je na vrsti. Plesni večer pa ni bil le večer plesa, kot bi kdo pričakoval. Večer je bil obogaten z različnimi aktivnostmi in presenečenjem. Po prvem sklopu pesmi in daljši pavzi so plesno presenečenje pripravili učitelji plesne šole Plesna Zvezda. Spektakel so pričarali že v prvi minuti in ko so vsi že mislili, da je njihove plesne točke konec, se je z drugo latino caffe pesmijo šele komaj dobro začela. Dodobra so ogreli plesišče, da so plesalci bolj pogumno stopili na plesišče in se prepustili plesnim ritmom. Med drugim sklopom je med skladbami zopet sledilo presenečenje za kar tri slavljenke. Celotna dvorana je zapela kar trem udeleženkam plesa, ki so v kratkem praznovale. Plesalka Petra je rojstni dan slavila prav na tisti dan, flavtistka Eva dan prej, godbena mama Andreja pa je okrogli jubilej praznovala nekaj dni pred plesom. Nato je sledila točka, splet pesmi, kjer je slovel drugi najmlajši, 11-letni godbenik Patrik, ki je s svojim solističnim igranjem na ksilofonu tako navdušil celo dvorano, da se nihče ni upal na plesišče in so vsi samo strmeli v oder in poslušali Patrikove melodije. Nimaš kaj, Patrik res raztura! Presenečenja pa so še sledila. V naslednjem sklopu pesmi so prvih nekaj skladb izvedli profesionalci – Gašper Konec na klavirju, Jure Rozman na tolkalih, Primož Hudoklin na kitari, Krištof Janša na bas kitari ter Anton Čuden kot solist na saksofonu, dirigent Matej Rihter kot nenapovedani solist na trobenti ter tolkalec Marko Grabner, ki je občinstvo prvič presenetil s petjem. Aplavzi so se vrstili po vsaki skladbi, vse od prve do zadnje. Plesišče pa se je čez noči vedno bolj praznilo. Vsi utrujeni so odhajali domov, medtem ko so vsi polni energije komaj prišli na svoj račun. V začetku večera se je odvijala tudi nagradna igra Sreča na vrtnici, kjer so se obiskovalci ob nakupu rdeče vrtince borili za 5 res bogatih nagrad. Zakaj se je nagradna igra odvijala le v začetku večera? Ker so bile vrtnice pokupljene v dobri uri!Poleg tega je večer bogatil tudi fotokotiček, kjer so se lahko plesalci in vsi prisotni brezplačno slikali in dobili sliko za spomin. Celoten večer je bila na voljo tudi pestra kulinarična ponudba narezkov lokalnih pridelovalcev in kmetij ter pestra izbira sladic v kozarčku. Izbrana vina znamke Dar sonca podjetja Koželj Wines so večer postavila še na višji nivo. Godba se želi zahvaliti vsem godbenikom, staršem, pomočnikom, prostovoljcem, obiskovalcem, plesalkam in plesalcem, donatorjem, sponzorju dogodka, podjetju Špan d.o.o. in vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri čudovito izpeljanem večeru.
Občina Horjul objavlja Javni razpis o financiranju obnove nepremične kulturne dediščine v Občini Horjul v letu 2025. Vse informacije o razpisu lahko dobite na telefonski številki 01 7591 124 (Urša Nagode) ali preko elektronske pošteursa.nagode@horjul.si.
Rok za oddajo vlog za javni razpis jepodaljšan do 31. 3. 2025.
Otroci so si ogledali Prešernovo sobo, ki so jo skrbno uredile strokovne delavke, ter spoznali pesnikovo življenje in delo. Poseben pečat praznovanju je dodal obisk lika Franceta Prešerna oziroma dr. Figa, ki je med najmlajše prinesel kanček zgodovine in jim simbolično razdelil fige. V okviru praznovanja so potekale tudi različne likovne dejavnosti, kjer so otroci na ustvarjalen način izražali svojo povezanost s kulturno dediščino. Teden so zaključili s slovesno kulturno prireditvijo, ki so jo pripravili v sodelovanju s KUD Kosec. Predstavili so se otroci otroškega zbora Lučka, ki so zapeli dve ljudski pesmi:Posekaj fantek smrečicoinPeričice. Nastopila je tudi folklorna skupina KUD Kosec, Nageljčki, pod vodstvom Nataše Kogovšek. Na prireditvi so otrokom Prešerna poskušali približati tudi s pomočjo projekcije na platno. Otroci so spoznali pesnikovo rojstno hišo, njegovo ljubezen do otrok, lik dr. Figa ter zgodbo o Juliji Primic. Pomemben poudarek je bil namenjen še simbolom slovenske identitete – otroci so se seznanili z izobešeno slovensko zastavo ter spoznali pomen njenih barv in simbolov v državnem grbu. Otroci so skozi igro, glasbo in likovno ustvarjanje na prijeten način poglabljali svoje znanje o slovenski kulturni dediščini.
Prva delavnica je bila namenjena slovenski besedi ter razvijanju slušne in bralne pismenosti. Upokojena vzgojiteljica Mojca Erjavec je otrokom iz vrtca starim 5-6 let, ter nato še prvošolcem tamkajšnje osnovne šole prebrala čudovito pravljico“Melje, melje, mlinček”avtorice Anje Štefan. Zgodba jih je popeljala v pravljični svet, kjer ni vsaka dolinica imela svojega mlina in ni imel vsak mlin tako prijaznega mlinarja. Petelinček je otrokom namlel sedem prijaznih, barvito ilustriranih živalskih pravljic za lahko noč, ki so jih popeljale v svet domišljije. Po poslušanju so otroci, polni vtisov, izdelovali lutko petelinčka, pri tem pa razvijali ustvarjalnost, domišljijo in ročne spretnosti. Druga delavnica, ki se je odvijala v telovadnici v Toskani, je otroke popeljala v svet tradicionalnih otroških iger. Upokojena vzgojiteljica Nataša Kogovšek je s pogovorom o preteklosti pripravila uvod v igre, ki so jih igrali otroci nekoč. Kratkohlačniki stari od 3 do 6 let so se preizkusili v rajalnih in gibalnih igrah, kot soDiradičindara, Kačo vit, Potujmo v Rakitnico, Gospodarja ni domater prstni igriTa z drevesa hruške stresainRinčice talat. Kot smo izvedeli, so igre otroke spodbujale k sodelovanju ter razvijale njihove gibalne sposobnosti in otrokom prinesle obilo veselja. V KUD Kosec poudarjajo, da tovrstne delavnice pomagajo pri ohranjanju tradicionalnih iger, spodbujajo domišljijo otrok, razvijajo bralno in slušno pozornost ter prispevajo k ohranjanju kulturne dediščine. Veselje in zavzetost otrok pa potrjujeta, da ima ljudsko izročilo svoje mesto tudi v sodobnem času.
V petek, 7. februarja 2025, je v Kulturnem domu na Dobrovi potekala slovesna prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Letos je dogodek imel še posebno noto, saj je bil posvečen 100-letnici rojstva Mikija Mustra, legendarnega slovenskega ilustratorja, striparja in animatorja, ki je s svojim delom zaznamoval številne generacije. Prireditev se je začela s slovesno izvedbo Zdravljice, ki jo je zapela Manca Černigoj ob spremljavi klarineta. Učenci OŠ Dobrova so navdušili z glasbeno-plesno predstavo Lunino kraljestvo, mešani pevski zbor Dobrova pa je občinstvo razveselil s tremi pesmimi: Ob bistrem potoku je mlin, Ptičja svatba in Zottelmarsch. Župan je v svojem nagovoru poudaril pomen slovenske kulture in obeležitve Mustrove obletnice. Večer je popestril tudi skeč na temo Mikija Mustra, Anže Ciuha in Vesna Sečnik pa sta kot duet klarinetov izvedla vsem dobro poznano slovensko skladbo Dan ljubezni. Dogodek so dopolnili tudi mladi gledališčniki, nato pa so oder prevzele country melodije. Prireditev, v organizaciji Kulturno umetniškega društva Dobrova v sodelovanju z OŠ Dobrova, je bila kot vsako leto tudi letos lepo obiskana. Občinstvo je z bučnimi aplavzi nagradilo vse nastopajoče, večer pa se je zaključil v sproščenem kulturnem vzdušju in druženju.
V prelepem ambientu polhograjske graščine je na prvi februarski večer novega leta odmevala glasba gorenjskega poeta in šansonjerja, Tomaža Hostnika. Njegova karizma, hudomušnost in glasbena virtuoznost so občinstvo popeljali na nepozabno popotovanje skozi raznolike zgodbe, nastale v sosednji dolini. Poseben čar večera je dodala skrbno izbrana spremljava španskega vina A Pachos, ki je dopolnjevala glasbeno razvajanje in ustvarila pravo nepozabno vzdušje. Ob zvokih klavirja in globoko občutenih interpretacijah so tako obiskovalci na razprodanem koncertu resnično uživali v harmoniji glasbe, vina in prijetne družbe. Z mogočnimi melodijami in subtilnimi detajli je Tomaž dokazal, zakaj velja za enega izmed izjemnih umetnikov na naši glasbeni sceni. Še posebej je navdušil s skladbami, kot so Lbezn i ket tista velka smreka, Nš dujenčk in Golaž, ki jih je predstavil z nalezljivim humorjem in energijo, zaradi katere se je razživela vsa dvorana. Njegova sposobnost povezovanja z občinstvom je bila očitna v vsakem trenutku – bodisi s prefinjenimi melodijami bodisi duhovitimi pripombami med pesmimi. Večer v graščini, ki ga je pripravilo Turistično društvo Polhov Gradec v sklopu Koncertov presenečenja, je bil prava glasbena poslastica – vrhunska izvedba, odlično vzdušje in ambient, ki je dodal poseben čar dogodku. Polhov Gradec je še enkrat dokazal, da zna gostiti vrhunske umetnike in ponuditi edinstvena glasbena doživetja.
S harmonijami profesionalnih izobraženih moških glasov izvajajo lastne avtorske pesmi ter priredbe domačih in svetovnih uspešnic. Priredbam znanih skladb, kot so Dan ljubezni, Ko mene več ne bo, Solinar, Lahko noč, Piran, Granada in mnogim drugim, na svojevrstni način vdahnejo svojega duha in prepričajo še tako zahtevno občinstvo. Razprodani koncert je bil hkrati tudi uvod v novo sezono Glasbenega festivala Fabrka, ki ga je otvoril predsednik in umetniški vodja Tadej Kenig. V svojih pozdravnih besedah je spomnil, da moč besed našega največjega pesnika Franceta Prešerna še danes odmeva v naših srcih in nas spominja na nesmrtnost umetnosti, ki povezuje, navdihuje in odpira nova obzorja. “Kulturni praznik je priložnost, da se zazremo v bogastvo slovenske ustvarjalnosti in podpremo tiste, ki s svojo predanostjo skrbijo, da umetnost med nami živi.” Povabil je še k letošnji ediciji festivala, ki bo znova napolnil borovniški prostor z vrhunskimi glasbenimi doživetji. “Naj nas kultura povezuje, bogati in navdihuje.” Po slovenski himni pa je sledil večer, v katerem se je Trio Vivere sprehajal skozi slovensko in tujo glasbeno literaturo. Poleg skupnih pesmi se je vsak tudi s solo točko predstavil občinstvu. Aljaš Farasin je priznal, da se mu po vseh letih nastopanja še zdaj pred vsakim nastopom tresejo hlače, pri tem pa je spomnil na svoj prvi nastop s trobento kot 7-letni fantek, ki je na svojo nalogo takoj na začetku točke kar hitro pozabil. Rok Ferenčak se je izkazal in prepričal s svojimi plesnimi koraki, Matjaž Robavs pa je spomnil na pomen kulture v slovenskem prostoru in da smo ena redkih držav, ki ima na praznik kulture prost dan. “Tako lahko ves dan razmišljamo o naši kulturi, o tem, kako in koliko kulturni smo, kako je z našo kulturo srca, kulturo duha, kakšni so naši medsebojni odnosi, v družini, med partnerji, sosedi … Kakšni so odnosi v narodu, ali odgovorni poskrbijo za to, da se počutimo dobro, varno in udobno v tej naši prelepi deželi. Imamo torej mnogo časa, da o vsem tem razmislimo in potegnemo kakšne zaključke, ker samo tako ima kulturni dan svoj smisel, drugače je samo še en prost dan, ko drug drugega dolgočasno gledamo. In tega ne želimo narodu in drug drugemu, ampak želimo gojiti in krepiti v sebi to kulturo duha in to kulturo srca,” je naglasil Robavs in še dejal, da je hkrati za kulturnike to dan hvaležnosti. “Za tako lep poklic, ki ga imamo, saj smo blagoslovljeni s tem, kar počnemo, da med vas prinašamo veselje, hrepenenje, srečo, včasih malo pozdražimožalost, da gre solza lažje iz vas in da potem na tej solzi posadite novo upanje.” Večer je bil poseben tudi zaradi prisotnosti žene enega najbolj prepoznavnih piscev besedil slovenske glasbe Dušana Velkarvha, brez katerega si po besedah Robavsa naše kulturne dediščine ne moremo več predstavljati. Bil je namreč avtor mnogih znanih skladb, Silvestrski poljub, Dan ljubezni, Med iskrenimi ljudmi, za Trio Vivere pa je napisal pesem Kanconeta, ki je bila seveda del glasbenega repetoarja tudi tokrat. Matjaža, Aljaža in Roka so sicer spremljali instrumentalisti Jošt Lampret, Inti Pucihar, Klemen Smolej in Jaka Pucihar. “Da bi ostali še dolgo prijatelji,” je bila misel, s katero je Trio Vivere zaključil ta večer kulturnega praznika.
Letos je za organizacijo na vrsto prišel HUD Karel Barjanski v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Vrhnika, Kulturnim društvom Borovnica, Društvom podeželskih žena Ajda, Ženskim pevskim zborom Tonja in Društvom Zabočela. Približno 150 udeležencev se je kljub jutranjemu mrazu zbralo pred Krajevno knjižnico dr. Marje Boršnik, kjer so pevke Tonjepod vodstvom Tine Vahčič s slovensko himno in še nekaj pesmimi otvorile Kulturahod 2025. Pot je najprej vodila na Staro postajo, na razgledno točko, na kateri je Sabina Leben iz sekcije Kulturnega društva za ohranjanje dediščine predstavila začetke poselitve Ljubljanskega barja pred 6000 leti, prve načine transporta, ideje o izsuševanju barja, nekaj več je povedala tudi o največjem in najlepšem premostitvenem objektu na trasi Dunaj– Trst, Stari postaji, za zaključek pa je interpretirala pesem Otona Župančiča “Z vlakom”, ki priča o domotožju pesnika, ko je potoval v tujino. Sledil je spust nazaj v dolino, k stebru viadukta, kjer se je Helena Petrič, prav tako iz sekcije za ohranjanje dediščine, osredotočila na gradnjo mosta, ki je nesprejemljivo zarezal v Borovnico. Slišali smo kar nekaj zanimivih informacij, o tipskih hišah za inženirje, da so most zgradili brez železa in cementa in da so dobro zaslužile tudi kmetije, ki so si tako dobro opomogle. Ker je bila Borovnica prva železniška postaja južno od Ljubljane, je to prineslo razvoj turizma in večjo možnost za izobraževanje v Ljubljani. “Borovnica je z gradnjo doživela največjo slavo, pa žal tudi največje trpljenje, o katerem pa več prihodnje leto,” je že temo za Kulturahod 2026 napovedala Helena Petrič. Pot smo nadaljevali proti Stari pošti v borovniškem jedru, kjer je pohodnike pozdravil sam France Prešeren v izvedbi Matjaža Ocepka iz Gledališke skupine Šota. Prešeren je povedal, kako je v Borovnico hodil obiskovati svojega strica, ki je bil tukaj župnik, spodbudno je dejal, da smo Slovenci edini narod na svetu, ki ima na praznik kulture prost dan, navdušen pa je še ugotovil, kako veliko je borovniška vas prispevala k slovenski kulturi in literaturi ter da se bralna kultura zopet dviguje, saj je Borovnica med prvimi desetimi slovenskimi občinami po izposoji knjig. “Prav kultura je poleg jezika tisto, kar nam je na tem prepihu omogočilo, da smo vstali kot narod. Danes se nismo zbrali, da bi proslavili moj dan, danes sem prišel med vas, da se v tej vasi, kjer je beseda doma, poklonim vam za vse, kar ste prispevali k literaturi. Globoko spoštovanje za vse, kar ste naredili in sladko pričakovanje, da se bom udeležil vaših naslednjih razveseljevanj ob igrah, besedi in plesu.” Sledil je daljši sprehod do čuvajnice 666, kjer so nas z dobrotami in okrepčilom pričakale članice Društva podeželskih žena Ajda, Peter Bezeg iz Zgodovinskega društva Borovnica pa je par besed povedal o sami čuvajnici, o tem, kaj se je nekoč na tem mestu dogajalo in zakaj takšno ime. Predzadnja postaja Kulturahoda je bil paški most, ki ponuja čudovit razgled na Pako in Ljubljansko barje, kjer smo prisluhnili še nekaj zgodovinskim dejstvom o vasi in mostu. S pesmijo Bliža se železna cesta sta nas v zgodovino trase od Dunaja proti Trstu popeljala France Prešeren in njegova “na novo odkrita borovniška ljubica Karmen” iz Gledališke skupine Šota. V gasilskem domu na Bregu je sledilo še druženje in konkretno okrepčilo s pasuljem in čajem, za glasbeno spremljavo pa so poskrbeli Slavčki s Kužnce.
