Kategorija: Kultura in umetnost

Za slovesen uvod so se potrudili pevci Mešanega pevskega zbora Mladi po srcu, pod vodstvom Iztoka Urbanca, in zapeli pesem, ki jo Slovenci še kako dobro poznamo: V dolini tihi. Gre za slovensko ljudsko oziroma narodno pesem, katere avtor in čas nastanka nista znana. Najbolj znana je priredba Ansambla Lojzeta Slaka in Fantov s Praprotna iz leta 1966, pod priredbo pa je podpisan Niko Zlobko, oče občanke Občine Log–Dragomer in velike umetnice: harfistke Mojce Zlobko Vajgl. Zbor je spremljala Orffova skupina iz Osnovne šole Log–Dragomer. Pesem V dolini tihi vstopa že v šesto desetletje, odkar jo je Lojze Slak s svojimi pevci nadvse priljubil Slovencem.
Nadaljevala sta Otroški in Mladinski pevski zbor Osnovne šole Log–Dragomer pod vodstvom Mojce Lorber in se v svojem nastopu poklonila najbolj znanemu slovenskemu mačkonu – Mačku Muriju. Maček Muri je slovenska ponarodela pravljica o črnem mačku iz Mačjega mesta in o njegovi prijateljici muci Maci, letos pa mineva že 50 let od njenega nastanka. Daljnega leta 1975 jo je napisal Kajetan Kovič, zgodbo pa je ilustrirala Jelka Reichman. Izšla je v šestnajstih ponatisih, še vedno pa se uvršča na sezname 10. najbolj izposojanih knjig v slovenskih knjižnicah. Mladim pevkam in pevcem sta se pridružila tudi flavtistka Sara Malavašič in klarinetist Lan Gutnik ter plesalke Živa, Glorija, Eva in Nika.
KUD Kosec je tokrat v goste povabil pevke ljudskih pesmi Trlce iz Ligojne, ki so del Kulturnega društva Ligojna. Nastopajo že sedemnajst let, znane so v bližnji in daljni okolici, rade se odzovejo povabilu na različna srečanja ljudskih pevcev in godcev. Redno se udeležujejo območnih prireditev Javnega sklada za kulturne dejavnosti, kjer so že trikrat dosegle regijski nivo, enkrat pa celo državnega. Njihova značilnost je noša: obleka kuča-majka, kot jo poimenujejo, sicer pa so bile tako oblečene premožnejše kmečke ženske v času Cankarjevega življenja ob svečanih priložnostih na obrobju Ljubljanskega barja. V okviru nastopa Trlc, ki so navdušile z nekaj znanimi ljudskimi, sta za krajši igrani nastop poskrbeli članici dramske skupine Sadika iz Ligojne: Marinka Kupec in Jelka Mele ter na zanimiv način predstavili Cankarjevo črtico Greh.
Piko na i sta letošnji prireditvi dodala dva odlična glasbenika iz okolice Cerknice, in sicer izkušena pevka Maša Simčič, ki se je kalila v zborih in raznovrstnih vokalnih zasedbah. Sodelovala je z mednarodno priznanimi glasbeniki in se pri njih izpopolnjevala. Čeprav je diplomirala iz klasičnega petja, jo navdušuje raziskovanje glasbenih žanrov in vokalnih tehnik. Kot spremljevalna vokalistka pogosto nastopa z različnimi glasbenimi zasedbami ter sodeluje pri pevskih projektih in v studiu za vokalno glasbo, kjer se ukvarja z improvizacijo. Na kitari jo je spremljal Simon Baraga, ki je svojo glasbeno pot začel v glasbeni skupini skupaj z očetom. Najraje igra blues, sicer pa nastopa v različnih zvrsteh, kot sta yugo rock in pop. Sodeloval je na mnogih večjih glasbenih prireditvah in redno sodeluje z mnogimi znanimi slovenskimi glasbenimi imeni. Maša in Simon sta izvrstno interpretirala tri Prešernove pesmi, in sicer: O, Vrba, ki jo je uglasbil žal že pokojni Miro Tomassini, dolgoletni kitarist Vlada Kreslina in soavtor mnogih njegovih uspešnic, nato Nezakonsko mater, za katero je glasbo napisala Zvezdana Novaković, vsestranska glasbena ustvarjalka in performerka, ter za konec še pesem Kam, za katero je glasbo napisal legendarni Aleksander Mežek.
Zadnjo besedo je imela predsednica Kulturno umetniškega društva Kosec Anica Vengust in zaključila z mislijo, da je kultura nekaj, kar preveva vse naše življenje in je izjemno zadovoljna, da je tokrat kultura na odru povezala vse generacije.

Andreja Čamernik Rampre
Foto: Daniel Rampre

Slikanje je njena velika ljubezen že od otroških let. Resneje je začela slikati pri akademskem slikarju Blažu Vehovarju, nato nadaljevala pri Petru Beusu, svoje znanje pa izpopolnila še pri znanem slikarju Zmagu Modicu. Dobila je dobre kritike slikarja Darka Slavca, kar jo še bolj spodbuja k slikanju. Preizkusila je različne tehnike – olje, akril, pastele – njen najljubši pa ostaja akvarel. Dosedanji slikarski opus odraža njene največje strasti: najraje slika portrete živali, še posebej psičkov, ki jo vedno znova navdihujejo s svojo nežnostjo in značajem. Utaplja se v čudovitih slovenskih pokrajinah, kjer narava pripoveduje svoje zgodbe in raziskuje človekovo figuraliko. Kot pravi, je slika zanjo, kot ujeti trenutek, ki je že davno minil. Ob tem pa se pogosto sprašuje: Ali je jutri dan več ali dan manj?
Na razstavi, ki je postavljena po celotnem stopnišču občinske stavbe Občine Log–Dragomer, lahko spremljamo različne slikarske zgodbe, s katerimi se je
poklonila spominu pred kratkim preminulega Petra Beusa. Večina razstavljenih slik je nastala prav v času, ko je ustvarjala pod njegovim vodstvom. Njegov vpliv je čutiti v vsaki potezi, barvnih harmonijah in detajlih. Prepričana je, da boste v njenih delih začutili odmev njegovega umetniškega duha. 
Petar Beus pa ni bil zgolj njen učitelj, temveč tudi pomembna stranka njenega družinskega salona za okvirjanje Okviri V. Imeli so čast uokvirjati njegova dela, ki jih je pogosto krasil širok, baročno okrašen okvir – popoln zaključek njegovih čutnih in bogatih slik. Vsakokrat, ko je prinesel svoja dela, jih je, kot pojasnjuje Nataša Tešar, navdušil s svojo predanostjo in smislom za detajle. Likovna razstava Nataše Tešar je v občinski stavbi Občine Log– Dragomer na ogled do 31. marca v okviru delovnega časa Občine. Za vse, ki si razstave ne morete ogledati v živo, je možen virtualni sprehod med slikami tukaj. Na ta način lahko vstopite v avtoričin svet in doživite razstavo iz udobja svojega doma.

Andreja Čamernik Rampre
Foto: Andreja Čamernik Rampre

Dragomer, 22. januar 2025: Na povabilo bralnega krožka Od pravljice do lutke in v sodelovanju s kolektivom vrtca ter šole je pravljičarka Anja Štefan v plesni dvorani Timfita izpeljala literarno srečanje za otroke iz vrtca in prvošolce.
Ura pravljic s pisateljico in pesnico Anjo Štefan se bo otrokom iz vrtca, prvošolcem in tudi nam, odraslim vtisnila v nepozaben spomin. S svojim edinstvenim načinom pripovedovanja nas je popolnoma očarala, saj je gospa resnično izjemna pripovedovalka. Na sproščen in doživet način je pripovedovala pesmi, zgodbe in uganke, zapela nekaj pesmic ter ustvarila čarobno in pravljično vzdušje, ki nas je vse prevzelo. Otroci so jo poslušali z velikim zanimanjem, navdušeno sodelovali in z radostjo srkali vsako besedo. Zdi se, da so v njej prepoznali toplino, ljubezen do soljudi in srčnost, ki jo izžareva.
»Anja Štefan je v naši vrtčevski sobi znana osebnost in vsem nam ljuba. Njene besede, rime, živali in ljudje prinašajo v naše srčke ljubezen in toplino. Njene zapisane pravljice in pesmi otroci recitirajo doživeto in v njih vidiš veselje do slovenskega jezika. Dopoldne, ki smo ga preživeli z njo, je bilo čarobno, emocionalno in besedno sprejeto,« so o srečanju povedale vzgojiteljice iz vrtca Log–Dragomer.

Otroci iz vrtca pa so komentirali: 
– lepa je bila,
– dobra je bila,
– tista pravljica o ženički, a veš … pa uni fižolčki, k so ven skakali;
– a veš, ona je bila pravljica,
– lepo poje,
– lepo govori,
– rada nas ima,
– ona je tolk knjig napisala, celo telovadnico;
– pravljični zvonček je tako lepo igral;
– Anja Štefan je zelo prijazna gospa, lepo poje in zanimivo prebere pravljice. Všeč mi je bila.

Ga. Anja Štefan s svojimi deli že skoraj tri desetletja bogati otroštvo številnih otrok, hkrati pa kot skrbna varuhinja slovenskega pripovednega izročila ohranja in oživlja ljudske pravljice. Neprecenljivo je, da se je večkrat nagrajena pesnica in pisateljica na področju otroške ter mladinske literature odzvala naši prošnji, nas razveselila in počastila s svojim obiskom. Za to smo ji iz srca hvaležni. 
Bralni krožek Od pravljice do lutke deluje v Dvig-u že od leta 2017. S pripovedovanjem pravljic spodbujamo željo in veselje otrok do branja ter osveščamo starše o pomenu branja in pripovedovanja pravljic za razvoj osebnosti ter sposobnosti otrok. S pomočjo pripovedovanja pravljic se otroci učijo poslušanja in vztrajnosti ob stiku s knjigo ter povezovanja slik z besedami. Poleg tega je branje pomembno za oblikovanje vrednot, odnosa do vseh ljudi in samozavesti. Posebnost bralnega krožke je, da otroci spoznavajo samo slovenske ljudske zgodbe in zgodbe slovenskih avtorjev. V dejavnost vključujemo otroke stare od 4 do 7 let, ki na vsakem srečanju spoznajo novo zgodbo in ustvarijo lutke, ki jih ob zaključku leta razstavimo. Kot mentorice in somentorice krožka sodelujejo vzgojiteljice, upokojene vzgojiteljice ali študentke. Vsako leto otroci tudi ustvarijo in ilustrirajo svojo avtorsko zgodbo, ki jo predstavijo na razstavah ali medgeneracijskih literarnih srečanjih v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki.        

Mojca Erjavec, mentorica bralnega krožka, in Olga Drofenik, društvo DVIG

V četrtek, 23. januarja 2025 je v Dvorani SAZU potekala predstavitev knjige Zdravka Mlinarja z naslovom Družboslovno raziskovanje med profesionalizacijo in podružbljanjem (drugi zvezek): Občanska znanost.
V tej knjigi je s svojim prispevkom sodelovala tudi dr. Ana Krajnc, pedagoginja in andragoginja, ki jo mi poznamo po njenem 40-letnem delu v Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje, katero je tudi ustanovila. Ker se sama te predstavitve, v kateri posebej omenja delo Društva DVIG (na strani 383), ni mogla udeležiti, nas (Društvo DVIG) je prosila, da jo zastopamo.
Predstavljam vam naš prispevek:
V veliko čast nam je, da vas lahko, v imenu Ane Kranjc, nagovorimo na tej slovesnosti. Današnji dogodek je priložnost, da skupaj osvetlimo pomen izobraževanja in raziskovanja v tretjem življenjskem obdobju, ki ga slovenska univerza že več desetletij tako uspešno razvija.
Občansko znanost, o kateri danes govorimo, že desetletja širijo po svetu kot ključni most med akademsko sfero in vsakdanjim življenjem. Naša univerza za tretje življenjsko obdobje dokazuje, kako močno lahko znanje in sodelovanje vplivata na kakovost življenja starejših. Vključevanje starejših v raziskovalno delo le-tem omogoča, da ostajajo aktivni, uresničujejo svoje interese in pomembno prispevajo k družbeni blaginji.
Štiridesetletne izkušnje kažejo, da je tretje življenjsko obdobje čas priložnosti. Starejši postajajo nosilci znanja in kulturne dediščine, njihovi prispevki pa bogatijo tako lokalno kot nacionalno raven. Med pomembnimi dosežki izpostavljamo projekte, ki so zaznamovali lokalne skupnosti in posameznike.
Tako smo v Občini Log-Dragomer študentje UTŽO raziskali vire pitne vode in o tem izdali publikacijo Vodni viri v Občini Log-Dragomer. Predstavili smo jo občanom in županu oziroma Občinski upravi. Na podlagi te knjižice se nadaljuje delo v študijskih krožkih dveh društev upokojencev. Ti so povezali spoznavanje vodnih virov z učenjem računalništva, se naučili uporabljati spletne zemljevide, objavljati članke. Pripravili so predstavne table nekaterih vodnih virov. Opremili so jih s QR kodo, preko katere se lahko obiskovalci povežejo s spletno publikacijo o vodnih virih. Ti študijski krožki so pripeljali do konkretnih rezultatov, ki koristijo celotni skupnosti.
Potencialni raziskovalci so lahko predstavniki vseh generacij, raziskovalna skupina pa lahko s svojimi rezultati pomaga odločevalcem v občini.
Danes imajo že skoraj vse UTŽO svoje raziskovalne skupine, ki se lotevajo različnih raziskav: od etnoloških, ekoloških in aktualnih problemov. Med najbolj aktivnimi so UTŽO Grosuplje, Žalec, Ilirska Bistrica, Log-Dragomer, Ajdovščina, Kras, Logatec, Ljubljana in še drugje.
Raziskujejo lahko tudi učenci in dijaki, ki pa pri svojem delu potrebujejo dobrega mentorja, da jih vodi.
Izkušnje SUTŽO kažejo, da je raziskovanje lahko tudi velika spodbuda starejšim, da aktivno delujejo v lokalni skupnosti. Ljudje v tretjem življenjskem obdobju ne smejo biti izločeni iz dogajanja. Aktivno sodelovanje  jih ohranja zadovoljne, zdrave in vitalne.
Občine lahko sodelovanje občanov spodbudijo z objavo perečih domačih problemov, še posebej, če za to nameni neka minimalna sredstva.
V Občini Log-Dragomer so v ta namen rezervirali določena sredstva, Društva jih lahko pridobijo s prijavo projektov na LAS Barje.
Ne pričakuje se, da bo občansko raziskovanje postalo množično. Vendar dober zgled privabi nove sodelavce. S tem pa spodbujamo vedoželjnost.
Ponosni smo na dosežke, ki smo jih skupaj ustvarili, in na prihodnje izzive, ki nas čakajo. Na tej točki bi rada izrekla iskreno zahvalo vsem mentorjem, raziskovalcem in udeležencem, ki s svojim delom gradijo prihodnost, v kateri bo izobraževanje dostopno vsakomur, ne glede na leta.
Naj na koncu poudarim: živimo v času, ko je znanje most med generacijami. Povezujmo se, delimo svoje izkušnje in skupaj ustvarjajmo družbo, ki ceni modrost življenjskih izkušenj!
Hvala vam za vaše zaupanje in podporo. Naj nas vodi misel, da je znanje darilo, ki ga nikoli ni preveč.

Nika Gams, Društvo DVIG

Toplo vabljeni v naše vrste, kjer je poskrbljeno za mlade in stare.

Ročne spretnosti
Vsak ponedeljek od 18:00 do 19:30 v Domu Krajanov v Dragomerju, mentorica: Katarina Pezdir.

Folklorna skupina »Nageljček«
Vsak torek od 15:15 v OŠ Log-Dragomer, mentorica: Nataša Kogovošek.

Pevska skupina »Mladi po srcu«
Vsak torek od 18:00 do 20:00 v Domu krajanov v Dragomerju pod vodstvom Iztoka Urbanca.
Ljubitelji glasbe in petja, pridružite se nam!

Klekljanje
Delavnice potekajo vsak torek od 15:00 do 17:00 v Domu krajanov Dragomer, pod vodstvom Ivice Česnik.

Likovna sekcija 
Vsako prvo in tretjo sredo v  v mesecu od 16:00 do 18:00 v Domu krajanov Dragomer, mentorica: Draga Davitkova.

Kamišibaj – papirno gledališče
Vsak prvi četrtek ob 17:00 v Domu krajanov v Dragomerju, vsak drugi četrtek v OŠ Log-Dragomer ob 14:00, mentorica: Tomislava Zaletelj

Skupinska hipnoza
Vsako prvo in zadnjo sredo v mesecu od 18:00 do 19:00 v Domu krajanov Dragomer.

19. 3. 2025  ob 18:00 – Vabilo na prireditev za osmi marec – Dan žena (v pripravi).

Vljudno vabljeni!

KUD Kosec

V sezoni 2024/2025 je ponovno v celoti zaživela gledališka dejavnost na Dobrovi. 

Gledališka skupina KUD Dobrova je v zadnji sezoni poskrbela za zelo pisano paleto gledališko obarvanih dogodkov:
Septembra smo zagnali novo sezono gledališkega abonmaja, v katero smo vključili štiri odlične predstave ljubiteljskih gledališč.
Organizirali smo poseben in enkraten dogodek – potopisno predavanje o potovanju z rikšami čez indijsko Himalajo.
Na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku smo sodelovali s povsem avtorskim gledališkim vložkom na temo Mikija Mustra (ob 100-letnici njegovega rojstva).
Pod režijsko taktirko Ane Ruter je luč sveta ugledala komedija “Red večnega šivanja“. Predstava vsebuje vse, kar mora dobra zgodba imeti: skrivnosti, romance, lažne identitete in sunkovite zaplete. Novinarjema Pavlu in Silviji se ponudi izjemna priložnost, ki jima obeta hiter skok po karierni lestvici. Njuna naloga je izslediti zmagovalca vinskega tekmovanja, kar ju pripelje do samostana sester Reda večnega šivanja. V iskanju resnice in slave je odločna Silvija pripravljena storiti vse, previdnejši Pavel pa išče nekaj povsem drugega… Premiera predstave je bila 30. 11. 2024, ponovitev pa 7. 12. 2024, obe v dvorani KUD Dobrova. Že januarja smo s predstavo izpeljali prvo gostovanje, in sicer v Horjulu. Vsakič nas je pričakala polna dvorana, odziv gledalcev je bil več kot odličen, ves vložen trud pa poplačan z bučnim in dolgim aplavzom.
Glavnina gledališke sezone je res že za nami, ni pa še končana – zaključek sezone namreč običajno sovpada z zaključkom šolskega leta. Dela nam tako ne bo zmanjkalo.
S predstavo bomo gostovali, kjer in kadar bo le mogoče.
Za kanček tekmovalnosti bomo poskrbeli s prijavami na različne gledališke festivale (Linhartovo srečanje, Čufarjevi dnevi, Novačanovi dnevi …).
Aprila se bomo udeležili še Gledališke tržnice, velikega dogodka in srečanja ljubiteljskih gledališč iz celotne Slovenije in zamejstva. Zagotovo bomo zopet sklenili nova poznanstva in izbirali nove predstave-kandidate za naslednjo abonmajsko sezono.

Za tiste, ki naše predstave še niste uspeli videti – ponovitev je načrtovana 21. 3. 2025 ob 20.00 v dvorani KUD Dobrova, naslednje gostovanje pa 5. 4. 2025 ob 20.00 v Kulturnem domu Šentjošt. Vse podrobne informacije bodo pravočasno oz. sproti objavljene na spletni strani KUD Dobrova.

Gledališčniki KUD Dobrova se zahvaljujemo vsem, ki nas podpirate in spremljate na naši poti, še posebej pa donatorjem: A-soft d.o.o., Metrel d.o.o., Metrel-Mehanika d.o.o. in Blaž Vrhovec s.p.

Gledališčniki KUD Dobrova

Vrhnika, 5. februar – V Glasbeni šoli Vrhnika je potekala slovesnost ob kulturnem prazniku, kjer so osrednjo vlogo prevzeli otroci z recitacijami in glasbenimi nastopi. Ravnateljica glasbene šole, Dominika Naveršnik, je v nagovoru poudarila pomen ohranjanja kulturne dediščine ter spomnila, da letos mineva 176 let od smrti Franceta Prešerna, hkrati pa obeležujemo tudi 100. obletnico rojstva Janeza Bitenca in Cirila Zlobca. Prav zato je bil večji del programa posvečen prav tema dvema pesnikoma, katerih ustvarjanje je zaznamovalo slovensko literarno in glasbeno krajino. Mladi nastopajoči so s svojim zavzetim in srčnim nastopom dokazali, da kultura ni le domena ozkega kroga ljudi ali nekaj elitnega, temveč je lahko dostopna in razumljiva vsem. S svojo iskreno interpretacijo so pričarali pristen kulturni večer, ki je zagotovo nagovoril slehernega v dvorani.

Mentorica učencev Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika je bila Ana Marija Skelo Peršolja, učence Glasbene šole Vrhnika pa so pripravljali mentorice Zala Kejžar, Vesna Križ, Metka Pupis, Kaja Stražar in mentor Amel Ramić. Na klavirju jih je spremljala Kaja Stražar, ki je s svojo glasbeno interpretacijo še dodatno obogatila nastope.

Pri projektu sta sodelovala tudi Cankarjeva knjižnica Vrhnika in ZIC Vrhnika.

Gašper Tominc