Kategorija: Kultura in umetnost

Tokrat je kulturni dan na OŠ Dobrova potekal nekoliko drugače. Odločili smo se, da bomo dan preživeli v šolskih prostorih in se posvetili knjigi in branju. Učenci 7., 8. in 9. razredov so si izbrali delavnico, pri kateri so želeli sodelovati, brati in ustvarjati. Sedma razreda sta imela na voljo branje kratkih pravljic/basni ali pesmi in ustvarjanje predstave kamišibaj, delavnico Vulkani – ognjemeti narave ali ilustriranje proznega dela v obliki stripa ali ilustracije. Učenci 8. razredov so izbirali med delavnicami Življenje Judov v času 2. svetovne vojne, Rezijanske pravljice in njihova dramatizacija, Kuhinja s kaligrafskim pridihom in Rap glasbo. Učenci 9. razredov so se odločali med delavnicami Spominjamo se holokavsta, Kratko zgodovino matematike in zlatega reza, Knjige rekordov in delavnico v Canvi ter delavnico z naslovom Laktozni laboratorij: zakaj nekateri ne marajo sladkega?
V delavnici 7. a razreda so kulturni dan preživeli v knjižnici, kjer so raziskovali ognjenike. Razdelili so se na štiri skupine in vsaka je s pomočjo strokovne literature obravnavala svojo snov, ki so jo nato sošolcem predstavili z gledališko pedagogiko. Prva skupina je predstavila zgradbo Zemlje, tako da so učenci odigrali potovanje v središče Zemlje, druga skupina se je oglašala iz televizijskega studia, v katerem so imeli intervju z vulkanologom in na ta način predstavili osnovne pojme. Tretja skupina je bila na terenu, od koder so poročali, kako je izbruhnil vulkan Krakatau, v četrti pa so učenci na okrogli mizi predstavili prednosti in slabosti vulkanov ter na primeru pokazali izbruh ognjenika. Učenci se na nekoliko drugačen način naučili veliko novega o vulkanih (mentorici: Marjeta Novak, Zvonka Španger). 
Nabor delavnic za 8. razrede je bil pester. Učenci so raziskovali  Življenje Judov v času 2. svetovne vojne, kjer so prebirali odlomke iz knjig, ki opisujejo življenje Judov med 2. svetovno vojno. Ogledali so si tudi nekaj odlomkov iz filmov o življenju Ane Frank, o Dečku v črtasti pižami in iz Shindlerjevega  seznama. Spoznali so, kakšno je bilo takrat življenje Judov. Ker je kulturni dan le teden pred dnevom spomina na žrtve holokavstva, smo se posvetili tej tematiki, govorili o tem, kaj je diskriminacija, kaj so predsodki, o posledicah nasilja in o človekovih pravicah. V nadaljevanju smo pripravili šolsko razstavo o holokavstvu (mentorica Nina Smej). Na delavnici Kuhinja s kaligrafskim pridihom so se učenci spoznali z Vodnikovimi Kuharskimi bukvami  (prvo slovensko kuharsko knjigo iz leta 1799) in prebrali del predgovora. Nato so se razdelili v tri skupine, kjer so “prevajali” izbrane recepte v sodobno slovenščino, zapisali sestavine in postopek ter se lotili peke treh sladic. Medtem ko so se sladice pekle, so se učenci spoznali s kaligrafijo, natančneje s pisavo italika (mentorica Vida Novak). 
S pravljicami iz Rezije so se mnogi srečali že v zgodnjem otroštvu. Učenci in učenke so brali te stare živalske zgodbe, slišali izvirno razijansko narečje in dramatizirali nekatere pravljice, med katerimi jim je bila Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice najbolj pri srcu (mentorici Polona Kolenc, Kristina Gruden Reya). 
Pri delavnici Rap glasbe so učenci brali in spoznavali besedila slovenskega rapa in se pogovarjali ter analizirali besedila tujih rap umetnikov. Spoznavali so, katere teme so za rap zanimive. Sestavili so svoje besedilo in ga izzvajali ob ritični spremljavi (mentorica: Marša Plohl Turk).
Učenci 9. razredov so se ustvarjalno lotili različnih tem. Tisti, ki so izbrali matematično delavnico, so najprej prebrali povzetek o matematični in astronomski pismenosti starih Egipčanov in Sumercev, nato pa se posvetili razvoju vse do Googla. Raziskovali so  Leonarda da Vincija in njegov zlati rez, premerili so in nato risali zlati pravokotnik in zlato spiralo (mentorja Mojca Žvokelj, Aleš Pustovrh). Na delavnici Spominjamo se holokavsta so učenci skozi odlomke iz treh različnih knjig spoznavali težke usode judovskih otrok v času druge svetovne vojne. Sledil je pogovor, v katerem smo razpravljali o prebranem in ugotavljali, kako lahko leposlovje služi kot močno orodje za razumevanje zgodovinskih dogodkov in razvijanje empatije. Svoja občutja so zapisali na papirnate krokuse, s katerimi so želeli počastiti spomin na otroke, ki so umrli v holokavstu (mentorica Sonja Bregar Mazzini).
Laktozni laboratorij: zakaj nekateri ne marajo sladkega, je bil naslov delavnice, na kateri so učenci raziskovali, zakaj nekateri ne morejo prebavljati laktoze. Učenci so izvedli raziskovalno-eksperimentalno delo v vlogi farmacevta. Cilj je bil raziskovanje laktozne intolerance in razumevanje vloge encimov v prebavi. Učenci so spoznali grafični organizator – Frayerjev model (mentorica: Sandra Starešinič).
Namesto rekreativnega odmora je avli šole potekala izmenjevalnica knjig. Zložene so bile po mizah in stolih, vsak učenec, ki je knjigo prinesel, si je eno tudi lahko izposodil. Učenci so prinesli veliko knjig, jih listali, prebirali in jih veliko tudi vzeli (mentorica Ksenija Pišljar).
Učenke in učenci so z branjem raznovrstnih knjig z različnimi temami nadgradili svoje znanje in se podučili o nečem novem. Nekateri so poglabljali znanje že znanih tem. Branje res ne pozna meja. Bogati naš besedni zaklad in nas naredi bolj sočutne, saj prek branja lažje razumemo sebe in druge. Izkazalo se je, kot pravi George R. Martin, znani ameriški pisatelj in scenarist: Kdor bere, živi tisoč življenj, kdor ne, pa le eno samo.

 Kristina Gruden Reya