Kategorija: Kultura in umetnost

  • Rastemo skupaj: prireditev ob 180. obletnici šolstva in 60. obletnici vrtca na Dobrovi

    Rastemo skupaj: prireditev ob 180. obletnici šolstva in 60. obletnici vrtca na Dobrovi

    V četrtek, 20. marca 2025, je bila športna dvorana na Dobrovi napolnjena do zadnjega kotička. Zbrali so se številni obiskovalci, med njimi tudi mnogi eminentni gostje, da bi skupaj obeležili dve pomembni obletnici – 180 let šolstva in 60 let vrtca na Dobrovi. Na prireditvi smo se družili majhni in veliki, otroci iz vrtca in šole in zato smo jo poimenovali Rastemo skupaj. 
    Program se je začel s projekcijo, ki je obiskovalcem predstavila utrinke iz življenja šole in vrtca, nato pa so otroci iz vrtca ter tretješolci obema slavljencema – šoli in vrtcu zapeli pesem Vse najboljše. Povezovalki – tretješolka Kim Pavlinič in osmošolka Veronika Rotar sta pozdravili goste ter na oder najprej povabili ravnateljico, gospo Sonjo Bregar Mazzini, nato pa besedo predali še županu, gospodu Juretu Dolinarju ter generalnemu direktorju direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, gospodu Radu Kostrevcu. Vsi trije so nas nagovorili s svojimi mislimi, spodbudami in lepimi željami ob jubileju. 
    Oder smo nato prepustili petošolcem, ki se jim je ob pesmi Ta vlak pridružil gost, pevec skupine Čuki, gospod Jože Potrebuješ. Na projekciji smo si med pesmijo lahko ogledali tudi prav poseben vlakec, na katerem so se peljali otroci iz skupin Ribice, Želve, Mucki, Račke in Delfini. Tako ob pesmi Ta vlak, kot tudi ob naslednji – Zelena dežela, ki so jo zapeli in ob njej tudi zaplesali tretješolci, smo razmišljali o tem, kako ponosni smo lahko na svoj domači kraj. Voditeljici Kim in Veronika sta se ob tem spomnili tudi na dobrovsko legendo o zakleti grofici, ki je včasih živela tam, kjer je danes Gradišče. Ker je zaradi svojih zlatnikov mislila, da je mogočnejša celo od Dobrovske Matere božje, se je z zakladom vred pogreznila v zemljo in zdaj čaka, da jo bo kdo rešil. Kim in Veronika sta nas nato povabili na Gradišče, da vidimo, ali je zakleta grofica še vedno tam. 
    Prireditev se je nadaljevala z dramsko igro, v kateri so nastopili osmošolca Bor Sečnik in Ažbe Hvastija ter zakleta grofica – Rahela Karolina Mulej. Med dramskimi prizori so se na odru zvrstili petje, ples ter video projekcije z izjavami otrok iz vrtca, sedanjih ter bivših učencev. 
    Predstavilo se je več kot 400 nastopajočih: vsi učenci od 1. do 5. razreda, otroci iz vrtca, gimnastičarke, otroška folklorna skupina, dekleta, ki plešejo pri plesnem društvu Panorama, učenke 7.a razreda, ter otroški in mladinski pevski zbor z zborom učiteljev. 
    Dramsko besedilo, v katerem so se prepletale glasbene točke, je imelo tudi pomembno sporočilo. Bor in Ažbe sta želela najti grofičin zaklad, da bi si z njim kupila nov telefon in računalniško igrico. Namesto zlatnikov sta našla skrinjo, v kateri so bili kamenčki z lepimi sporočili, ki so jih skupaj naredili sedmošolci in otroci iz skupine Sovice. Na kamenčkih so bile zapisane misli: Prijateljstvo je največji zaklad. Dobro se z dobrim vrača. Srečo je lepo deliti. Do sveta bodo tak, kakršen želiš, da bi bil svet do tebe … Na koncu so igralci ugotovili, da so kamenčki in prijateljstvo med sedmošolci ter otroci iz vrtca veliko lepši zaklad kot zlatniki.
    To so potrdili tudi s pesmijo Zgodba o prijateljstvu, ki so jo skupaj zaplesali učenke 7. a razreda in otroci iz skupine Sovice, zapela pa sedmošolka Ana Skopec in Jože Potrebuješ. 
    Prireditev smo zaključili s šolsko himno, ki smo jo ponosno zapeli otroci in zaposleni. Ob tem smo ugotavljali, da ne rastejo skupaj le otroci iz vrtca in šole, ampak z vsemi našimi otroki rastemo tudi odrasli. Rastemo pravzaprav celo življenje.
    Za vse naše obiskovalce smo pripravili tudi spominček – kamenčke lepih misli, ki smo jih poleg Sovic in sedmošolcev ustvarjali tudi ostali: otroci v vrtcu, šolarji pri pouku, nekateri med prostimi urami v knjižnici, nekatere so naredile tudi učiteljice. Tako smo po zaključenem programu naš skupni zaklad razdelili tudi mednje.
    Ugotavljali smo, da smo s prireditvijo rasli tudi mi in lepo je bilo ustvarjati skupaj. Eva Furman, Saša Pivk, Maja Kastelec in Zvonka Španger smo pripravile projekcijo, Barbara Burjak in Polona Suhadolc sta ob pomoči hišnikov Roka Lešnjaka in Luke Roglja poskrbeli za zelo lepo sceno, scenarij pa je pod mentorstvom Zvonke Španger tako kot vsako leto nastajal postopoma, tudi z vključenimi idejami otrok. Sodelovalo pa je še veliko število mentorjev: vse vzgojiteljice in vzgojitelji v vrtcu,  učiteljice od 1. do 5. razreda, poleg njih pa še Marjeta Novak, Ana Peček, Marša Plohl Turk, Plesno društvo Panorama: Nataša Potočnik, sodelovala je tudi Glasbena šola Emil Adamič.
    Lepo je bilo ustvarjati skupaj in hvala prav vsem, tudi ostalim, ki so kakorkoli prispevali vsak svoj delček k temu, da smo in še vedno rastemo skupaj 

    Zvonka Španger, foto: Mateja Jordović Potočnik

  • V Ogleju smo bili tudi iz občin Log Dragomer in Brezovica

    V Ogleju smo bili tudi iz občin Log Dragomer in Brezovica

    V soboto, 22. marca 2025, smo se pridružili več kot 1700 romarjem iz ljubljanske nadškofije in poromali v starodavni Oglej. V sklopu svetega leta, je romanje in somaševanje vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, pri oltarju pa so se mu pridružili pomožna škofa Anton Jamnik in Franc Šuštar, goriški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli, upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar, več kot 50 duhovnikov, diakoni, bogoslovci,  številne romarke in romarji vseh starosti in mladi iz Škofijske klasične gimnazije Šentvid. Posebne naloge pri srečanju sta imela tudi naša občana in bogoslovca g. Matevž Marinko in g. Aljaž Novak.

    Ni nas motil dež in pri slovesni sveti maši v baziliki svetih Mohorja in Fortunata ter Marijinega vnebovzetja, ki je bila do zadnjega kotička napolnjena, smo z veseljem sodelovali. Številni pa so sveto mašo spremljati tudi pred baziliko in v drugih ozvočenih prostorih.

    Pozdravil nas je tudi vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina in poudaril, da je bila bazilika nazadnje tako polna 29. 4. 1992, ko je v njej maševal sveti Janez Pavel II. “Romanje je duhovni vrhunec in simbolna povezava s koreninami slovenske vere. Naši predniki so ohranjali Oglej z vero in upanjem – danes smo tu, da ta plamen prenesemo naprej,” je še dodal g. Bolčina. V Ogleju se že pripravljajo na tisočletnico sedanje bazilike, leta 2031.  Z g. Karlom je bilo srečanje še posebej prisrčno, saj smo dobro sodelovali že pred več, kot 30 leti, na kar spominjajo tudi skavti in pesmi naših Bobrov. 

    Ne dolgo nazaj pa je bil skavti v naši župniji.

    V svetem letu naš nadškof Zore večkrat  poudarja, da pravo romanje ni zgolj obisk svetega kraja, ampak potovanje srca, ki se nadaljuje v vsakdanjem življenju: »Običajno res mislimo, da se romanje konča, ko pridemo v svetišče, a v resnici se pravo romanje začne šele, ko se vrnemo domov in začnejo rasti sadovi tega srečanja. Romanje se konča takrat, ko naše življenje doživi tisto izpolnitev srečanja z Gospodom – tisto, kar oko ni videlo in srce ne doume.«

    Po sveti maši smo si ogledali mnoge zanimivosti. Na primer muzej prve svetovne  vojne, ki je tudi v opomin in v spodnbudo, da molimo in delamo za mir, da se grozote ne ponove. Gotovo si zasluži ločeno fotoreportažo.

    Med romanjem so se stkale vezi, poglobile misli in okrepila vera, saj smo se našli na avtobusu praktično iz vseh zaselkov naše župnije. Med vožnjo nas je s podatki o krajih, ki smo jih prevozili seznanjala vodička Ariotoursa ga. Iza. Za duhovnost pa je skrbel naš g. Gregor Gorenc.   
    Iskrena hvala vsem dobrotnicam in dobrotnikom, saj je tudi to srečanje vsak obogatil na svoj način.
    Vnanje Gorice, 23.3. 2025

    Drago Stanovnik

  • Razglasili so najboljše barjanske zgodbe

    Razglasili so najboljše barjanske zgodbe

    Na razpis se je tokrat prijavilo enajst osnovnih šol: OŠ Ig, OŠ Brezovica, OŠ Preserje, OŠ Horjul, OŠ Dobrova, OŠ Polhov Gradec, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ A. M. Slomška Vrhnika, OŠ Log-Dragomer, Waldorfska šola ter OŠ Bežigrad. Svoje zgodbe je oddalo 41 mladih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki so pisali pod skrbnim vodstvom svojih mentoric. Prispele prispevke je pregledala strokovna komisija v sestavi mag. Tatjana Oblak Milčinski (predsednica), Sonja Žakelj in Barbara Majcen (članici), ki je izbrala letošnje zmagovalce.

    Tretje mesto sta si razdelili dve deli: zgodba »Barjanska skavtska dogodivščina« avtorice Lare Lahajnar, sedmošolke z OŠ Ivana Cankarja Vrhnika (mentorica Tadeja Voljč), in pravljica »Hinkova pustolovščina« avtorice Ize Perko, šestošolke z OŠ Log-Dragomer (mentorica Petra Šabič Sušec).

    Drugo mesto je zasedla zgodba z izjemno izrazno močjo – »Spomini«, ki jih je zapisala lanskoletna zmagovalka Ela Kogovšek, devetošolka z OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, ponovno pod mentorstvom Tadeje Voljč.

    Prvo mesto pa sta si delili dve pripovedi, ki vsaka na svoj način izkazujeta poklon reki Ljubljanici. To sta zgodba »Ljubljena Anica« avtorice Eme Srebotnjak z OŠ Bežigrad (mentorica Živa Blatnik) ter zgodba »Skrivnosti sedmih imen«, ki so jo skupaj ustvarile Tija Kodrič, Tjaša Pišek in Lara Šajn z OŠ A. M. Slomška Vrhnika (mentorica Ranka Keser). Ker sta zmagovalni zgodbi dve, bo prehodni pokal v prvi polovici leta krasil prostore OŠ Bežigrad, v drugi polovici pa se bo selil na vrhniško Slomškovo šolo.

    Vodja projekta Miran Setnikar je ob zaključku natečaja izrazil zadovoljstvo nad kakovostjo prejetih del: »Vseh 41 avtorjev je pokazalo svoj talent in ljubezen do slovenske besede. Prepričan sem, da ni več daleč čas, ko bomo te mlade ustvarjalce lahko postavili ob bok priznanih pisateljev in pesnikov.«

    Dogodek, ki je potekal v organizaciji KD Mah Teater, ZIC Vrhnika, CK Vrhnika, JSKD Vrhnika in JSKD Ljubljana – okolica ter v sodelovanju z občinami Ljubljanskega barja in zaledja, je dodatno popestril gledališki prizor iz Bobrov. Po romanu Janeza Jalna ga je priredila in režirala Uršula Vratuša Globočnik, uprizorili pa so ga člani KD Mah Teater.

     

    Gašper Tominc, foto: GT

  • Pomlad in poezija v družbi glasbe

    Pomlad in poezija v družbi glasbe

    Pomlad prihaja – in z njo tudi nepozaben večer glasbe! Tamburaši Borovnica pripravljajo glasbeno popotovanje, ki bo prebudilo pomlad v srcih obiskovalcev.

    Koncert bo potekal v petek, 21. marca 2025, ob 19. uri v dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.
    Vstop je prost, obiskovalci pa bodo lahko z morebitnimi prostovoljnimi prispevki podprli nakup novih instrumentov in pokritje stroškov organizacije.

    Na odru se bodo med drugim predstavili izjemni glasbeni gostje:

    • Jan Jerman – mlad talent z glasom, ki ne bo pustil ravnodušnih niti najzahtevnejših poslušalcev
    • Tamburaški orkester Ruda Sever Gorišnica – mojstri tamburaške tradicije, ki jo ohranjajo že več kot 125 let
    • Mojca Zver – prefinjen glas, ki bo poslušalce ponesel v čarobne melodije
    • Klara Plevnik – sveža energija in nežnost pomladi
    • Daniel Rampre in Andreja Čamernik Rampre – preplet bogate kariere, neštetih odrov in nepozabnih trenutkov
    • in drugi…

    Večer bo povezovala energična Anita Garafolj, ki bo s svojo sproščenostjo in toplino poskrbela za pravo vzdušje.

    Program bo obsegal vse od prepleta prekmurskih motivov in priljubljenih melodij, kot so Ribari, do Santa Lucie za klasično nostalgijo. Tamburaši Borovnica bodo z izbranimi skladbami, čudovitimi gosti in pevci pričarali glasbeno doživetje, ki bo ostalo v spominu še dolgo po zadnjem tonu. Ob tem niso pozabili na svetovni dan poezije, ki ga bodo proslavili z avtorskimi zapisi Jožeta Zvera.

    Dogodek organizirajo Tamburaši Borovnica (KD Borovnica) v sodelovanju z JSKD – OI Vrhnika in Zavodom Ivana Cankarja.

    Vabljeni na večer, poln glasbene topline in tamburaške harmonije!

  • Predtekmovalni nastop flavtistke Eve Bogataj

    Predtekmovalni nastop flavtistke Eve Bogataj

    V četrtek, 6. marca 2025, je v dvorani Župnijskega doma na Dobrovi potekal predtekmovalni nastop mlade flavtistke Eve Bogataj, učenke Glasbene šole Emil Adamič, pod mentorstvom Klavdije Feguš. Dogodka se je udeležilo veliko Evinih prijateljev in njena širša družina. 
    Poleg Eve je nastopilo še nekaj drugih učenk, kot prvo so se s pesmijo Por una Cabeza argentinskega skladatelja Carlosa Gardela predstavile Eva Bogataj, Ina Kreft ter Lucija Zamejc v triu flavt. Sledil je nastop Lee Aneje Janša, ki je izvedla skladbo Otožni sibirski tiger pisca Blaža Puciharja. 
    Vrhunec večera je predstavljal Evin solistični nastop, s katerim se je pripravljala na TEMSIG glasbeno tekmovanje v Zagorju ob Savi. V njenem tekmovalnem programu se nahajajo štiri skladbe. Obvezna skladba tekmovanja je tokrat skladba Scherezo skladatelja L. Firšta. Nato si je iz nabora izbranih skladb izbrala skladbi Čarobna palica ter Mistična povezava z ribnikom, slovenskega skladatelja Roka Goloba. Kot zadnjo skladbo pa si je lahko izbrala skladbo po želji in Evo je pritegnila skladba Mali beli osliček skladatelja J. Iberta. 
    S svojim nastopom je štirinajstletna Eva Bogataj navdušila vse prisotne in dokazala, da je na tekmovanje odlično pripravljena. Njena tehnična dovršenost, muzikalnost in interpretativna globina so obetale uspešen nastop na prihajajočem tekmovanju. 
    Vsi prisotni so Evi zaželeli veliko uspeha na tekmovanju, ki jo je od nastopa ločilo le še deset dni. V naslednjih mesecih se bodo zvrstila še druga glasbena tekmovanja, na katerih se bodo predstavili tudi številni drugi mladi glasbeniki iz Glasbene šole Emil Adamič.

    M. D.

  • Na pogovornem večeru KUD-a Kosec gostili Roberta Bokavška

    Na pogovornem večeru KUD-a Kosec gostili Roberta Bokavška

    Brezovčan je po poklicu elektrotehnik, sicer pa dela v Slovenski vojski kot vojaški policist v Specializirani enoti vojaške policije. V prostem času se ukvarja z različnimi hobiji in športi, v zadnjih letih pa je predvsem rodoslovec in raziskovalec lokalne zgodovine; predvsem urbarjev, desetinskih registrov in zapuščinskih inventarjev.
    Že kot šolarja ga je zanimala zgodovina, ko pa je pričel raziskovati, od kod priimek Bokavšek, je ta raziskovalna žilica prišla še bolj do izraza. Njegova družina je živela v Kozarjah ter ohranila veliko zapisov o njegovem rodu; in sicer kar 150 strani v nemški gotici. Od tod mu tudi ideja, da vse skupaj poveže v zgodovinski zapis. Pri tem mu je veliko pomagal France Baraga, strokovnjak za gotico.
    Kot lokalni zgodovinar in rodoslovec se je lotil zbiranja podatkov, ki so dostopni v različnih arhivih. Po petnajstih letih iskanja, zbiranja in raziskovanja je lahko vse svoje ugotovitve zbral v dokaj zajetni knjigi, opremljeni z mnogimi fotografijami in dokumenti.
    Gre za zgodovinski opis in oris vasi Brezovica od prazgodovine do rimskega časa prek srednjega veka vse tja do 19. stoletja. Razvoj kmetij je prikazan skozi urbarje, desetinske registre in katastre od leta 1496 naprej, torej od prvega ohranjenega urbarja, kjer so prvič omenjene brezoviške kmetije tudi poimensko.
    Knjiga vsebuje prepis iz več kot tridesetih urbarjev, registrov ali popisov ter
    petindvajsetih desetinskih registrov, ki jih je avtor našel. V njih sta bili omenjeni ti dve vasi z vsemi urbarskimi in desetinskimi dajatvami, ki so jih morali kmetje plačevati zemljiški gosposki v časovnem obdobju več kot štiristo let.
    Ker so urbarji in desetinski registri za branje mestoma zelo suhoparni, je dodal nekaj zgodovinskih pojasnil piscev iz slovenske zgodovine o kmečkem podložništvu. V knjigi je opisal še nekatere druge listine, ki niso povezane s temi knjigami, vendar so tudi pomembni dokumenti za omenjeni vasi od prve omembe vasi Brezovica leta 1341 vse do približno leta 1880. Gre za nekaj izrednih prevodov iz nemščine (gotice) in latinščine, za katere je, kot že omenjeno, zaslužen tudi mag. France Baraga.
    Poleg vsega naštetega je v knjigi še poglavje o razvoju barjanske zemlje po osušitvi Ljubljanskega barja. Zanimivi so tudi podatki o mlinih, ki so obstajali na Brezovici, pa nekateri do sedaj še neopisani dokumenti v zvezi z brezoviško župnijo.
    Čeprav se je Robert Bokavšek loteval predvsem raziskovanja za vasi Brezovica in Radna, je v svojo novo knjigo vključil tudi podatke za ostale sosednje vasi, posebej za bližnjo vas Lukovico in tamkajšnji grad Lukovec, ki ga omenja celo Valvasor. O tem gradu je na srečo ostalo zelo veliko podatkov oziroma zelo natančni popisi celotne imovine. Žal pa v fizični obliki, razen temeljev in enega kosa kamna, od gradiča ni ostalo takorekoč nič. Razvaline naj bi obstajale še leta 1934, dokler jih okoliški kmetje niso dokončno uporabili za svoje potrebe. Na severnem delu dvorca naj bi se nahajala tudi kapelica s tremi klopmi na vsaki strani. V oltarju je bila podoba zamorske Matere Božje, menda prav ta, ki visi danes v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
    Skratka knjiga Zgodovina Brezovice in Radne skozi urbarje in katastre je izjemno pomemben ter dragocen zbir podatkov, ki ostajajo za vse bodoče generacije.
    Predstavitve knjige v občinski dvorani Občine Log–Dragomer se je udeležilo zelo lepo število obiskovalcev, ki so ob koncu avtorju zastavljali zanimiva vprašanja, zato se je razprava zavlekla še dolgo v večer.
    Vsi tisti, ki vas tovrstna tematika zanima, lahko knjigo naročite na elektronskem naslovu: rbokavsek@gmail.com.

    Andreja Čamernik Rampre
    Foto: Andreja Čamernik Rampre

  • Lubezn včas pa zdej

    Lubezn včas pa zdej

    V soboto, 16. marca, je v Prosvetnem domu v Horjulu potekala dramska predstava, ki je obiskovalce popeljala skozi čas in prikazala ljubezenske zgodbe preteklih generacij in sodobne mladine. Igra z naslovom Lubezn včas pa zdej, je avtorsko delo Dramske skupine Kulturnega društva Črni Vrh nad Polhovim Gradcem. Avtorici besedila, Cirila in Mihaela Kožuh, sta skupaj z ekipo v tej veseloigri hudomušno in duhovito prikazali primerjavo med snubitelji iz časov dedkov in babic ter današnjo mladino. 
    Zgodba današnje mladine je sledila prijateljicama, ki sta se spogledovali s fanti, se dogovorili za pijačo in skupaj obiskovali veselice. Medtem sta se pogosto pogovarjali preko družabnih omrežij in prepisovali domače naloge. Ena od prijateljic je doživela zavrnitev, vendar po letu dni, ko sta se prijateljici s prijatelji ponovno srečali na veselici, nesojeni par znova stopi v stik.
    Drugi del zgodbe se nato spomni na romanco iz preteklosti, ko je fant Janez vasoval svoji sosedi Marički. Janez je med srečevanji z Maričko dobil poziv v vojsko, dekle pa je nanj čakalo celo leto. Pošiljala sta si pisma in slike, ko pa se je Janez vrnil, je pri Maričkinem očetu dobil dovoljenje za snubitev in tudi druga zgodba iz starih časov se je srečno končala.
    Predstava je bila pravo doživetje za vse generacije, saj je na hudomušen način združila mladostne zgodbe in zgodbe starejših generacij. Predstavo so gostili že v nekaj kulturnih domovih, naslednja predstava pa se je odvijala le teden dni kasneje v domu starejših v Horjulu.

    M.D.

  • Jože Čamernik in Janez Cankar – Spomini v megli

    Jože Čamernik in Janez Cankar – Spomini v megli

    V nedeljo, 16. marca, je Kulturni dom Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu gostil izjemen večer smeha, za katerega je poskrbela najbolj zabavna komična dvojica v Sloveniji – Jože Čamernik in Janez Cankar. Tokrat sta nastopila s svojo najnovejšo komedijo, Spomini v megli, ki je obiskovalce popeljala skozi humorne, a tudi nostalgične spomine dveh pozabljivih upokojencev. Predstava je obujala spomine na mladostniške dni, ženske, penzijo, balinanje in nepozabne upokojenske izlete. Komika sta s svojim značilnim humorjem in energijo ustvarila pravo gledališko doživetje. Na odru sta upodobila dva upokojenca, ki sta se pogovarjala o tem, kako pozabljata, kako jima nič ne deluje več, in predvsem, kako jima je še vedno do žensk. Medtem ko je en izmed njiju občudoval eno žensko, je drugi gledal za drugo. V iskanju pozabljenih spominov sta se spomnila tudi upokojenskih izletov, kjer sta pripovedovala zanimive prigode. Po velikem uspehu njune predstave Slovenska vicoteka, sta Cankar in Čamernik dokazala, da sta še vedno v vrhu slovenskega humorja.

    M.D.

  • Cecilija, Klara in Eva – zlate in srebrne godbenice!

    Cecilija, Klara in Eva – zlate in srebrne godbenice!

    Godbenice Godbe Dobrova – Polhov Gradec so letos ponovno dokazale svoj izjemen talent in predanost glasbi, saj so na različnih slovenskih tekmovanjih dosegle odlične rezultate. 
    8. marca, na dan žena, je oboistka, saksofonistka in priložnostno tudi činelistka Godbe Dobrova – Polhov Gradec, Cecilija Dolinar, na 14. Slovenski glasbeni olimpijadi dosegla zlato plaketo. Na tovrstnem tekmovanju je letos nastopila zadnjič, saj je olimpijada namenjena učencem 7., 8. in 9. razreda. Na tem prestižnem tekmovanju je predstavila svojo avtorsko skladbo Entropija, ki jo je spisala za oboo, trobento, klarinet ter bas klarinet. Izvajala jo je v družinskem krogu, s svojima bratoma Lenartom (klarinet) in Ignacijem (trobenta) ter svojim očetom Janezom (bas klarinet). 
    Tekmovanje glasbena olimpijada je sestavljeno iz treh delov – slušni primeri in vprašanja, teoretična vprašanja in vprašanja iz obvezne literature, na katero se je pred tekmovanjem morala pripraviti že doma. Po stopinjah svojega starejšega brata Lenarta, ki je pred leti že osvajal zlate plakete na Glasbeni olimpijadi, je pokazala in dokazala, da ji bosta ustvarjalnost in predanost glasbi prinesla še številne uspehe tudi v prihodnjih letih.
    Sobota, 8. marec, pa je bil tekmovalni dan tudi za godbenico, flavtistko Klaro Malavašič, ki je na Temsig tekmovanju znova navdušila žirijo in osvojila srebrno plaketo. Klara je že stara znanka tekmovanj, ki so ji v preteklih letih prinesla že tri zlate ter tokrat tretjo srebrno plaketo. V prejšnjih letih je dvakrat nastopila na tekmovanju Emona, enkrat celo v Srbiji na tekmovanju Davorin Jenko ter letos, že tretjič, na slovenskem glasbene tekmovanju Temsig v Zagorju ob Savi.
    Na tekmovanju je glasbenica Klara, ki svojo glasbeno pot piše na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, uspešno izvedla obvezno skladbo Espressivo U. Kreka, izbrano Telemannovo Fantazijo za flavto solo v h-molu in izbirno skladbo Barcarola in Scherzo skladatelja A. Caselle. Njena predanost in pripravljenost sta bili odraz za dosego odličnega rezultata, ki je le še dodatno priznanje za njeno izjemno glasbeno pot. Klarini mentorici, profesorica Nataša Paklar in korepetitorka Katalin Peter, sta ji vsaka na svojem področju pomagali, da je svoj nastop izpeljala v najboljši možni luči.
    Teden dni kasneje, v nedeljo, 16. marca, pa je kot zadnja med godbenicami na tekmovanju nastopila Eva Bogataj, flavtistka, ki je v Zagorju ob Savi na državnem glasbenem tekmovanju TEMSIG osvojila srebrno plaketo. V močni konkurenci 40 tekmovalk je osvojila odlično 13. mesto, kar je velik dosežek in priznanje za njen trud.
    Na tekmovanju je zaigrala štiri skladbe, vsako z edinstvenim glasbenim izrazom. Kot obvezno skladbo je zaigrala Scherzo slovenskega skladatelja Leona Firšta, ki zahteva izjemno natančnost in virtuoznost. Nadaljevala je s skladbama Čarobna palica in Mistična povezava z ribnikom izpod peresa sodobnega slovenskega skladatelja Roka Goloba, kot zadnjo pa je izbrala skladbo Mali beli osliček francoskega skladatelja Jacquesa Iberta.
    Evo Bogataj, osmošolko, ki želi svojo glasbeno pot nadaljevati na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, je na klavirju spremljala Katalin Peter, njena mentorica pa je učiteljica flavte v Glasbeni šoli Emil Adamič, prof. Klavdija Feguš. 
    Cecilija, Klara in Eva so le tri izmed mnogih talentiranih članic Godbe Dobrova – Polhov Gradec, ki so s svojim delom in predanostjo že večkrat navdušile občinstvo na različnih tekmovanjih. Uspehi teh mladih glasbenic so rezultat ne samo njihovega talenta, ampak tudi podpore njihovih učiteljev in družin, ki jih spodbujajo k natančnemu delu in iskanju najvišjih glasbenih standardov. 
    Godba Dobrova – Polhov Gradec se nenehno razvija in oblikuje izjemne mlade glasbenike, ki s svojim talentom in predanostjo obetajo svetlo prihodnost na glasbenem področju.

    M. D.

  • Pogovorni večer s patrom Brankom Cestnikom

    Pogovorni večer s patrom Brankom Cestnikom

    Dramska skupina Neptun je 14. marca 2025 v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu pripravila tretji cikel kulturnih večerov z naslovom Na svoji zemlji. Na dogodku so gostili Branka Cestnika, slovenskega pisatelja, patra klaretinca, teologa, filozofa in publicista. Cestnik je znan po svojih zgodovinskih romanih, v katerih prepleta osebna doživetja in zgodovinske dogodke. 
    Večer je otvoril glasbeni nastop harmonikarja Urbana Debevca, nato pa se je dogodek nadaljeval s pogovornim omizjem. Cestnik je bil svoji mladosti član Zveze socialistične mladine Slovenije, vendar je skozi iskanje in osebno preobrazbo prešel v katoliško duhovništvo. Po služenju vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi je vstopil med klaretince, kjer je študiral filozofijo, teologijo in pedagogiko, ter bil leta 1995 posvečen v duhovnika. Kot pisatelj je Cestnik postal znan po svojih zgodovinskih romanih. Prvi, Sonce Petovione (2019), je raziskoval prihod prvih kristjanov na Ptuj in mučeništvo škofa Viktorina. Roman je bil nominiran za nagrado Kresnik 2020. Drugi roman, Šesti pečat (2022), se osredotoča na nasilje, zgodovinske resničnosti in osebno zgodovino avtorja, vključno z izkušnjami iz njegove družine. Cestnik svoje romane piše z velikim poudarkom na zgodovinskih temah, vendar tudi na človeškem trpljenju, žrtvah in pomembnosti etičnih vrednot. V svojih delih pogosto izpostavi vlogo žensk, saj pravi, da brez žensk ne bi bilo nikogar. Njegov zadnji roman, Razmik med žerjavi (2024), obravnava vojne izkušnje v Ukrajini med drugo svetovno vojno in aktualne politične razmere. Cestnik v svojih romanih ne le prikazuje zgodovinske dogodke, temveč tudi globoko človeško razumevanje trpljenja, žrtev in njihovega dostojanstva.
    Večer se je zaključil s prijetno pogostitvijo, kjer so udeleženci imeli priložnost za pogovor in izmenjavo mnenj.

    Manca Dolinar