Kategorija: Lokalne skupnosti

  • Jubilejna 10. Prvomajska budnica z Godbo DPG – VABLJENI!

    Jubilejna 10. Prvomajska budnica z Godbo DPG – VABLJENI!

    Že dobro leto dni bo minilo od slavnega prispevka ” Dobro jutro, Slovenija!”, ki je poleg velikega porasta ob ogledu poročil na Planet TV postal prepoznaven tudi na vseh socialnih platformah, sploh pa na Tik Toku.

    Ja, že leto dni bo minilo od čudovite vsakoletne budnice, ki jo Godba v sodelovanju z različnimi društvi in prijatelji pripravi za občane naše in tudi sosednje občine.  Letos pa bo posebno leto, kajti vsi skupaj praznujemo jubilejno 10. obletnico Prvomajskih budnic. Vse od začetka Godba zbuja vaščane Šentjošta, Polhovega Gradca, Gabrja, Dobrove in Komanije. Skozi leta so se postaje malo spreminjale, dodajala in tudi odvzemale. Postaj je vsako leto enako, zadnja leta pa se menja le ena postaja, ki je vsako leto drugje. Letos bodo ta privilegij zgodnjega bujenja z godbeno glasbo imeli prebivalci Hruševo – Selo, ki jih bo godba v celotnem sestavu zbujala prvič.

    No.. a raje začnimo na začetku. Predlagam, da preberete do konca, saj boste bolje razumeli kje vse lahko ujamete godbo pri njenem bujenju.

    BREZJE – Prva, res prisrčna postaja godbe je v Brezju ob 5.20, kjer od avtobusne postaje nasproti vrtca godbeniki korakajo do gasilskega doma, kjer jih Brezn’čani pričakajo s prvo kavo, prvimi prigrizki ter nageljni, ki si jih godbeniki zapnejo na svoje uniforme.

    Po klepetu in še vedno malo zaspanih tonih govorjenja se godba odpravi do parkirišča pred Metrelom, kjer jih pričakajo Horjulske mažorete. Godba in mažorete skozi Horjul ob 6.00 korakajo vse do vrtca, kjer jih pobere avtobus, odpelje do Vrzdenca, tam pa jih ob 16.15 čaka sprejem Gasilske zveze Horjul in vseh gasilskih društev občine Horjul. Sledi vzpon v Šentjošt.

    ŠENTJOŠT – Ob 7.00 bodo bobni na pohodni korak zbudili vse Šentjoščane, ki se za prvi maj niso odpravili k maši. Vse od cerkve pa do Možinatove hiše bo godba korakala tudi letos. Vabljeni dragi Šentjoščani, da se oglasite, pozdravite godbo. Veliko jim pomeni, če jih ob jutranjih urah pričaka kopica domačinov.

    POLHOV GRADEC – Godba se ob 8.00 izkrca iz avtobusa pri PGD Polhov Gradec in budnico igra vse do Avtobusne postaje Polhov Gradec, kjer bo manjša pogostitev.

    GABRJE – Godba po Polhovem Gradcu nikoli ne izpusti Gabrja, kjer je tudi sedež godbe. Tam bo budnica letos potekala drugače kot po navadi. Ob 8.45 se bo godba izkrcala na križišču pri klopci, tam pri Prekovih, v bistvu je to še Šujica. Od tam bodo korakali vse do kmetije Pr’ Zel v Gabrje. Trasa torej enaka kot lani, le v drugačni smeri. Sledi kratek program, pogostitev in pot na novo lokacijo – Selo.

    HRUŠEVO – SELO – Dragi Hruševci, letos prvič tudi pri vas. Začeli bomo ob 9.45 na Selu, kjer je veliko križišče na klancu. Vse od hišne številke Hruševo 59 bo godba korakala do konca naselja in predvidoma hišne številke Hruševo 51. Sprejema ne bo, bodo pa veseli vsakega prostovoljnega prispevka in domačina, ki jih bo pričakal ob cesti.

    ŠUJICA – Ob 10.00 bo godba pozdravila prebivalce Šujice, vse od mosta Selo-Šujica, desno mimo lipe do glavne ceste, kjer jih pobere avtobus. Tudi tam sprejema ne bo, hvaležni bodo za vsak dar in obisk domačinov.

    DOBROVA – Ob 10.30 bo godba zaigrala na Dobrovi, kjer bo župnika po drugi sveti maši ne ravno zbudila, temveč vseeno razveselila, nato pa svojo pot nadaljevala čez vas. Župnijski dom Dobrova – Ulica Emila Adamiča vse do PGD Dobrova, kjer godbo čaka sprejem župana in predsednika krajevne skupnosti Dobrova. Vabljeni dragi Dobrovčani na sprejem pred PGD Dobrova. Godbeniki in gasilci bodo veseli vsakega, ki jih bo prišel pozdravit.

    PODSMREKA – Najboljše pa pride na koncu. Podsmreka, ki vsako leto znova navduši nad številom obiskovalcev, ki z veseljem in radostjo pričakajo godbo ob tako čudovitem glasbenem dnevu. Najlepša dnevna popotnica po napornem dnevu. Letos se godba v Podsmreki oglasi ob 11.15. Svojo pot začne pri Eurogarden-u vse tja do PGD Podsmreka. Tam godbenike čaka najlepše in najbolj številčno druženje ob odlični topli enolončnici. Godba je iskreno hvaležna vsem Šmarčanom, ki dogodek naredijo najboljši kar se da.

    Vabljeni, da posnetke in slike budnice delite na vaših socialnih omrežjih in v objavah označite Godbo Dobrova-Polhov Gradec; @godba.dpg. Z veseljem bomo delili vaše objave!

    Že napis na avtobusu bo od jutra oznanjal, da godba prihaja v kraj. Tudi tokrat se bo zbiralo prostovoljne prispevke za delovanje godbe in organizacijo dogodka. Ob cestah bodo plakati spominjali na dogodek, ki ga ni vredno zamuditi! Hvala Krajevni skupnosti Dobrova, ki bo tudi letos sofinancirala godbeno budnico. Iskrena hvala vsem, ki ste vsa ta leta nesebično pomagali pri pogostitvah, organizaciji ter prostovoljnih prispevkih, da je lahko dogodek izpeljan v takem obsegu. Hvala vsem, ki boste godbo tudi letos z veseljem pričakali, oddali kakšen euro, napekli pecivo, poslali kakšno sliko in če ne drugega, pomahali skozi okno z nasmehom na obrazu. Spremljajte socialna omrežja godbe in bodite na tekočem z informacijami. Možna so manjša odstopanja trase.

    Prisrčno vabljeni na jubilejno 10. Prvomajsko budnico!

    M.D.

  • Zlato priznanje za krvavice in svinjsko salamo – Noj Tomi

    Zlato priznanje za krvavice in svinjsko salamo – Noj Tomi

    Tone Krek, znan tudi kot Noj Tomi, mesar iz Butajnove nad Horjulom, je že v začetku leta 2025 dosegel pomembne uspehe, ki potrjujejo kakovost njegovih mesnih izdelkov. V tem letu je prejel že dve zlati plaketi za svoje izdelke. 
    V januarju je Noj Tomi prejel zlato priznanje za svoje krvavice na tekmovanju Čurkarijada 2025 v Kogu, kjer so se predstavile krvavice iz celotne Slovenije. Prleško tekmovanje Črnih Čurk se vsako leto odvija pod organizacijo Društva Antonovanje na Kogu, dogajanje okoli tekmovanja pa se vsako leto razvleče na 2 tedna dogodkov. Letos so januarsko dogajanje otvorili z nastopom pevskega zbora, nadaljevali z okroglimi mizami, poskušnjo krvavic in lokalnega vina ter ocenjevanjem krvavic, v soboto, 18. januarja, pa je potekala osrednja prireditev s podelitvami priznanj, stojnicami lokalnih ponudnikov, srečelovom in drugim kulturnim programom. Noj Tomi je za svojo krvavico prejel častitljivih 19/20 točk. 
    Minilo je le nekaj mesecev in 5. aprila je Noj-Tomi na 3. Salamijadi v Vipavskem Križu prejel zlato priznanje za svojo svinjsko dimljeno salamo. Letošnja konkurenca je predstavljala 48 salam, Noj-Tomi pa se je tekmovanja udeležil prvič. Tekmovanje je potekalo po različnih kategorijah – dimljena, nedimljena in divjačinska salama ter špehovka. 
    Pr’ Lupč pa je pestro čez celotno leto. Poleg mesarije in obiskovanja tekmovanj so s svojimi izdelki prisotni na kar treh tržnicah – Dobrova, Vič in Vrhnika, z mesninami obogatijo tudi pogostitve v sklopu Dobrot Blagajeve dežele, nekajkrat letno pa v njihovi mesariji potekajo tudi izobraževanja za razsek mesa. 
    Izobraževanja pod organizacijo Zavoda Ljubljana in Zavoda Kranj so zelo priljubljena tako pri mesarjih kot tudi pri kuharjih, kmetih in vseh ljubiteljih pravilne priprave mesa. S skromnim prispevkom se udeleženci na dnevnem izobraževanju naučijo razseka, tehnik obdelave mesa ter same uporabe. Udeležence izobražujejo mesarji, razsek pa je večinoma prikazan na drobnici in govedu.
    Izobraževanja pri Noj-Tomiju potekajo večkrat letno, mesta pa so skoraj vedno popolnoma zapolnjena. Naslednja delavnica se bo odvijala v mesecu maju, istega meseca pa bo Tone zopet sodeloval na Festivalu dobrot slovenskih kmetij, kjer se bo tokrat predstavil s svinjsko salamo. 

    M. D.
    Foto: Noj-Tomi

  • Čistilna akcija 2025

    Čistilna akcija 2025

    V soboto, 22. marca, je v občini Dobrova – Polhov Gradec potekala tradicionalna čistilna akcija, ki je dokazala, kako močan je občutek pripadnosti skupnosti in skrb za okolje med občani. Čistilna akcija, ki jo je usklajevalo kar 17 koordinatorjev iz posameznih krajev in vaških skupnosti, je potekala sočasno po vsej občini. Vsaka vas si je predhodno izbrala odgovorno osebo, ki je prevzela naloge razdeljevanja opreme in usmerjanja prostovoljcev. 
    Ob deveti uri zjutraj so se krajani zbrali na določenih zbirnih mestih, kjer so prejeli vreče, rokavice ter malico – rogljiček in pijačo. Glavna področja čiščenja so vključevala obcestne pasove, jarke, gozdne poti ter obrežja rek, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi člani ribiške družine, ki so skrbno očistili vodne okoliše.
    Za zbiranje odpadkov sta bila na voljo dva kesona, ki sta bila ob koncu dneva do vrha napolnjena. Režijski obrat pa je že med akcijo sproti odvažal smeti, kar je omogočilo nemoten potek čiščenja. Vreme je, kljub sprva negotovi napovedi, zdržalo prav do konca in omogočilo uspešno izvedbo.
    Po koncu akcije so se prostovoljci zbrali v grajskem parku v Polhovem Gradcu, kjer jih je prvič pričakala pogostitev v organizaciji Turističnega društva Polhov Gradec. Na meniju sta bila topel golaž in šmoren, ki sta hitro izginila, kar priča o dobri udeležbi in zadovoljstvu z dogodkom.
    Posebno angažirano je bilo tudi Turistično društvo Črni Vrh, ki se je letos odločilo, da bo čiščenje začelo že dan pred uradno akcijo. Približno 35 vaščanov se je pred soboto podalo na več krajših pohodov ter očistilo poti od Lučin do Pasje ravni, Črnega Vrha in Smolnika. V soboto so zaključili še s čiščenjem glavne ceste proti Polhovemu Gradcu. Kljub dežju so udeleženci vztrajali do konca in s pomočjo krajanov Milana in Jožeta hitro pospravili polne vreče na kamionček.
    V čistilni akciji so sodelovali tudi člani Planinskega društva Blagajana, ki so se zbrali na Ravneku in v skupinah očistili poti proti Grmadi, Polhograjski Gori in Tošču. Na poti na Ključ so poleg čiščenja namestili še devet novih smernih tabel. Akcijo so zaključili v prijetnem vzdušju pri planinski koči, s ponosom na opravljeno delo.
    V čistilni akciji so sodelovali tudi krajani krajevne skupnosti Dobrova in Šentjošt.
    Občina Dobrova – Polhov Gradec se zahvaljuje vsem prostovoljcem, društvom in posameznikom, ki so prispevali k uspehu letošnje čistilne akcije. Pogled na čiste poti, obrežja in gozdove je najlepša nagrada za njihov trud – in spodbuda, da takšni ostanejo čez vse leto.

    M.D.
    Foto: I.B.B., JZPG

  • Butična Pivovarna Kralj prejela nagrado Best of 2025 za najboljšo mikropivovarno v Sloveniji

    Butična Pivovarna Kralj prejela nagrado Best of 2025 za najboljšo mikropivovarno v Sloveniji

    V sklopu letošnjega izbora Best of Slovenia 2025, ki že 14. leto zapored predstavlja najboljše, kar ponuja Slovenija, je pomembno priznanje odšlo tudi v našo občino Dobrova – Polhov Gradec. Nagrado za najboljšo mikropivovarno je namreč osvojila Pivovarna Kralj, za katero stoji Jure Guzelj iz Stranske vasi.
    Pivovarna Kralj je butična pivovarna, ki je s svojo predanostjo kakovosti in lokalni pristnosti prepričala širšo slovensko javnost. V kategoriji »Hrana in pijača – Mikropivovarne« je v konkurenci največjih slovenskih mikropivovarn, kot so Reservoir Dogs, Reset, Tektonik, Green Gold in Looblahnah, izstopal in si prislužil največ glasov. Tekmovanje poteka brez storkovne žirije, le z glasom ljudstva in letos je skupno glasovalo rekordnih 85.766 ljudi.

    Čeprav je naziv Best of 2025 izjemno priznanje, Jure poudarja, da mu največ pomeni nekaj drugega – priznanje domačega okolja. Največji dosežek zanj ni naziv, temveč dejstvo, da ga je sprejela lokalna skupnost. Čeprav se pivo Kralj danes pije v številnih krajih, od Ljubljane do Vrhnike in Kranja, mu je najbolj pri srcu, da ga vse bolj prepoznavajo in cenijo prav doma – v občini Dobrova – Polhov Gradec. Trenutno je na voljo v lokalih Pr Prek in na AP v Polhovem Gradcu, z iskreno željo, da bi se v prihodnosti točilo še kje.

    Jure se je s pivovarstvom začel ukvarjati pred sedmimi leti, ko je delal v podjetju, ki je izdelovalo inox opremo – tudi za pivovarne. Navdih je dobil ob obiskih pivovarn po Evropi, znanje pa poglabljal preko tečajev, knjig, videov in praktičnega dela v domači delavnici, kjer je sam sestavil svojo prvo pivovarsko opremo. Prva kuha je uspela – od takrat vsako leto razvija nove recepte, preizkuša različne hmelje in izpopolnjuje svoj pristop.

    Poudarja, da želi ostati v okviru butične proizvodnje, saj le tako lahko zagotavlja najvišjo kakovost in svežino. Včasih tudi zmanjka – ampak takrat je še boljše dodaja.

    Nagrada Best Of 2025 je zanj predvsem potrditev, da je na pravi poti. Je rezultat predanosti, vztrajnosti in ljubezni do pristnega piva – ter velike podpore tistih, ki so glasovali zanj.

    M. D. 
    Foto: J. G.

  • Prometni odbor KS Verd dosega prve rezultate

    Prometni odbor KS Verd dosega prve rezultate

    V drugi polovici leta 2024 sem predsednik sveta predlagal svetnikom KS Verd, da oblikujemo prometni odbor in vanj povabimo ljudi, ki si prizadevajo k ureditvi prometa. Praviloma sem pri tem iskal ljudi, ki so že večkrat izpostavili prometne problematike in običajno živijo v neposredni bližini problematičnih tock ter so pripravljeni prispevati tudi del svojega prostega časa za to, da se zadeve uredijo.

    Prav zdaj se kaže, da je bila to dobra poteza. Dobili smo namreč prve pozitivne odzive na naše delovanje.

    Prometni odbor je oblikoval več dopisov, ki smo jih posredovali različnim naslovnikom.

    DRSI-Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo
    DRSI-Sektor za vzdrževanje, varstvo cest in prometno varnost
    DRSI-Sektor za investicije v železnice
    DRSI-Sektor za investicije v ceste
    Občina Vrhnika-Župan

    Na nekatere naše dopise smo že prejeli odgovore:

    Odgovor: DRSI-Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo
    Bistvo:
    “Glede na slabo stanje ceste, v delu, ki še ni rekonstruirana, inšpektor ugotavlja, da je pobudaprijavitelja vsekakor upravičena. Vendar pa je izvedba rekonstrukcije v pristojnosti upravljalca ceste.”
    Mnenje inšpektorja je za upravljalca ceste neugodna, kar vemo že nekaj časa. Zato je prav, da se odgovornosti začne zavedati tudi DRSI.

    Odgovor: DRSI-Sektor za vzdrževanje, varstvo cest in prometno varnost
    Bistvo:
    “DRSI je seznanjena s problematiko, zato bo na problematičnem delu odseka preplastila cesto v letu 2025 od 3.223km do 3.613km.”
    Za lažjo predstavo za kateri del odseka gre, kliknite na kilometražo.

    Odgovor: DRSI-Sektor za investicije v železnice
    Bistvo:
    “Z vidika investicij v JŽI navajamo, da je s pobudo za DPN za odsek Borovnica–Logatec predvidenanadgradnja tovorne postaje Verd. Postaja Verd je dislocirana od središča Vrhnike in ključnihgeneratorjev prometa in je za dnevne potnike v smeri proti Ljubljani manj atraktivna od postaj v drugih
    dveh občinah (v Občini Borovnica in v Občini Logatec), zato je bila že pred leti ukinjena za potniški promet. Občina Vrhnika je med javno objavo Pobude/DIIP predlagala, da se tudi pri kamnolomu Verd ohrani oz. ponovno vzpostavi postaja potniškega prometa. Na podlagi podanega predloga občine Vrhnika je bila Analiza podatkov in usmeritev NUP, občin in predlogov javnosti (Urbis, d. o. o., junij 2023, dop. oktober 2023) zaključena na način, da se pri
    nadaljnjem, podrobnejšem načrtovanju v fazi izdelave študije variant/PIZ preveri vključitev postaje za potniški promet pri kamnolomu Verd.”

    Odgovor: DRSI-Sektor za investicije v ceste
    Bistvo:
    “V postopku potrjevanja je novelirana investicijska dokumentacija projekta Rekonstrukcija ceste Verd-Podpeč od km 2,475 do km 15,780, ki obravnava vsa potrebna obnovitvena dela na predmetnem odseku, na območju občin Vrhnika, Borovnica in Brezovica. Na osnovi dogovorov na koordinaciji med DRSI in Občino Vrhnika, bo občina zagotovila novelacijo PZI projektne dokumentacije (Appia, maj 2015) od km 2,475 do km 3,330, nato bo
    DRSI zagotovila recenzijo in glede na razpoložljiva proračunska sredstva začela postopke za odkup zemljišč previdenih za gradnjo.”
    Za lažjo predstavo za kateri del odseka gre, kliknite na kilometražo.

    Sestanek: Občina Vrhnika, KS Verd in PO KS Verd

    Sestanek je bil 13.3.2025 ob 14.00. Prisotni smo bili:
    -KS Verd (predsednik sveta Dejan Novak)
    -Prometni odbor KS Verd (predsednik odbora Pavle Učakar, Branko Knapič, Tomaž Habič)
    -Občina Vrhnika (župan Danijel Cukjati, podžupan Mirko Antolović, direktor občinske uprave Boštjan Koprivec, vodja oddelka za okolje in komunalo Janez Jelovšek in vodja oddelka za prostor Bernard Kogovšek)

    Prosil sem, da se vodi zapisnik sestanka. Tekom razprave smo ugotovili, da je tehnika (magnetogram) odpovedala, zato bom tukaj strnil bistvo sestanka, po spominu.

    Bistvo po točkah iz dopisa:

    1. R3-642/1146 Vrhnika – Podpeč, stacionaža odkm 2,480 do pribl. km 2,680
    Občina ne bo drobila odseka na način, da poskusi pridobiti sredstva na razpisu za umirjanje prometa na državnih cestah znotraj naselij. Predlagali smo prijavo na nov razpis v juniju 2025, ker na prvem sklicu niso bila porabljena vsa sredstva. Za prijavo je realno zelo malo časa.

    2. R3-642/1146 Vrhnika – Podpeč od km 2,480 do km 3,620
    Predstavniki Občine Vrhnika so se z DRSI dogovorili, da občina zagotovi novelacijo projektne dokumentacijo iz leta 2015, nato bo DRSI izvedel naslednje korake. Z občino smo se dogovorili za čimprejšnji sestanek s predstavniki APPIA. Lahko povem, da je prav včeraj (28.3.2025) potekal sestanek z projektantom APPIA v prostorih Občine, kjer sva se sestanka udeležila tudi Dejan Novak in Pavle Učakar. Pregledalo se je dokumentacijo po sklopih.
    S Pavletom sva podala tudi nekatera priporočila, ki naj jih noveliran projekt vključuje:
    -ureditev trase vodovoda v zaselku Podgora, kjer vodovoda ni, 
    -ureditev trase kanalizacije v zaselku Podgora, kjer še ni priklopa na kanalizacijsko omrežje,
    -pri načrtovanju trase vključiti optiko, saj Pritiska in Podgora od tega križišča dalje nima optike (glede tega je odgovor  ponudniki teh storitev bodo povabljeni v postopku investicije),
    pri načrtovanju trase vključiti elemente za umirjanje prometa; precej časa smo razpravljali glede različnih rešitev, od umeščanja avtobusne postaje, do skrbi o hitrostih znotraj naselja, ki sem jo posebej poudaril, saj se bojim, kakšne bodo hitrosti znotraj naselja, če pri načrtovanju ne bomo razmišljali v smeri umirjanja prometa. Obstoječa dokumentacija iz leta 2015 namreč ne predvideva teh ukrepov, zato menim, da je potrebno načrtovati v tej smeri. Izpostavil sem ravninske dele. Predvsem pri delu, kjer se načrtuje avtobusna postaja, kjer je predviden prehod za pešče in kjer veliko ljudi prehaja cesto. Pogovori so tekli o različnih možnostih, ki jih projektanti poznajo in zagovarjajo izogibanje “ležečim policajem”, želeno bi poskušali doseči z drugimi ukrepi. Morda tudi z namestitvijo ohišja fiksnega radarja, ki se v več občinah izkazujejo, kot najboljši ukrep za umirjanje. Glede tega ni še nič dogovorjeno, vendar je poudarek na tem, da je potrebno projekt pripraviti v smeri umirjanja prometa.

    3. Obvoznica S3.
    Župan nam je pojasnil okoliščine, zakaj realizacija ne steče. Osebno ocenjujem, da gre za zapleten proces, ki ni primeren za javno obravnavo. Sedaj vlagam osebne napore v zbližaje stališč med akterji, v smeri dogovora. Nihče si ne želi bolj, da se stanje v prometu uredi, kot si to želimo prebivalci Verda.

    4. Točka se pravzaprav navezuje na 3.točko.
    Glede radarja so predstavniki občine prisluhnili našemu predlogu o nakupu takšnega z možnostjo prepoznave tovornega vozila. Če želimo sankcionirali kršitve prepovedi izven določene časovne ureditve, je to najboljša rešitev, poleg tega na točki postavitve umirja hitrost prometa. Pregledajo se vsi jaški, ki ropotajo in se po potrebi popravijo.


    5. Postavitev ogledal na Mirkah in pri Maroltovi domačiji.
    Občina bo postavila potrebna ogledala. Eno od ogledal se lahko uporabi iz ovinka pri tej hiši, saj tu ni več potrebno.

    6. Most čez reko Bistrico.
    Občina je pridobila projekt z ocenjeno vrednostjo. Ker gre za most, ki deli dve občini je projekt rekonstrukcije potrebno uskladit naobeh straneh in z obeh strani pridobiti zahtevana sredstva gradnje. Trenutno je projektna dokumentacija poslana v recenzijo, kjer se ga bo poskušalo optimizirati.

    7. Izvedba ukrepov za umirjanje prometa naSternenovi cesti pri mostu čez Ljubljanico.
    Predlagali smo izvedbo dvignjenega križišča, da bi prisilno omejili hitrost prometa. Projekta se ne izvede.

    8. Rekonstrukcija Ceste na polju in Brigadirske ceste v naselju Verd.
    Občina nima potrebnih finančnih sredstev. Trenutno napore vlaga v kanalizacijsko omrežje Sinja Gorica-Blatna Brezovica.

    9. Izgradnja avtobusne postaje v jedru vasi Verd.
    Počaka se prenos državne ceste.

    10. Izgradnja mostu Verd – Sinja gorica
    Občina trenutno nima sredstev za gradnjo.

    11. Poraba sredstev, ki jih občina Vrhnika prejme zaradi obratovanja kamnoloma Verd.
    Trdno stališče sveta KS Verd je, da bi morala biti sredstva, ki jih Občina Vrhnika prejme na račun “koncesnine”, v celoti porabljena na območju, ki nosi breme tovornega prometa in s temi sredstvi blažiti posledice. Pri tem so razhajanja, ker občina zavzema drugačno stališče. Naše stališče je jasno in vztrajamo, da občina ne more prosto uporabljati koncesnine. Iz teh sredstev je potrebno popraviti tiste jaške, ki občanom ropotajo neposredno v stanovanjske objekte, večkratno čiščenje ceste, nakup radarja in poravnati podobnestroške uničevanja infrastrukture.


    Toliko na področju prometa v KS Verd. Pozitivne premike je zaznati predvsem na trasi, ki se nanaša na državni cesti smer Bistra.

    Zapisal
    Dejan Novak

     

  • Čistilna akcija v Verdu 2025

    Čistilna akcija v Verdu 2025

    Vabljeni na čistilno akcijo v Verdu! Več podrobnosti na priloženem “plakatu.”

  • POIZVEDOVANJE – PROŠNJA ZA POMOČ

    POIZVEDOVANJE – PROŠNJA ZA POMOČ

    Druga vojna ni prizanesla niti našim krajem, zato se bomo ob osemdesetletnici njenega konca spomnili vseh v župniji Polhov Gradec, ki jim zaradi vojne ujme ni bilo dano, da bi živeli med nami in bi se mi z njimi srečevali na trgih, ulicah, travnikih domačega kraja.

    V njihov spomin bomo postavili spominske panoje z razpoložljivimi fotografijami žrtev, da jih bomo vsaj kratek čas lahko videvali na javnem prostoru domačega kraja. V ta namen dopolnjujemo že znane sezname vseh, ki so padli kot civilisti, talci, interniranci, mobiliziranci, žrtve povojnih procesov in vojaki – ne glede na njihovo vlogo v vojni. Spominska slovesnost s sveto mašo bo 11. maja ob 10. uri v župnijski cerkvi v Polhovem Gradcu.

    Če veste za kakega človeka, ki med vojno ali tik po njej ni umrl naravne smrti in ga ni na seznamih, vam bomo hvaležni, če nas o tem obvestite. Podatki (če je le mogoče: datum rojstva in smrti, vas prebivanja, ime domačije in fotografija) so dobrodošli do 10. aprila.

    Seznam že znanih žrtev lahko preverite na spletni strani župnije Polhov Gradec: https://zupnija-polhov-gradec.rkc.si/

    Informacije lahko sporočite Jelki Koprivec (tel.: 031 480 593, e-naslov: koprivec.jelka@gmail.com)

    Odbor za pripravo spominske slovesnosti

  • Murni na sprehodu s starostniki

    Murni na sprehodu s starostniki

    V našem vrtcu je eno glavnih načel načelo sodelovanja za okoljem. Skupaj z lokalnimi institucijami pomagamo otrokom spoznavati kulturo in družbo. Tako sodelujemo tudi z Domom ostarelih v Horjulu. Tradicionalno marčevsko obdarovanje varovancev doma ostarelih se je že pred nekaj leti spremenilo v tradicionalno druženje z ostarelimi. 
    Letošnja pomlad nas je zvabila ven, na sonce! Ob poslušanju ptičjega petja smo se sprehodili do občinskega trga. Tam smo se igrali igre, ki so bile našim spremljevalcem znane iz njihovega otroštva. Ena izmed iger, ki smo se jo igrali, je bila rajalna igra Potujemo v Rakitnico. Skupaj smo zaplesali tako, da se nam je kar zavrtelo v glavi. Nato smo se odpravili nazaj proti domu in se poslovili z obljubo, da se še kdaj dobimo in drug drugega razveselimo. Na poti nazaj proti vrtcu smo podoživljali pristna čustva in občutenja, ki so nas prevevala v tem dopoldnevu. 
    Odrasli smo tisti, ko otrokom omogočamo, da pridobivajo izkušnje s starejšo generacijo in s tem ustvarjamo spoštovanje in občutek za pomoč starejšim. Zato je potrebno negovati in razvijati odnose med generacijami že v najzgodnejšem obdobju, saj prihaja do izkušenj in modrosti od starejših na mlajše, otroci pa starejšim prinašajo radost in veselje.

    Barbara Popit

  • Karunova mama

    Karunova mama

    Za Ložane je Brezje vas, ki je ne vidijo, če se ozrejo okoli domačega praga, začutijo pa jo s srcem. Brezje je tista prelepa vasica, ki jo z našim starodavnim selom povezujejo zgodovinske, rodbinske in prijateljske vezi. Zame osebno je čudovit spomin iz ranega otroštva, ko sem z očetom odšel čez hrib na sprehod. Za vedno se mi je v spomin vtisnil konj, ki se je pasel blizu majhnega kozolca; takega, ki ga z večjim delom z latami povezuje priročna streha tako, da kozolec postane priročno zavetišče v primeru nevihte ali pa se lahko podenj zapelje voz, poln suhega sena.
    Starodavni kolovoz, ki s prelaza Rosovše pripelje v brezenško dolino, so utrdili in spremenili v solidno cestno povezavo v letih pred II. svetovno vojno, ko so v stari Jugoslaviji uvedli banovine in je bilo v občini Log kar naenkrat premalo prebivalcev, da bi ložanska občina lahko obstala. Po pripovedovanju Marka Remškarja se je takrat župan, njegov oče Ivan, pogodil z dobrovškim kolegom, da se Brezje priključi občini Log. To je trajalo le dve leti, potem so se Brezenci priključili nazaj na Dobrovo. Ne vemo sicer točno, zakaj jim ni bila več pogodu zveza z Ložani, morda je bilo celo kaj v povezavi z državnimi predpisi.
    Danes je ta povezava spet zelo aktivna, ker je del kolesarske povezave Log–Horjul. Ko si enkrat na Rosovšah, je do prvih hiš v Dobrem dolu, ki je del Brezja takoj čez hrib, zares le streljaj. Ko se cesta prevesi proti bajerju, si potem kaj kmalu pri križišču in rdeče table z narisanim kolescem te usmerijo naprej proti Horjulu. Prva domačija, ki jo popotnik doseže, je Karunova kmetija. Tukaj zdaj kmetujeta pridna soimenjaka Martin in Martina Dolinar, družbo pa jima dela Martinina mama gospa Katarina Dolenc, rojena Jelovčan. Gospa Katarina, ki izvira z Bukovega vrha iz župnije Poljane, je bila lani v soju žarometov, ker je dopolnila 100 let. Zaradi pojava različnih dihalnih obolenj si mnogi, ki so ji hoteli čestitati za častitljivi jubilej, niso mogli prav podajati kljuke, vsekakor pa je bil med imenitnejšimi obiski dobrovško-polhograjski župan Jure Dolinar, iz Notranjih Goric pa jo je obiskala gospa Tatjana Poplas s hčerjo, ki je gospo Katarino razveselila z zvoki iz meha – seveda iz harmonike.
    Karunovi so že nekdaj povezani z Logom. Martina in Martin še zdaj budno spremljata, kaj se dogaja v naši vasi, in gresta kdaj pa kdaj tudi na žegnanje na Log. Takrat je pot čez hrib mimo neštetih jelk, ki so na brezenški strani prav posebej goste, še toliko bolj čudovita.
    Gospa Katarina je prišla v Brezje z vasi, ki je blizu drugemu koncu prostrane občine Dobrova-Polhov Gradec. S Karunom sta se poročila v petdesetih letih, ko je zločesti odmev dolgoletne morije že počasi pojenjal. Karun je leta vojne večinoma preživel v internaciji, najprej v taboriščih na Rabu in v Reniciju, potem pa na Nemškem v Flossburgu. Od tam se je vrnil večidel peš, s sotrpini iz bližnje in daljne okolice Brezja pa so se večkrat dobivali na prijetni domačiji pod vznožjem Ferjanke. Mama Katarina, ki je kljub visoki starosti še vedno zelo prožna in zvedava gospa ter na svojo priljubljeno krušno peč spleza kar sama, je povedala, koliko so si stari očanci imeli povedati. Zagotovo je bilo med njihovimi spomini tudi kar precej bridkih, po drugi strani pa so se veselili življenja, ki jim ga niti fašisti niti nacisti niso mogli odvzeti.
    Na Bukovem vrhu je bilo v Katarinini družini 7 otrok. Njen starejši brat je dočakal stotico pred dvema letoma, potem pa prav kmalu za vedno zatisnil oči. Katarinin oče se je na Bukov vrh priženil iz Poljan, kjer so imeli doma na Vidmu gostilno. Žal ga je nekoč vzela visoka voda Poljanske Sore, ko je v naglici, da bi čim prej prišel na suho, zgrešil most in končal v narasli reki. Pri hiši na Bukovem vrhu so se včasih pisali Fortuna in so bili v sorodu s Fortunovimi v Zaklancu, kamor se je z Malenskega vrha, ki je prav tako v župniji Poljane, pred leti omožila znamenita čipkarica in ljudska pisateljica Julka Fortuna, njen sin Daniel pa je bil nekaj mandatov horjulski župan.
    Tudi gospa Katarina je vešča klekljev in čipke, mogoče zdaj, ko je obrnila prvo svojega stran drugega stoletja, malo manj. Avtor pričujočega zapiska, čigar trikrat praded Janez, sirota iz Trsta, je bil doma na bližnji Petričevi domačiji. Vsi Ložani gospe Katarini iskreno čestitamo in ji želimo, da bi še kar nekaj let s svojo vitalnostjo razveseljevala enako domače kot vse številne znance. Martinu in Martini pa želimo, da bi v krogu svojih vnukov še dolgo prijazno nagovarjala mimoidoče popotnike, ki jih pot pripelje od solzave barjanske ravni, kjer v čisti kvinti žgolijo zvonovi sv. Janeza Krstnika.

    Miha Rus

    fotografije: Elizabeta Rus, Ema Dolinar Lovšin

  • Cecilija, Klara in Eva – zlate in srebrne godbenice!

    Cecilija, Klara in Eva – zlate in srebrne godbenice!

    Godbenice Godbe Dobrova – Polhov Gradec so letos ponovno dokazale svoj izjemen talent in predanost glasbi, saj so na različnih slovenskih tekmovanjih dosegle odlične rezultate. 
    8. marca, na dan žena, je oboistka, saksofonistka in priložnostno tudi činelistka Godbe Dobrova – Polhov Gradec, Cecilija Dolinar, na 14. Slovenski glasbeni olimpijadi dosegla zlato plaketo. Na tovrstnem tekmovanju je letos nastopila zadnjič, saj je olimpijada namenjena učencem 7., 8. in 9. razreda. Na tem prestižnem tekmovanju je predstavila svojo avtorsko skladbo Entropija, ki jo je spisala za oboo, trobento, klarinet ter bas klarinet. Izvajala jo je v družinskem krogu, s svojima bratoma Lenartom (klarinet) in Ignacijem (trobenta) ter svojim očetom Janezom (bas klarinet). 
    Tekmovanje glasbena olimpijada je sestavljeno iz treh delov – slušni primeri in vprašanja, teoretična vprašanja in vprašanja iz obvezne literature, na katero se je pred tekmovanjem morala pripraviti že doma. Po stopinjah svojega starejšega brata Lenarta, ki je pred leti že osvajal zlate plakete na Glasbeni olimpijadi, je pokazala in dokazala, da ji bosta ustvarjalnost in predanost glasbi prinesla še številne uspehe tudi v prihodnjih letih.
    Sobota, 8. marec, pa je bil tekmovalni dan tudi za godbenico, flavtistko Klaro Malavašič, ki je na Temsig tekmovanju znova navdušila žirijo in osvojila srebrno plaketo. Klara je že stara znanka tekmovanj, ki so ji v preteklih letih prinesla že tri zlate ter tokrat tretjo srebrno plaketo. V prejšnjih letih je dvakrat nastopila na tekmovanju Emona, enkrat celo v Srbiji na tekmovanju Davorin Jenko ter letos, že tretjič, na slovenskem glasbene tekmovanju Temsig v Zagorju ob Savi.
    Na tekmovanju je glasbenica Klara, ki svojo glasbeno pot piše na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, uspešno izvedla obvezno skladbo Espressivo U. Kreka, izbrano Telemannovo Fantazijo za flavto solo v h-molu in izbirno skladbo Barcarola in Scherzo skladatelja A. Caselle. Njena predanost in pripravljenost sta bili odraz za dosego odličnega rezultata, ki je le še dodatno priznanje za njeno izjemno glasbeno pot. Klarini mentorici, profesorica Nataša Paklar in korepetitorka Katalin Peter, sta ji vsaka na svojem področju pomagali, da je svoj nastop izpeljala v najboljši možni luči.
    Teden dni kasneje, v nedeljo, 16. marca, pa je kot zadnja med godbenicami na tekmovanju nastopila Eva Bogataj, flavtistka, ki je v Zagorju ob Savi na državnem glasbenem tekmovanju TEMSIG osvojila srebrno plaketo. V močni konkurenci 40 tekmovalk je osvojila odlično 13. mesto, kar je velik dosežek in priznanje za njen trud.

    Na tekmovanju je zaigrala štiri skladbe, vsako z edinstvenim glasbenim izrazom. Kot obvezno skladbo je zaigrala Scherzo slovenskega skladatelja Leona Firšta, ki zahteva izjemno natančnost in virtuoznost. Nadaljevala je s skladbama Čarobna palica in Mistična povezava z ribnikom izpod peresa sodobnega slovenskega skladatelja Roka Goloba, kot zadnjo pa je izbrala skladbo Mali beli osliček francoskega skladatelja Jacquesa Iberta.

    Evo Bogataj, osmošolko, ki želi svojo glasbeno pot nadaljevati na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, je na klavirju spremljala Katalin Peter, njena mentorica pa je učiteljica flavte v Glasbeni šoli Emil Adamič, prof. Klavdija Feguš. 
    Cecilija, Klara in Eva so le tri izmed mnogih talentiranih članic Godbe Dobrova – Polhov Gradec, ki so s svojim delom in predanostjo že večkrat navdušile občinstvo na različnih tekmovanjih. Uspehi teh mladih glasbenic so rezultat ne samo njihovega talenta, ampak tudi podpore njihovih učiteljev in družin, ki jih spodbujajo k natančnemu delu in iskanju najvišjih glasbenih standardov. 
    Godba Dobrova – Polhov Gradec se nenehno razvija in oblikuje izjemne mlade glasbenike, ki s svojim talentom in predanostjo obetajo svetlo prihodnost na glasbenem področju.

    M. D.