Dramska skupina Neptun je 14. marca 2025 v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu pripravila tretji cikel kulturnih večerov z naslovom Na svoji zemlji. Na dogodku so gostili Branka Cestnika, slovenskega pisatelja, patra klaretinca, teologa, filozofa in publicista. Cestnik je znan po svojih zgodovinskih romanih, v katerih prepleta osebna doživetja in zgodovinske dogodke. Večer je otvoril glasbeni nastop harmonikarja Urbana Debevca, nato pa se je dogodek nadaljeval s pogovornim omizjem. Cestnik je bil svoji mladosti član Zveze socialistične mladine Slovenije, vendar je skozi iskanje in osebno preobrazbo prešel v katoliško duhovništvo. Po služenju vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi je vstopil med klaretince, kjer je študiral filozofijo, teologijo in pedagogiko, ter bil leta 1995 posvečen v duhovnika. Kot pisatelj je Cestnik postal znan po svojih zgodovinskih romanih. Prvi, Sonce Petovione (2019), je raziskoval prihod prvih kristjanov na Ptuj in mučeništvo škofa Viktorina. Roman je bil nominiran za nagrado Kresnik 2020. Drugi roman, Šesti pečat (2022), se osredotoča na nasilje, zgodovinske resničnosti in osebno zgodovino avtorja, vključno z izkušnjami iz njegove družine. Cestnik svoje romane piše z velikim poudarkom na zgodovinskih temah, vendar tudi na človeškem trpljenju, žrtvah in pomembnosti etičnih vrednot. V svojih delih pogosto izpostavi vlogo žensk, saj pravi, da brez žensk ne bi bilo nikogar. Njegov zadnji roman, Razmik med žerjavi (2024), obravnava vojne izkušnje v Ukrajini med drugo svetovno vojno in aktualne politične razmere. Cestnik v svojih romanih ne le prikazuje zgodovinske dogodke, temveč tudi globoko človeško razumevanje trpljenja, žrtev in njihovega dostojanstva. Večer se je zaključil s prijetno pogostitvijo, kjer so udeleženci imeli priložnost za pogovor in izmenjavo mnenj.
V petek, 14. marca 2025, je v Kulturnem domu Šentjošt potekal pogovorni večer z naslovom Prazniki – zakaj in čemu: značaj in pomen neprecenljivih gradnikov skupnosti. Dogodek je organiziralo Kulturno-prosvetno društvo Šentjošt, pogovor pa je vodil politik in dvakratni slovenski minister Aleš Hojs, tudi član predsedstva Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Osrednji gost večera je bil dr. Žiga Turk, redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter kolumnist. V svoji novi knjigi Prazniki razmišlja o praznikih kot temeljih skupnosti, predmetu spomina in orientacijskih točkah v času. Skozi notranji žar piše o slovenskih praznikih, razlogih za njihov nastanek ter njihovem pomenu za narod in državljane. Pogovor je potekal v treh delih. V prvem delu je dr. Turk predstavil svojo knjigo in izpostavil, da mnoge praznike dojemamo kot osebne, čeprav imajo globlji zgodovinski in družbeni pomen. Kot primer je navedel Božič, ki ga mnogi doživljajo kot družinski praznik veselja, a nosi pomembno zgodovinsko sporočilo, brez katerega samega praznika ne bi bilo. V drugem delu pogovora sta se gosta osredotočila na aktualne družbeno-politične teme v Sloveniji in svetu, pri čemer sta posebej izpostavila vlogo nevladnih organizacij ter njihove vire financiranja. Zaključni del večera je bil namenjen vprašanjem obiskovalcev, ki so s svojimi prispevki še dodatno obogatili razpravo. Po uradnem delu dogodka so se obiskovalci zadržali na prijetnem druženju ob rujni kapljici in prigrizkih. V sproščenem vzdušju so izmenjali mnenja o predstavljenih temah ter se pogovarjali z gostoma. Dogodek je tako poleg intelektualne razprave ponudil tudi priložnost za krepitev medsebojnih vezi med krajani in obiskovalci.
Predpustni in pustni čas je v nas prebudil željo, da pustno razigranost prenesemo tudi na našo marčevsko čajanko. V torek, 4. marca 2025, se je tako pustnega druženja udeležilo 31 članov. Čeprav pustna preobleka ni bila obvezna, je večina članov svojo običajno podobo spremenila v zabavne in zanimive like. Ob sproščenem druženju in veselju smo se seznanili tudi z nekaj zanimivostmi o izvoru in pomenu pusta. Po podatkih iz »Slovenskega etnološkega leksikona« pust izvira iz predkrščanske dobe kot praznovanje slovesa od zime in prihoda pomladi ter zagotavljanja rodovitnosti. Po izročilu so ga praznovali že Rimljani, ki so v predpomladnem času organizirali praznike šemljenja. Čeprav je Cerkev v preteklosti pustovanju nasprotovala, so se zabave s preoblačenjem nadaljevale, številni karnevali pa so v času renesanse postali del tradicije pred 40-dnevnim postom. Pustni običaji se razlikujejo glede na pokrajino. V Sloveniji so se skozi stoletja razvili raznovrstni šemski liki, kot so: kurenti, laufarji, škoromati, mačkare, drežniški pustovi, vrbiške šjeme ter pustne živali (kamele, rusa, košuta, piceki), ki so še danes del pustnih karnevalov. Sprevodi in obhodi ohranjajo običaje, kot so pustno oranje in sejanje za dobro letino ter obredni ples za debelo repo in visok lan. Med najbolj znanimi pustnimi prireditvami pri nas so karnevali v Ptuju, Ribnici in Cerknici. Ne smemo pozabiti niti na pustne jedi, ki imajo na različnih območjih poseben pomen. Med značilnimi obrednimi jedmi so svinjska glava, repa, zelje, suho meso, žganci, flancati, ocvirkovka in krofi. Ponekod so še v prvi polovici 20. stoletja pusta simbolično pokopali ali sežgali, danes pa pustovanje predvsem povezuje in prinaša veselje. Sproščeno in veselo vzdušje je zaznamovalo tudi našo pustno čajanko, ki se je nadaljevala z rajanjem maškar. Še posebej so navdušili »nune« in »župnik«, ki je celo pripravil hudomušno pustno pridigo. »Hudičevke« so poskrbele za nagajivo vzdušje, »botra Pehta« nas je razveselila s svojimi »zdravilnimi kapljicami«. »Zima« je z zadnjo snežinko naredila prostor razigranim “cvetlicam”, med katerimi so se potikali tudi »klovni«, »hipiji«, »miška«, »ribič« in »gusarka«, z nami se je kulturno zabaval tudi »zapornik«. Dogajanje so pod drobnogled vzeli naši »civilni« obiskovalci, ki so se ob vsem skupaj očitno odlično zabavali. Ob čaju, kapljici rujnega, ocvirkovki in krofih ter ob odlični glasbi (za katero je spet poskrbel »župnik« Andrej) se je naše pustovanje zaključilo s pozitivnimi vtisi, ki nam bodo ostali v lepem spominu. Kdo ve, morda pa bo naslednje pustovanje še boljše …
Ker nam je letošnja zima končno naklonila nekaj snega, ki je na veliko veselje otrok pobelil travnike in griče v okolici vrtca, smo se na hitro dogovorili, da v torek, 18. februarja, izvedemo pohod v snegu. Naš sedaj že stalni vodnik Bogdan Seliger iz Planinskega društva Horjul, ki je začrtal tudi to pot, je s pomočjo članov društva Nuše Janša, Mojce in Francija Vrhovec, popeljal otroke iz skupin Murnov, Čebel in Metuljev na prijetno ter ne preveč naporno turo po gričkih v bližnji okolici. Pot se še ni dobro začela in otrokeje močno zamikala malica, ki so jo nosili vsak v svojem nahrbtniku. Res je, malica je bila slastna in mamice so otrokom pripravile krasne napitke, vendar ker smo bili tedajšele na pločniku nasproti vrtca, smo se dogovorili, da bomo prehodili vsaj še malo, preden se bomo usedli in pojedli. Odpravili smo se čez Kucelj in gazili po tanki snežni odeji čez zgornjo Tičnico mimo Oblakovega griča na Staje. Tam smo imeli čas za malico, lakota je bila že huda in nahrbtniki tako težki. Kosmo se okrepčali, smo se na Stajah tudi malo poigrali in si ogledovali, ali ima gospod Janez spet kaj novega in zanimivega. Na Stajah nas vedno kaj prijetno preseneti. Pot nazaj je vodila čez Oblakov grič, kjer smo postali in uživali v čudovitem razgledu. Počasi smo se spustili dol po cesti, pri Bitencu pomahali gospe in gospodu Pav, ter čez travnik odkorakali nazaj v vrtec. Planinski izlet je bil prijeten, vreme nam je bilo naklonjeno in z otroki smo uživali v dnevu, ki smo ga preživeli s planinci. Komaj čakamo, da vidimo, kam nas bodopopeljali spomladi.
Na pustni torek, 4. marca, je v gasilskem domu v Brezju potekalo veselo pustno rajanje. Na dogodku se je zbralo približno 50 maškar, med katerimi so prevladovali domačini, mlade družine – otroci in njihovi starši. Otroška razigranost in veselo rajanje je potekalo v dvorani gasilskega doma. Ob začetku so se pridružile mlajše maškare s starši, nato pa so prihajali tudi starejši občani. Medgeneracijski dogodek na zadnji pustni dan v letu je spremljala dobra glasba in veselo vzdušje. Za pijačo so poskrbeli gasilci, s katero zbirajo sredstva za nakup nove gasilske opreme. Pisane maškare, okrašena dvorana in veselo pustno vzdušje so pričarali lep torkov popoldan, poln smeha in razigranosti. Pustno rajanje je povezalo vaščane vseh generacij ter prineslo toplino in veselje v gasilski dom. Organizatorji se že veselijo naslednjega pustovanja, kjer se bodo zopet srečale raznolike in domiselne maškare ter skupaj ustvarile nepozabne spomine.
Kot je v naši krajevni skupnosti v navadi že nekaj desetletij, je na pustni torek KUD Drenov Grič – Lesno Brdo priredil otroško pustovanje. Pred leti je to večinoma potekalo v dvorani gasilskega doma, kjer so bile med splošnim rajanjem ob glasbi organizirane različne igre. Zaradi pandemije smo maškarado preselili na prosto, in ker se je to super obneslo, zdaj nadaljujemo na tak način.
Tako so se tudi letos maškare popoldan okrog štirih začele zbirati v krajevnem športnem parku, od koder je pustna povorka krenila po vasi in preganjala zimo, pri čemer ji je pomagalo tudi sonce, ki je ta dan sijalo že s prav pomladansko toploto. Na začetku kolone je igrala harmonika, maškare pa so sledile in so piskale in trobile in cingljale. Na postojanki med potjo so se odžejale in posladkale s čokoladicami in bombončki, na koncu so jih čakali še sadni sokovi in seveda krofi, brez katerih za pusta ne gre. Pustna zabava ob glasbi in igrah je na igrišču trajala vse do teme.
Hvala vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji in izvedbi! Slike so prispevali Barbara, Vesna in Jure.
V nedeljo, 2. marca, se je v Šentjoštu zaključila letošnja smučarska sezona, ki je svoj vrata odprla na božični dan. Kljub vremenskim izzivom in visokim temperaturam je smučišče obratovalo kar 45 dni na Mali vlečnici in 18 dni na Veliki vlečnici. Sezona je bila kljub vremenskim razmeram polna nepozabnih trenutkov. Izvedli so številne dogodke, kot so tradicionalno Retro nočno sankanje, nočna tekma v veleslalomu ter kar 18 tekem v veleslalomu za najmlajše na Mali vlečnici. Potekali so tudi smučarski tečaji, na katerih so učitelji smučanja organizirali 10 večernih in 7 dopoldanskih skupinskih tečajev za vrtce ter več kot 250 individualnih ur učenja smučanja. Zaključek sezone so obeležili z zadnjo tekmo v veleslalomu, kjer so imeli otroci v pustnih kostumih brezplačno prijavnino, vsi tekmovalci pa so prejeli nagrade. Najboljši v svojih kategorijah so osvojili medalje. Ob koncu so med vsemi imetniki smučarskih kart z žrebom izbrali tri srečneže, ki bodo naslednjo sezono prejeli brezplačno celoletno karto, za dobro glasbo in prijetno vzdušje pa je poskrbel DJ Sushi. Smučarsko sezono pa bo Športno društvo Šentjošt uradno zaključilo s tradicionalnim ogledom ekipne tekme smučarskih skokov v Planici.
V gasilskem domu Dvor je v soboto, 22., in nedeljo, 23. februarja, potekala razstava Lego kock, ki so jo pripravili Kotarjevi s svojimi prijatelji. Razstava je bila posebna priložnost za vse ljubitelje Lego kock, saj je bilo možno videti v različnih setih tudi večje umetnine ter napredne tehnologije. Razstava je čisto po naključju ponovno zaživela ravno po desetih letih. Na ogled je bilo kar 155 različnih setov, ki so bili sestavljeni iz skupno 150.000 Lego kock. Pri postavitvi razstave je sodelovalo 19 ljubiteljev Lego kock, med njimi so bili z največjim številom setov prisotni ravno Kotarjevi, Primož, Marko, Franci in Klemen. Najmlajši razstavljalec je imel komaj 6 let, najstarejši pa je bil razstavljalec iz Ljubljane z 72 leti. Poseben poudarek je bil na Lego tematskih sklopih, kot so Technic, Friends, City in Creator, med istovrstnimi seti pa so prevladovala avto dvigala. Postavljena je bila tudi 53 metrov dolga železniška proga, po kateri so vozili Lego vlaki. Med eksponati so bili trije večji stroji, ki jih je bilo mogoče upravljati preko Lego aplikacije na telefonu. Najmanjši razstavljen set iz leta 1966 je bil sestavljen iz samo dveh kock in je hkrati predstavljal tudi najstarejši eksponat razstave. Poleg uradnih Lego setov so bile predstavljene tudi unikatne skulpture MOC – My Own Creation. Te so izdelane po idejah in načrtih Lego zanesenjakov, ki želijo iz Lego kock sestaviti nekaj več, kot nudi Lego v svojih tovarniških setih. Med tovarniškimi seti je imela največ delov ladja Titanik, ki je sestavljena iz 9.092 kock. Obiskovalce so navdušile tudi podrobno izdelane Lego rože iz serije Botanical Collection, ki so celotni razstavi in predvsem ženskim obiskovalkam dodale poseben estetski pridih. Po drugi strani pa je bil kot največji set mogočno avtodvigalo s kar 10.053 kockami. Ob vhodu v razstavo je bilo možno najprej videti ogromno MOC delujočo smučarsko sedežnico, na sami razstavi pa je bilo videti predvsem vozila. Na začetku Lego BMW motor, nato pa različne avtomobile, policijska, gasilska in reševalska intervencijska vozila, traktorji, kombajn, avtovleke, ogromno tovornjakov s hidravličnimi dvigali, Titanik, letala, buldožer, formule in marsikaj drugega. Razstava je privabila številne obiskovalce, ki so občudovali natančno sestavljene modele in se sprehajali med skrbno pripravljenimi postavitvami. Razstava je prikazala široke možnosti ustvarjanja s kockami in dokazala, da Lego ni le igrača, temveč prava umetnost.
Že nekaj dni je minilo od vrhunskega večera na dan kulture, 8. februarja, ko se je na Dobrovi prvič odvijal tako velik in čudovit plesni večer. Pred osmimi meseci, junija 2024, ko so se začele prve priprave, usklajevanja in dogovori, si nihče ni mislil, da bo dogodek moč izpeljati na tako visoki ravni, sploh pa ne, da bo že prvo leto tako velik odziv. Plesalci s celotne Slovenije so prišli na Dobrovo, da skupaj spletemo lep plesni večer ob dobri plesni glasbi in rujni kapljici. Nekateri z družbo, drugi le z boljšo polovico. Večina jih ni vedela niti s kom sedi, pa so bili vseeno pogumni in prišli na ples, ne vedoč, kako bo potekal in kaj bodo poleg plesa tam sploh počeli. Marsikdo si je tam našel nove prijatelje, nove ljubitelje plesa in ljudi, s katerimi je preživel nekaj skupnih ur na prečudovit sobotni večer. Večje skupine so svoje prijateljstvo le še poglobile, se podružile ob dobri glasbi. Nazdravljale ob rujni kapljici in plesale do zadnje pesmi in še dlje. Najbolj vztrajna skupina plesalcev in podpornikov godbe je ostala vse do ene ure zjutraj, ko smo godbeniki in starši pospravili že skoraj pol dvorane. Veselje in čarobnost sta krasila ta lep večer. In mimo teh besed ne moremo. Kljub velikim naporom, delu, reševanju težav in izzivov, se je izplačalo. Polna dvorana čudovitih in navdušenih plesalcev je odraz vsega odrekanja in dela, ki so ga godbeniki, njihovi starši in ostali pomočniki dali v ta projekt. Ob vhodu je plesalce pozdravljal Volkswagen ID Buzz podjetja Špan, ki je s svojo eleganco navdušil prav vsakega mimoidočega. Na sprejemu so plesalci lahko nazdravili s penino, nato pa se v svojih elegantnih oblekah in plesnih čevljih počasi odpravili do svoje mize. Miza 26 desno ali levo? Največja skrb večera, ki so jo s pomočjo hostes hitro razčistili. Plesni večer je otvorila Katarin Venturini z njenim nagovorom vsem plesalcem in godbenikom, glasbena otvoritev pa je pospremila pesem Nihče ne ve. Na plesu so se odvijali 4 sklopi po 10 skladb, od tega so imeli plesalci na mizah prave plesne menije, po katerih so lahko sledili, kateri ples je na vrsti. Plesni večer pa ni bil le večer plesa, kot bi kdo pričakoval. Večer je bil obogaten z različnimi aktivnostmi in presenečenjem. Po prvem sklopu pesmi in daljši pavzi so plesno presenečenje pripravili učitelji plesne šole Plesna Zvezda. Spektakel so pričarali že v prvi minuti in ko so vsi že mislili, da je njihove plesne točke konec, se je z drugo latino caffe pesmijo šele komaj dobro začela. Dodobra so ogreli plesišče, da so plesalci bolj pogumno stopili na plesišče in se prepustili plesnim ritmom. Med drugim sklopom je med skladbami zopet sledilo presenečenje za kar tri slavljenke. Celotna dvorana je zapela kar trem udeleženkam plesa, ki so v kratkem praznovale. Plesalka Petra je rojstni dan slavila prav na tisti dan, flavtistka Eva dan prej, godbena mama Andreja pa je okrogli jubilej praznovala nekaj dni pred plesom. Nato je sledila točka, splet pesmi, kjer je slovel drugi najmlajši, 11-letni godbenik Patrik, ki je s svojim solističnim igranjem na ksilofonu tako navdušil celo dvorano, da se nihče ni upal na plesišče in so vsi samo strmeli v oder in poslušali Patrikove melodije. Nimaš kaj, Patrik res raztura! Presenečenja pa so še sledila. V naslednjem sklopu pesmi so prvih nekaj skladb izvedli profesionalci – Gašper Konec na klavirju, Jure Rozman na tolkalih, Primož Hudoklin na kitari, Krištof Janša na bas kitari ter Anton Čuden kot solist na saksofonu, dirigent Matej Rihter kot nenapovedani solist na trobenti ter tolkalec Marko Grabner, ki je občinstvo prvič presenetil s petjem. Aplavzi so se vrstili po vsaki skladbi, vse od prve do zadnje. Plesišče pa se je čez noči vedno bolj praznilo. Vsi utrujeni so odhajali domov, medtem ko so vsi polni energije komaj prišli na svoj račun. V začetku večera se je odvijala tudi nagradna igra Sreča na vrtnici, kjer so se obiskovalci ob nakupu rdeče vrtince borili za 5 res bogatih nagrad. Zakaj se je nagradna igra odvijala le v začetku večera? Ker so bile vrtnice pokupljene v dobri uri!Poleg tega je večer bogatil tudi fotokotiček, kjer so se lahko plesalci in vsi prisotni brezplačno slikali in dobili sliko za spomin. Celoten večer je bila na voljo tudi pestra kulinarična ponudba narezkov lokalnih pridelovalcev in kmetij ter pestra izbira sladic v kozarčku. Izbrana vina znamke Dar sonca podjetja Koželj Wines so večer postavila še na višji nivo. Godba se želi zahvaliti vsem godbenikom, staršem, pomočnikom, prostovoljcem, obiskovalcem, plesalkam in plesalcem, donatorjem, sponzorju dogodka, podjetju Špan d.o.o. in vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri čudovito izpeljanem večeru.
V petek, 7. februarja 2025, je v Kulturnem domu na Dobrovi potekala slovesna prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Letos je dogodek imel še posebno noto, saj je bil posvečen 100-letnici rojstva Mikija Mustra, legendarnega slovenskega ilustratorja, striparja in animatorja, ki je s svojim delom zaznamoval številne generacije. Prireditev se je začela s slovesno izvedbo Zdravljice, ki jo je zapela Manca Černigoj ob spremljavi klarineta. Učenci OŠ Dobrova so navdušili z glasbeno-plesno predstavo Lunino kraljestvo, mešani pevski zbor Dobrova pa je občinstvo razveselil s tremi pesmimi: Ob bistrem potoku je mlin, Ptičja svatba in Zottelmarsch. Župan je v svojem nagovoru poudaril pomen slovenske kulture in obeležitve Mustrove obletnice. Večer je popestril tudi skeč na temo Mikija Mustra, Anže Ciuha in Vesna Sečnik pa sta kot duet klarinetov izvedla vsem dobro poznano slovensko skladbo Dan ljubezni. Dogodek so dopolnili tudi mladi gledališčniki, nato pa so oder prevzele country melodije. Prireditev, v organizaciji Kulturno umetniškega društva Dobrova v sodelovanju z OŠ Dobrova, je bila kot vsako leto tudi letos lepo obiskana. Občinstvo je z bučnimi aplavzi nagradilo vse nastopajoče, večer pa se je zaključil v sproščenem kulturnem vzdušju in druženju.
