SOBOTA, 26. julij 2025, ob 20. uri
V počastitev občinskega praznika vas vabimo, da se nam pridružite na slavnostni akademiji v preddverju Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica. Izkazali bomo pozornost vsem tistim, ki so v preteklem obdobju zaznamovali našo zgodovino in jim podelili priznanja.
Veseli bomo, če boste s svojo prisotnostjo slovesnost obogatili tudi vi.
Peter Črnilogar, župan
Zaradi izvedbe ukrepov za varovanje dvoživk sta bila v naši občini približno leto in pol v rekonstrukciji dva odseka regionalne ceste Vrhnika – Podpeč in sicer med malo HE pri Gradu Bistra in kapelico na Dolu pri Borovnici ter od ovinka na Zvirku do kapelice pri podvozu pod železniško progo.
Omenjeni zapori sta ob sočasnih občasnih zaporah podvozov pod železniško progo zaradi njene rekonstrukcije ter povečanega tovornega prometa zaradi rekonstrukcij proge, obnove železniške postaje in rekonstrukcije regionalne ceste povzročali veliko nejevoljo med občani, saj so se bistveno podaljšali potovalni časi tako proti Vrhniki kot proti Podpeči.
Konec maja so bila zaključena dela pri rekonstrukciji proge in obnovi železniške postaje, v času, ko pripravljamo ta prispevek, pa so praktično zaključena dela tudi pri rekonstrukciji obeh navedenih odsekov regionalne ceste. Ponekod bo sicer še potrebno namestiti varovalne aluminijaste ograje, vendar to ne vpliva bistveno na potovalne čase. Ti kljub rekonstrukciji sicer ne bodo kaj krajši, bo pa zato vožnja na obeh odsekih, ki skupaj merita okoli 1, 5 km, varnejša in bolj udobna.
Do konca tega in v prihodnjem letu večje obnove in rekonstrukcije regionalne ceste v naši občini niso predvidene. Kot vse kaže pa lahko v letu 2027 pričakujemo začetek rekonstrukcije regionalne ceste od odcepa za gasilski dom na Bregu do sedaj rekonstruiranega odseka na Zvirku z izgradnjo kolesarske povezave vse do kapelice pri pohodu pod železniško progo.
Občanom se zahvaljujemo za potrpežljivost v času rekonstrukcij prometne infrastrukture v občini.
Občina Borovnica
Spoštovani,
Podjetje Gorenjska gradbena družba d.d., Jezerska cesta 20, 4000 Kranj, bo za investitorja Direkcija RS za infrastrukturo, Hajdrihova ulica 2a, 1000 Ljubljana, izvedlo preplastitev rondoja v naselju Dobrova.
Vzpostavitev popolne zapore je previdena od sobote 28. 6. 2025 (od 05:00 ure) do nedelje 29. 6. 2025 (do 19:00 ure)
Gradbena dela se bodo v območju vozišča izvajala pod popolno zaporo. Površine za pešce in kolesarje z gradbenimi deli niso tangirane.
V času izvajanja gradbenih del bo potrebno na odseku državne ceste R3-641/1369 Ljubljanica – LJ (Dolgi Most), od km 19,635 do km 19,860 in priključku občinske ceste LC 067021 Dobrova – Horjul vzpostaviti popolno zaporo.
Vodenje obvoza bo za vsa vozila v obeh smereh urejeno preko Vrhnike in bo potekalo na relaciji Dobrova – Šujica – Log pri Polhovem Gradcu – Polhov Gradec – Šentjošt – Horjul – Vrhnika – Drenov Grič – Lukovica pri Brezovici – Brezovica pri Ljubljani.
Alternativni obvoz bo za lokalno prebivalstvo omogočen tudi preko občinskih cest preko naselij Zaklanec, Podsmreka in Podutik.
Vodenje obvoza bo urejeno z namestitvijo obvestilnih/obvoznih tabel in znakov s prikazano smerjo obvoza ter bo v celotni dolžini obvoza urejeno le preko državnih cest.
Obvestilne/obvozne table bodo na terenu, zaradi pravočasnega obveščanja uporabnikov ceste, nameščene vsaj sedem (7) dni pred vzpostavitvijo popolne zapore.
V prilogi je pregledna situacija.
Predstavljeni so bili trije načini trajne mobilnosti, ki jih bo mogoče koristiti ob izgradnji novega parkirišča Dobrova P+R: souporaba električnih vozil, uporaba električnih koles, povezanih v regijsko mrežo električnih koles in koriščenje javnega prevoza na način parkiraj in se pelji z avtobusom.
Bistvena prednost souporabe električnih vozil GO I car sharing je v tem, da vozilo plačaš takrat, ko ga uporabljaš. V ceni uporabe vozila so vključeni vsi stroški registracije, vinjete, goriva … Z vzpostavljeno mrežo e-koles Nomago bikes je omogočena hitra in učinkovita vožnja z električnimi kolesi po občini, Ljubljani ali regiji.
Sistem električnih koles deluje že v 19 občinah in postaja vse bolj priljubljen način potovanja. Na novozgrajenem parkirišču ob prometnem vozlišču na Dobrovi pa bo možno tudi parkirati osebno vozilo in za pot v prestolnico uporabiti mestni potniški promet, kar bo ob visokih stroških parkiranja v Ljubljani in pomanjkanju parkirišč vsekakor dobrodošla možnost za prebivalce občine.
Ob vsesplošni natrpanosti ključnih prometnic, zlasti v času konic smo veseli, da lahko našim krajanom in obiskovalcem ponudimo drugačne načine transporta, ki spreminjajo potovalne navade in spodbujajo trajnostni razvoj.
Občina Dobrova – Polhov Gradec
Prihajajo poletni meseci in šolske počitnice. Za nekatere se bliža zaslužen poletni dopust, za druge pa čas, ko je treba v času dopustov izvesti nujna vzdrževalna dela in popravila v času, ko je zmanjšan proces dela v objektih, na infrastrukturi ali proizvodnih obratih.
Tako tudi občina planira v poletnih mesecih sanirati nadstrešek na OŠ Dobrova in nadgraditi hlajenje v OŠ Polhov Gradec. Skupaj z direkcijo RS za ceste se v juniju ali juliju planira dvodnevno celovito zaprtje ceste na krožnem križišču Dobrova v soboto in nedeljo. Točni termin zaprtja bo občina javno objavila pred zaprtjem ceste. Zaradi povečanega prometa v poletnih mesecih tudi čez našo občino in zaradi zaprtja krožnega križišča med vikendom smo posredovali obvestilo in sklicali sestanek z vsemi organi DARS, DRSI, policijo, inšpekcijo in MOL, da se zagotovi pretok transporta po avtocesti in se prepreči izvoze na državne in občinske ceste tako ob zaprtju krožišča kot tudi ob turistično obremenjenih dnevih.
V mesecu juniju smo vzpostavili delovanje sistema car-sharing in kolo-sharing na parkirišču P+R na Dobrovi. S tem smo omogočili vsem občanom, da lahko parkirajo svoje vozilo na parkirišču in se varno, hitro in trajnostno odpeljejo v Ljubljano. S tem naša občina postaja bolj dostopna in mobilna.
Končno se je preselila tudi knjižnica na Dobrovi v nove bolj primerne prostore v objektu ob Horjulski cesti, na to selitev so čakali od leta 2015 dalje, saj je bila knjižnica nedostopna za gibalno ovirane in pogoji v objektu so bili neustrezni, zato je Mestna knjižnica Ljubljana želela zaprti knjižnico že konec leta 2024. S preselitvijo knjižnjice v nove prostore smo zagotovili dostop do knjižnice tudi gibalno oviranim in starejšim ter izboljšali pogoje v prostoru. Na Šentjoštu se ureja pot mimo pokopališča in se pripravlja projektna dokumentacija za celovito ureditev prometne ureditve Šentjošta do Kurje vasi.
V mesecu juniju smo odprli in prenovili tudi nogometno igrišče z umetno travo v ŠRC Gabrje, za katero smo pridobili tudi sredstva ministrstva.
Ker se zaključuje šolsko leto 2024/2025, čestitam vsem učencem, staršem in učiteljem, ki ste pripomogli k več znanja svojih otrok in pripravljajo naše otroke na prihodnost.
Vsem skupaj želim lep dopust in da si nabere moči in energije za nove izzive.
Jure Dolinar
Občinska celostna prometna strategija (OCPS) prinaša ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov motornega prometa, izboljšanje javnega prevoza, spodbujanje aktivne mobilnosti ter urejanje javnih površin. Cilj je povečati kakovost življenja z boljšo dostopnostjo, varnostjo in podporo hoji ter kolesarjenju.
Priprava OCPS se je začela marca 2024 s sklenitvijo pogodbe s strokovnim partnerjem PNZ svetovanje projektiranje d. o. o. Strategija je bila izdelana v skladu z novimi nacionalnimi smernicami, ki uvajajo merljive kazalnike in strateška vodila.
Župan Jure Dolinar je za ta namen imenoval ožjo in širšo delovno skupino, v katero so bili vključeni predstavniki Občinskega sveta, različnih odborov, Policije, redarstva, šol, krajevnih skupnosti, javnih zavodov, društva upokojencev, mladih ter lokalni strokovnjaki.
Javnost je bila dejavno vključena prek anket, interaktivnega zemljevida, delavnic, intervjujev in javnih razprav. Občina je redno obveščala preko glasila Naš časopis, spletne in Facebook strani. Sodelovanje s sosednjimi občinami je omogočilo skupno prepoznavo izzivov in usklajevanje ukrepov.
OCPS je bil dvakrat pozitivno ocenjen s strani presojevalca kakovosti, kar potrjuje skladnost z nacionalnimi smernicami. Strategija omogoča pridobivanje sredstev EU in države za projekte, kot so izboljšave prometne varnosti, infrastrukture in trajnostne mobilnosti.
Priprava dokumenta je bila sofinancirana s sredstvi EU in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Novi strateški okvir bo osnova za ukrepe, ki bodo prebivalcem zagotovili varnejše, dostopnejše in trajnostne poti do šole, dela in drugih ciljev.
Občina Dobrova – Polhov Gradec
Z referendumsko večino izglasovana namera in želja po tem, da si sami krojimo naš napredek, je nekaj, česar se moramo veseliti in hkrati tudi zavedati odgovornosti, ki jo imamo za naše zanamce. Ko pogledam na vse, kar smo naredili v vseh teh letih, me to navdaja z veseljem in optimizmom. Že sedaj pa moramo gledati tudi naprej.
Občina praznuje občinski praznik 21.junija, v spomin na 21. junij 1998, ko so se prebivalci sedanje Občine Horjul na referendumu večinsko odločili za ustanovitev samostojne Občine Horjul. Zato smo pripravili praznovanje s kulturnim programom, podelitvijo priznanj in druženjem na občinskem trgu. Prav je, da smo ponosni na to, da imamo svojo lastno občino in da lahko odločamo sami kakšno občino želimo, da lahko razvoj poteka nemoteno, da sledimo napredku in vašemu zadovoljstvu. Ker občino sestavljamo vsi, torej sleherni posameznik, je prav, da na občinskem praznovanju podelimo priznanja vsem, ki so s svojim delom, trudom in znanjem prispevali k temu, da vsi živimo bolje. Veseli me, da gredo priznanja v roke ljudem, ki so vsak na svoj način pomembno prispevali za skupno dobro. Tu so razna društva, posamezniki in nenazadnje seveda tudi gasilci, ki s prostovoljnim delom nadaljujejo s tem plemenitim poslanstvom, ki gre iz roda v rod.
Hvala vsem, ki se trudite za to, da imamo lahko urejeno in uspešno občino.
Župan, Janko Prebil
Športno igrišče pri športni dvorani OŠ Horjul je eno izmed zunanjih športnih igrišč v našem kraju, ki je zelo obiskano. Igrišče je namenjeno vsem občanom, v največji meri pa so med šolskim letom v dopoldanskem času uporabniki otroci iz OŠ Horjul. V prvi polovici junija je igrišče ob športni dvorani pri OŠ Horjul bilo deležno več posodobitev. Med drugim se je na igrišču zamenjala zunanja razsvetljava z sodobnimi varčnimi led svetilkami, zamenjale so se mreže na nogometnih golih, na novo se je uredila zunanja elektro omarica ter postavil dodaten koš za odpadke. Projekt posodobitve igrišča je bil podprt tudi iz strani domačega podjetja Metrel mehanika d.o.o. iz Horjula z donacijo koša za odpadke Miško in podjetja Kovro d.o.o. iz Ljubgojne z donacijo kovinske zaščitne elektro omarice. Ostala finančna sredstva za izvedbo je zagotovila občina Horjul iz planiranih sredstev proračuna. Zaposleni na občini menimo, da igrišča niso le prostor za igro, ampak kraj, kjer se otroci in uporabniki socializirajo, motorično razvijajo in kakovostno preživljajo čas na prostem. Ravno zato bomo tudi v prihodnje prenavljali in nadgrajevali športno infrastrukturo.
Tekst in foto : Marko Keršmanec – občinska uprava
Spoštovane občanke in občani,
25. junija praznujemo Dan državnosti – praznik, ki nas povezuje kot narod in nas spominja na enega najpomembnejših mejnikov v naši zgodovini. Na ta dan smo leta 1991 kot narod stopili na samostojno pot, polni upanja, poguma in odgovornosti za prihodnost. Želim si, da bi ostali povezani, ponosni na svojo domovino in predani vrednotam miru, sodelovanja in spoštovanja.
Iskrene čestitke ob slovenskem državnem prazniku!
S spoštovanjem,
Jure Dolinar
OB
Župan občine Dobrova – Polhov Gradec
Vsem občankam in občanom čestitam ob 25. juliju – Dnevu državnosti. Na ta dan pred 34. leti je Skupščina Republike Slovenije sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.
V desetdnevni osamosvojitveni vojni, ki je sledila agresiji Jugoslovanske ljudske armade, so kot policisti in pripadniki teritorialne obrambe pri obrambi domovine aktivno sodelovali tudi številni domačini. Kot izredno pomembno za uspešno obrambo domovine se je izkazalo zavzetje skladišča orožja in streliva pod Strmcem. Brez uspešnega oboroženega odpora in spontane podpore ogromne večine prebivalcev temu odporu, samostojne in neodvisne Slovenije ne bi bilo.
K temu, da smo se uspešno osamosvojili brez izgube velikega števila življenj in ogromne materialne škode ter kmalu bili mednarodno priznani s strani velikega dela mednarodne skupnosti, so veliko prispevali tudi diplomatski napori vodilnih političnih funkcionarjev ter številnih Slovencev in Slovenk v takratnih jugoslovanskih organih in diplomaciji. Pa tudi številne osebne pobude državljanov, ki so preko svojih vplivnih znancev v tujini prispevali k temu, da je bila mednarodna javnost kljub zadržkom nekaterih velikih sil, naklonjena naši osamosvojitvi.
Vse zgoraj navedeno je na že predhodno pridobljenih kulturnih, ekonomskih in političnih institucionalnih podlagah prispevalo k temu, da smo ne glede na svetovno-nazorske, kulturne in politične razlike vzpostavili nujno potrebno enotno podlago slovenski državnosti in samostojnosti ter izvedli prelomne korake za to, da smo se prvič v zgodovini konstituirali kot nacija, kot narod v suvereni in samostojni državi.
Kot vselej, ko gre v zgodovini za prelomne trenutke, pa vsi ti procesi niso bili ne harmonični, ne premočrtni ter jih, tako kot posameznikov, ki so v njih odigrali ključno vlogo, ne smemo ocenjevati po poenostavljenih črno-belih ideoloških merilih. Le tako bomo iz preteklosti lahko črpali moč za uspešna soočenja z izzivi sedanjih globalnih geo-političnih in ekonomskih prelomov.
Peter Črnilogar, župan
