Kategorija: Občinske

  • Dela na regionalni cesti Vrhnika–Podpeč

    Dela na regionalni cesti Vrhnika–Podpeč

    Na regionalni cesti skozi občino Borovnica sta aktivni dve gradbišči v okviru projekta Zaščita dvoživk – LIFE AMFICON, ki ga izvaja DRSI s financiranjem Republike Slovenije in Evropske unije. Gradbišče proti Bistri: Dela na tem odseku potekajo nemoteno. Trenutno se izvajajo uvozi na zemljišča, postavljajo varovalne ograje in druge infrastrukturne rešitve. Rok za zaključek del je junij 2025, skupna vrednost investicije pa znaša 1.908.389,15 €. Občina Borovnica pri tej investiciji ni vključena. Gradbišče proti Podpeči: Dela na tem odseku so trenutno ustavljena zaradi posedanja terena na levem delu cestišča. Izvajalec je zato namestil obremenitveni nasip za stabilizacijo terena, dela pa se bodo nadaljevala v aprilu 2025. Zaključek je predviden junija 2025, vrednost investicije pa znaša 669.360,89 €. Občina Borovnica v investicijo sicer ni vključena, a tedensko poziva izvajalca k urejanju gradbišča za boljšo prevoznost. Kljub prizadevanjem pri tem žal nismo vedno uspešni.
    Dodatna ureditev vozišča: Z DRI smo se dogovorili, da bo v okviru rednih vzdrževalnih del v letu 2025 izvedel preplastitev vozišča na odseku od kilometra 5.700 do kilometra 6.200, se pravi 500-metrski odsek od kapelice na Dolu v smeri proti Borovnici.
    Zahvaljujemo se občanom za potrpežljivost in razumevanje ter jih obveščamo, da smo v stalnem stiku z investitorjem, da bi se dela zaključila v najkrajšem možnem času.

    Občina Borovnica

  • Veselo v Horjulu že 17. zapored!

    Veselo v Horjulu že 17. zapored!

    Zbrano publiko, ki je do zadnjega stola in klopi napolnila športno dvorano OŠ Horjul, so navdušili nastopajoči, ki so na oder prinesli domačo, slovensko narodno-zabavno glasbo. Nastopili so Ansambel Pogum, Krimski lisjaki, Ansambel Škof in člani legendarnega Ansambla bratov Poljanšek. Program je v celoto povezala ena in edina Mama Manka. Po koncertu je sledila veselica z ansamblom Pogum! 
    Tudi tokrat je dogodek potekal v izvrstni organizaciji članov in članic PGD Horjul. Po nastopu smo se na kratko ustavili pri ansamblu, ki ga na Horjul vežejo prav posebej močne vezi. Ansambel Škof je namreč domača zasedba (oz. iz Horjula in Dobrove), ki šteje sedem članov, s svojimi melodijami pa razveseljuje publiko že dve leti. Z nastopanjem so začeli v gostilni Pri Škofu, vadijo pa v prostorih gasilskega doma v Zaklancu in so dejansko čisto pravi horjulski ansambel. Nastopajo kot kvintet ali kot trio, nastopajo tako s klavirsko harmoniko kot tudi s frajtonarico, tako da je razpon melodij resnično širok. Radi preigravajo zimzelene melodije največjih zasedb narodno-zabavne glasbe, od Avsenika, Slaka do Miheliča, pa seveda tudi kakšne novejše, kot na primer skladbe Modrijanov. Če je potrebno, zaigrajo tudi zabavno glasbo, če le s tem polepšajo vzdušje in razveselijo publiko. Na vprašanje, katere skladbe zaigrajo najraje, so vsi v en glas odgovorili, da seveda njihove pesmi »Objemi me« in »Naj veselje živi«. Nastopanje pred domačo publiko jim je nekaj najlepšega, sploh ker vidijo, kako publika živi za domačo glasbo. Mama Manka, ki je s svojimi humorističnimi vložki med premori poskrbela za dobro voljo in obilo smeha, je priznala, da se v Horjul vedno rada vrača in da, če ji spomin pravilno služi, je na tej prireditvi svoje življenjske prigode pripovedovala že osmič ali morda celo desetič zapored. Priznala je, da jo je pred prvim obiskom Horjula kar malce strah pred neznanim, a ko je spoznala to čudovito publiko in vrednote, ki nekaj pomenijo v tej horjulski dolini, se vedno znova z veseljem odzove, ko pokličejo horjulski gasilci. »Tu na tem odru se čuti, da ta publika ljubi slovensko domačo glasbo. To je publika, ki ji vržeš drobtinico, nazaj pa dobiš celega piščanca,« še dodaja v svojem značilnem humorju vedno dobrovoljna Mama Manka, ki je priznala, da ji je Horjul zelo blizu srca in tudi sicer. Njen menedžer namreč živi v Gabrju pri Dobrovi. 
    Veselo v Horjulu dokazuje, kako z dobro organizacijo, dobrim programom in pravo publiko poskrbimo za vzdušje čisto prave gasilske veselice tudi, ko je zunaj še mraz.

    Besedilo in foto: Peter Kavčič

     

  • Na redni letni skupščini gasilske zveze so izvolili novo predsednico

    Na redni letni skupščini gasilske zveze so izvolili novo predsednico

    Poleg povabljenih članov iz GZ Horjul so se skupščine udeležili tudi povabljeni gostje: župan Občine Horjul Janko Prebil, namestnik poveljnika GZ regije Ljubljana Matjaž Kokalj, predstavniki sosednjih zvez GZ Dolomiti, GZ Brezovica in GZ Vrhnika.
    Po uvodnem pozdravu in nagovoru so bila podana različna letna poročila, in sicer poročilo predsednika, poveljnika, komisij za članice, mladino in veterane, ter nadzornega odbora za leto 2024. Zatem je bila predstavitev načrta in njegova potrditev za leto 2025. Sledil je trenutek, ki se bo vsekakor zapisal v zgodovino Gasilske Zveze Horjul, saj je po kar 26. letih, torej od same ustanovitve zveze do letos zaključil s funkcijo predsednika Ladislav Prebil. Naslednja točka so bile volitve za novega predsednika GZ Horjul. Na čelo Gasilske Zveze Horjul je bila izvoljena nova predsednica Mojca Jazbar, ki je sprejela vodenje zveze za mandatno obdobje od leta 2025 do 2028.
    V sklepnem uradnem delu je sledila še podelitev priznanj gasilske zveze. Podeljena so bila tri priznanja GZ Horjul, in sicer dvakrat srebrna značka GZ Horjul Katarini Vrhovec (PGD Žažar) ter Boštjanu Kozini (PGD Podolnica). Zlato značko je prejel Andrej Kozjek, član PGD Horjul. Aleš Vrhovec je prejel priznanje GZ regija Ljubljana.
    Vsem dobitnikom priznanj kot tudi novi predsednici čestitamo za priznanja za njihove dosežke ter seveda uspešno vodenje zveze novi predsednici.

    Peter Kavčič
    Foto: arhiv GZ Horjul

     

  • Župan se je sestal s predstavniki društev

    Župan se je sestal s predstavniki društev

    V četrtek, 6. marca, je v avli Osnovne šole Polhov Gradec potekalo srečanje vodstva občine s predstavniki društev, na katerem so bile predstavljene ključne usmeritve, načrti in aktivnosti za leto 2025 ter možnost pogovora in idej za nadaljnje delo in potrebe društev. 
    Župan občine, g. Jure Dolinar je uvodoma izpostavil, da društva bogatijo življenje v občini, spodbujajo sodelovanje na kulturnem in umetniškem področju, skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine, spodbujajo športni duh in zdrav način življenja, povezanost z naravo ter skrbijo za povezanost in medsebojno pomoč. 
    S sodelovanjem in povezovanjem se krepi medsebojno druženje, ustvarjalnost in prostovoljno delo, kar vse skupaj prispeva h kakovostnejšemu življenju v občini.
    Občina delovanje društev podpira preko razpisov in na tej podlagi podpira delovanje društev. Pojasnjeno je bilo tudi sofinanciranje za leto 2024 ter okvirni terminski načrt objave in objave razpisov  za leto 2025.  Ena izmed pomembnejših točk srečanja je bila informacija o  predaji upravljanja športnih objektov.   Javni zavod Polhograjska graščina (JZPG) s 1. januarjem 2025 naprej prevzema v upravljanje športno dvorano Dobrova, športno dvorano Polhov Gradec in drsališče/ balinišče v Gabrju. 
    Društva so bila povabljena k aktivnemu sodelovanju z JZPG, ki lahko nudi pomoč pri promociji in  organizaciji dogodkov ter pripravi letnega in mesečnega koledarja prireditev, ki se objavlja na spletni strani občine, JZ PG, v Našem časopisu ter na družbenih omrežjih.
    V zaključnem delu dogodka je sledila razprava, v kateri so društva podala svoje predloge, pobude in mnenja glede izboljšav na področju njihovega delovanja. Društva so bila  seznanjena tudi z možnostjo prijave projektov za sofinanciranje preko participativnega proračuna, pri čemer je na voljo skupno 40.000 evrov oziroma do 10.000 evrov na projekt iz posamezne krajevne skupnosti. 
    Predstavniki nekaterih društev so izrazili zanimanje za urejanje področja plakatiranja s katerimi bi lažje privabili občane na dogodke, hkrati pa pomembnost usklajevanja društev z dogodki skozi leto in mesečno, da bi bilo prekrivanje dogodkov minimalno. 
    Sestanek se je zaključil s konstruktivno izmenjavo mnenj ter z zahvalo vsem udeležencem za njihovo aktivno sodelovanje in prispevek k delovanju ter razvoju lokalne skupnosti.

    ODPG

  • Požarna varnost v občini – povabilo k sodelovanju

    Požarna varnost v občini – povabilo k sodelovanju

    K tej odločitvi je pripomoglo tudi dejstvo, da imamo vedno več industrijskih objektov, objektov skupne rabe, športnih objektov, objektov z inštaliranimi sončnimi elektrarnami in drugih kritičnih objektov, ki so lahek vir požara ali drugih nesreč. V ta namen bodo čez letošnje leto najbolj izpostavljene objekte, seveda po predhodnem soglasju lastnika ali upravitelja, obiskali člani prostovoljnih gasilskih društev oziroma štaba CZ Občine Horjul, da pregledajo stanje požarne varnosti na objektu, da po potrebi svetujejo, kakšni bi bili priporočljivi ukrepi za povečanje varnosti, in da opozorijo na nevarnosti in ovire, ki bi gasilce ovirale pri morebitnem posredovanju. 
    Pri tem seveda računamo na sodelovanje lastnikov ali upravnikov objektov. Z veseljem pa bomo sprejeli tudi pobude s terena na e-poštni naslov obcina@horjul.si ali na tel. 040 350 273.

    Občina Horjul

  • Družinske skupine Al-Anon

    Družinske skupine Al-Anon

    Zasvojenost z alkoholom je v Sloveniji zelo resen problem. Prizadene posameznike in njihove svojce. Ta bolezen ne ločuje med bogatimi in revnimi, neukimi in izobraženimi, poklicno uspešnimi in neuspešnimi, ampak lahko prizadene vsakega, ki se ne zaveda narave alkohola, da je opojen in da človeka kmalu zasvoji. Težave in izgube povzroča škodljivo pitje tudi v družbi: v gospodarstvu, prometu, zdravstvu in drugod. Živimo v t.i. mokri kulturi, ki je do pitja zelo tolerantna. Kdaj gre za zasvojenost in da je to bolezen (prisilno pitje), prepoznamo zelo pozno. Ljudje pričnemo ukrepati šele tedaj,  ko je zaradi pitja že povzročena zelo velika škoda za fizično in psihično zdravje zasvojene osebe in za medčloveške odnose v družinah.

    Mnogi svojci alkoholikov, žene, možje, otroci, starši, … leta molče trpijo ali pa poskušajo vse mogoče, da bi bližnji opustil škodljivo pitje. Žal ne brez posledic. Obstajajo različne oblike pomoči. Ena od možnih in dostopnih je skupnost Al-Anon, ki skrbno varuje anonimnost vsakega člana. Zavedamo se, da je težko premagati sram pred razkritjem družinskih težav. Med nami se varno počutijo zelo različni ljudje. Imamo skupno težavo – alkohol in skupno pot – ponovno najti ravnovesje v življenju, mir in celo srečo.

    Informacije o srečanjih skupin po Sloveniji in preko spleta na Zoom, najdete na https://www.al-anon.si/strani/srecanja.php,  ali na anonimni telefonski številki:  041/590-789, 031/744-722, 040/589 877.

  • Naj se kačanska gasilska trma nadaljuje

    Naj se kačanska gasilska trma nadaljuje

    Lansko leto je bilo za društvo znova precej pestro, saj so bili aktivni tako na operativnem kot na organizacijskem nivoju, je poročilo uvodoma povzel predsednik Ciril Trček. Poleg vseh aktivnosti je spomnil, da so uspešno kandidirali na dveh razpisih in da so uspešno počrpali tudi sredstva iz občinskega proračuna za gradnjo doma. In če je na eni strani napredovalo opremljanje notranjosti doma ter izdelava fasade, pa jim zaenkrat še ni uspelo pridobiti uporabnega dovoljenja. Okolica doma je zaradi gradnje vodovoda v Kotih postala pravo skladišče gradbenega materiala in mehanizacije in je Trček orisal dogajanje. “Je pa treba povedati, da z izvajalci in občino dobro sodelujemo. Izvajalci so nas celo pobarali za koledar, tako da ta sedaj visi tudi pri njih v kontejnerju. Včasih se sicer kje malo zatakne, ampak do sedaj smo rešili vse probleme. Tako pač je, sedaj je treba malo potrpeti in stisniti zobe, da nam bo vsem skupaj boljše.”
    Se j    e pa obregnil na komentarje, ki so se dotikali nastopajočih na gasilski veselici. To so bili lani namreč že desetič Krimski lisjaki, ki so po njegovih besedah postali nekakšen “hišni ansambel”. Je pa spomnil, da so prav zaradi te zvestobe lani igrali zastonj. “Glede na prostorsko stisko pred domom si tudi težko privoščimo kakšen bolj znani ansambel in s tem posledično veselico,” je pojasnil predsednik društva, ki pa je svoje člane v bran vzel v primeru slabe izkušnje sodelovanja z organizatorjem prireditve ob odkritju spominskega obeležja osvoboditve skladišča Podstrmec konec junija lani. “Gasilci nismo samo glavni steber v sistemu zaščite in reševanja, ampak imamo v naših skupnostih mnogo večjo nalogo. Naš prispevek k družbi daleč presega naše osnovno poslanstvo. Nismo pa deklice za vse in ne bomo pustili, da bi nas kdo izkoriščal.” Na koncu se je zahvalil občini Borovnica za finančno podporo, Gasilski zvezi Vrhnika za strokovno podporo in članom, ki so po njegovem prepričanju največji zaklad društva. 
    Poveljnik Miha Dodič je poročal, da so člani za vaje, intervencije, kondicijske vožnje in izobraževanja lani porabili 1835 ur, najobsežnejša intervencija pa je bil požar kozolca v Pristavi. Na njej je sodelovalo 91 gasilcev s petnajstimi vozili. Junija so priskočili na pomoč pri gašenju večjega požara v naravnem okolju na Krasu, avgusta so posredovali pri požaru v bližini Krimske jame. Ta požar sta gasili tudi letali za gašenje iz zraka AirTactor. Poleg rednih vaj, tudi v podjetju Fenolit, so izvedli še nenapovedano vajo, ki je po besedah Dodiča na določenih področjih pokazala možnosti za izboljšave. Seveda niso pozabili na različna izobraževanja in posodabljanje opreme. Zelo aktivni so bili tudi na tekmovalnem področju. Omenimo uvrstitev dveh ekip pionirk in ekipe članic B na državno tekmovanje, ki bo letos poleti.      
    Po poročanju Karmen Kržič so lani aktivno sodelovali tudi pionirji in mladinci. Pod vodstvom mentorjev so redno obiskovali vaje, kjer so se učili in pridobivali osnovne gasilske veščine    , uspešno so sodelovali na občinskih in regijskih tekmovanjih, pripravili so tudi 7. gasilski tabor, udeležili so se letovanja pionirjev v Savudriji.      
    Jože Drašler je v imenu veterank in veteranov povedal, da so bili predvsem v pomoč pri organizaciji veselice, poudaril pa je, da se je po petih letih mirovanja aktivirala prenovljena veteranska tek    movalna skupina in se udeležila treh tekmovanj. Na njih niso pomembni rezultati, ampak druženje, je spodbudno ugotovil Jože Drašler.     
    V imenu občine je pohvale za dobro delo in zgledno sodelovanje prenesel podžupan Jože Korošec, namestnik predsednice Gasilske zveze Vrhnika     Rok Meglen pa je izrazil ponos na društvo in občudoval dobro razumevanje med člani. “Če se ne bi dobro razumeli, ne bi zgradili tega doma.” Naj se kačanska trma nadaljuje, pa je bilo za delo v prihodnje še slišati spodbudne besede med gosti občnega zbora.     

    Rok Mihevc

  • Borovničani teh grozodejstev ne bomo pozabili

    Borovničani teh grozodejstev ne bomo pozabili

    Po tem napadu je bilo aretiranih 69 oseb. Da bi ustvarili videz pravičnega sojenja, so ob koncu sojenja 7. marca 1942 oprostili 19 obtoženih, 28 pa je bilo obsojenih na smrt. Ostali so prejeli zaporne kazni, ki so segale od enega leta do dosmrtne ječe. Enajstim obsojenim na smrt so cerkvene oblasti uspele pridobiti spremembo kazni v dolgoletne zaporne kazni, eden izmed obsojenih pa se je usmrtitvi izognil z uspešnim simuliranjem norosti. 
    Tudi letos je v spomin na te tragične dogodke potekala slovesnost ob Dnevu spomina na žrtve Preserskega procesa. V imenu občine je venec k spomeniku položil podžupan Jože Korošec, zaradi slabega vremena pa je bil kulturni program skromen, zapele so pevke Ženskega pevskega zbora Barjanke pod vodstom Rudija Cerka, Matjaž Ocepek pa je recitiral Župančičevo pesem, ki opisuje preserski proces. V nagovoru je spomnil na to, da je moralo 16 fantov in mož pod streli pasti kot opozorilo Slovencem, da je bil okupator pripravljen na izbris naroda. “Dejstvo je, da je 16 družin v Borovnici ostalo brez mož, očetov, otrok in dejstvo je, da Borovničani vseh teh grozodejstev ne bomo pozabili.” Sledil je še prižig sveč na grobovih padlih.

    Rok Mihevc

  • Poziv sprehajalcem

    Poziv sprehajalcem

    Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob začetku pomladi opozarja sprehajalce na pomen spoštovanja kmetijskih zemljišč. Zaradi večjega števila obiskovalcev narave v tem obdobju je pomembno, da se sprehajalci zavedajo, da so polja in njive zasebna lastnina in niso namenjena sprehajanju. Hoja po teh površinah lahko poškoduje mlade rastline, pasji iztrebki pa onesnažujejo pridelke in predstavljajo tveganje za zdravje. Prav tako lahko psi motijo divje in domače živali na pašnikih. Sprehajalce zato pozivajo, naj uporabljajo označene poti, pospravljajo za svojimi ljubljenčki ter spoštujejo delo kmetov in naravo, s čimer prispevajo k čisti in urejeni okolici.

    M. D.

  • Čistilna akcija in pomoč starejšim pri sezonskih opravilih

    Čistilna akcija in pomoč starejšim pri sezonskih opravilih

    Sobota, 5. aprila 2025, ob 9. uri

    Akcija, katere pobudnik je Občina Log-Dragomer skupaj z JP KPV d.o.o., bo ponovno združena z akcijo pomoči starejšim ob sezonskih opravilih, ki jo organizira skupina za medgeneracijsko sožitje Starosti prijazne Občine Log- Dragomer.

    Zbirni mesti:
    – pred Gasilskim domom v Dragomeru – za območje Dragomera in Lukovice
    (koordinator Blaž Rupnik, tel. št.: 041/261-480);

    – v Športnem parku Log – za območje Loga
    (koordinator Marjan Kavčič, tel. št.: 041/365-503).

    Čistilna akcija – prijave niso potrebne.
    Pomoč starejšim: prijava pri koordinatorju (Katja Bhatnagar, tel. št.: 041/349-812).

    Akcija bo v vsakem vremenu, zato vsem priporočamo, da se oblečete vremenu primerno in poskrbite za vašo varnost (npr. rokavice, škornji, odsevni jopiči …). Vabljeni, da se akcije udeležite in spodbudite še koga, da se ji pridruži.
    Mala dejanja, veliko veselje za ljudi in naravo!  Pridružite se tudi vi!