Kategorija: Občinske

  • Informacija o sanaciji nadstreška pri OŠ Dobrova

    Informacija o sanaciji nadstreška pri OŠ Dobrova

    Občina Dobrova – Polhov Gradec obvešča uporabnike OŠ Dobrova o aktivnostih v zvezi s sanacijo nadstreška nad vhodnim delom v OŠ Dobrova, ki je primarno namenjen prvi triadi. Vmesni vhod v OŠ Dobrova, ki je pod nadstreškom, je bil v sklopu priprav na sanacijo zaprt, vstopu v OŠ Dobrova pa so namenjeni drugi vhodi. Občina Dobrova – Polhov Gradec namerava s sanacijskimi deli nadaljevati v prvi polovici poletnih počitnic, ko zaradi sanacijskih del ne bo moten potek vzgojno-izobraževalnega dela.

    Občina Dobrova – Polhov Gradec

  • V Fenolitu preverili visok nivo požarne varnosti

    V Fenolitu preverili visok nivo požarne varnosti

    Na gasilski vaji, ki jo sicer izvedejo vsako leto, so sodelovala društva PGD Borovnica, PGD Brezovica pri Borovnici, PGD Breg – Pako in PIGD Fenolit. Na poziv se je odzvalo 45 gasilcev z osmimi vozili, udeležili so se je tudi direktor podjetja Slavko Žibret, župan Peter Črnilogar ter podžupan in poveljnik Civilne zaščite Borovnice Jože Korošec.
    Ana Pavčič iz Fenolita je ob tem pojasnila, da so z vajo želeli preveriti usklajenost delovanja vodij sektorjev med samo intervencijo, hkrati pa so dobili občutek, kje so še mogoče izboljšave pri samem delu gasilskih enot in gasilcev. “Požarno varnost držimo na visokem nivoju, velik poudarek dajemo na usposabljanja zaposlenih, izobraževanja in usposabljanja novih operativnih gasilcev, dosledno izvajanje varnostnih zahtev in ukrepov ter izvajanje požarne straže,” je zagotovila.
    Poveljnik poveljstva Borovnice Jože Palčič pa je podal oceno, da so gasilske skupine, ki so bile sestavljene mešano iz vseh društev, delovale usklajeno, vodje pa da so odlično odpravili svoje delo. Preizkusili so še penilo, ki ga je podjetje Fenolit uporabilo v svojem sistemu avtomatskega gašenja in sredstvo se je izkazalo za zelo učinkovito.
    Za vse ljubitelje akcije pa bo zanimiv tudi slikovit opis celotne vaje in njenega poteka: PIGD Fenolit je postavilo zapore kanalov za meteorne vode, nato so napeljali vode do gorečega objekta in vstopili z napadalno skupino v prostor. Ob prihodu PGD Borovnica se je vodenje vaje predalu poveljniku društva, vzpostavilo se je napadalno-reševalno skupino, ki je poskrbela za reševanje ukleščenega voznika. Na kraj dogodka sta prispeli še PGD Brezovica pri Borovnici ter PGD Breg-Pako, ki sta dobili nalogo ohlajevanja objekta in pasivno varovanje sosednjih objektov. Vzpostavili so še drugo napadalno-reševalno skupino, ki je bila napotena v šotor in je ponovila reševanje ponesrečenca s tehniko dvigovanja bremen.

    Rok Mihevc

    foto: Jože Palčič

  • Pogum je brezčasen – PGD Borovnica skozi 140 let predanosti

    Pogum je brezčasen – PGD Borovnica skozi 140 let predanosti

    Obletnico obstoja in delovanja so v soboto, 10. maja, obeležili tudi s svečano akademijo in slavnostno sejo, ki so se je v dvorani osnovne šole udeležili visoki gostje: dr. Saša Mevec Pušnik z Gasilske zveze, predsednika GZ Vrhnika Andreja Lenarčič, poveljnik GZ Vrhnika Benjamin Svenšek, prejemnik priznanja Matevža Haceta Vinko Keršmanc, župan Peter Črnilogar in občinski poveljnik Jože Palčič.
    Že takoj p
    o uvodni državni in gasilski himni so si zbrani lahko pogledali nekaj minutni film, v katerem so člani društva pripovedovali o začetkih in razvoju delovanja ter pestrih aktivnostih danes. Po minuti molka za vse preminule tovariše društva, je v imenu domačega društva pozdravil predsednik Klemen Košir. “PGD Borovnica danes stoji trdno, z bogato tradicijo in jasno vizijo prihodnosti. Naj bo ta jubilej spodbuda, da skupaj ustvarimo nove uspehe – za varno in povezano skupnost,” je dejal.

    Podobno je naglasil tudi župan Črnilogar, ki je spomnil, da 140 let ni le številka, ampak je to zgodovina generacij, ki so s pogumom, delom in srčnostjo soustvarjale eno najpomembnejših vezi v skupnosti – zaupanje, da ne glede na vse, nekdo pride na pomoč. Ob tem se je zahvalil Gasilski zvezi, ki društva vsa leta strokovna podpira in sosednjim gasilskim društvo. “Naj nas obletnica spominja, da je pogum brezčasna vrednota, solidarnost pa najvišja oblika človečnosti.” 
    Predsednica Gasilske zveze Vrhnika Andreja Lenarčič je spomnila, da je društvo najstarejše prostovoljno gasilsko društvo v borovniški kotlini in tretje najstarejše v njihovi zvezi, na kar so lahko iskreno ponosni. Osvetlila je pomen njihovega poslanstva.”
    V imenu Gasilske zveze Slovenije pa je čestitke predsednika in poveljnika prenesla dr. Saša Mevec Pušnik, ki je kot slavnostna govornica in nekdanja predsednica društva s posebno častjo nagovorila svoje tovariše. S kančkom nostalgije se je spomnila na čase, ko so skupaj premagovali ovire ter izzive, na katere so naleteli, hkrati se je zahvalila vsem, ki vztrajajo na poti in prispevajo k delovanju društva. Mlade je spodbudila naj sledijo svojim sanjam, vsem pa na srce položila še nekaj misli. Postavljanje ciljev je nenazadnje tudi gonilo nenehnega razvoja, zato se ne bojte biti ambiciozni. Gasilska avtocisterna, ki je na poti, počasi postaja realnost in bo velik doprinos tako za vas kot za celotno lokalno skupnost, hkrati pa nov mejnik, ki bo zagotovo vlil dodaten zagon za nadaljnje delo. Čaka vas tudi prenova gasilskega doma, ki bo prav tako zahtevala veliko dela, odpovedovanja, prilagajanja. Ob vseh investicijah v opremo in znanje pa ne pozabite tudi nase – na negovanje medosebnih odnosov in komunikacijo.”
    V duhu dobrega odnosa in sodelovanja z okoliškimi gasilskimi društvo sta predsednik Klemen Košir in poveljnik Jaka Mihevc v znak zahvale podelila spominske plakete, prav tako sta se zahvalila vsem podjetjem, s katerimi društvo uspešno sodeluje in aktivnejšim članom društva.
    Za bolj sproščeni del akademije so poskrbeli kar gasilska mladina in Otroška folklorna skupina Coklarčki, vse skupaj pa je povezovala Anamarija Košir, ki je v program vključila tudi pesem Nine Jelen: “Gasilci niso kot vsi. Gasilci imajo super moči. Gasilci vse izpustijo, hitijo, tja, od kjer vsi drugi bežijo.”.

    Rok Mihevc 

  • Pozeba spet ogrozila borovniške nasade

    Pozeba spet ogrozila borovniške nasade

    Borovniški konec vsako leto skrbi, kako so prodor hladnega zraka preživeli nasadi ameriških borovnic na Ljubljanskem barju. Po podatkih Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana so se temperature tam spustile tudi do minus 6,3 stopinje Celzija. Po njihovih ocenah so bili cvetovi borovnic prizadeti od 50 do 90-odstotno, kar sicer ne pomeni nujno izpada pridelka do enakega odstotka, so ob tem pojasnili dodatno. 
    V boj proti nizkim temperaturam so se znova morali podati borovniški pridelovalci, tudi tokrat s kurjenjem vlažnih bal in “švedskih bakel”. 
    Kot je pojasnil Tine Palčič iz Jele Kitt, je videti, da so bili v boju uspešni, na nekaterih bolj zgodnjih sortah pa je bil upad oz. poškodovanost cvetov kar velik. A zanimivo, pridelovalci so pred mrazom trepetali celo v sredini maja, ko so se temperature spet nevarno približale ničli. V tem času so bile borovnice najbolj občutljive in lahko pomrznejo tudi pri tej temperaturi.
     
    Kot je še povedal Palčič, so ob vsaki pozebi do zdaj morali oddajati oceno škode, ki jo določajo kmetijski svetovalci, vendar
    pa še nikoli niso dobili nobene pomoči oz. odškodnine od države, tako kot jo dobivajo drugi sadjarji po Sloveniji. Ocena škode je bila namreč vedno tik pred pragom izplačila škode. Seveda razmišljajo, kako bi še na kakšen drugačen način zaščitili nasade pred pozebo, a so pri tem zelo omejeni, saj se nahajajo na zaščitenem območju Natura 2000.
     

    Rok Mihevc
    foto: Anja Pirc, Rok Mihevc

  • Rezultati referenduma na borovniških voliščih

    Rezultati referenduma na borovniških voliščih

    Volivke in volivci so odločali o podpori zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Odstotek udeležbe v Sloveniji je bil 25,93-odstoten, kar pomeni, da smo bili v Borovnici pri tem nadpovprečni, predvsem je izstopala skoraj 42-odstotna udeležba na volišču Gasilski dom Brezovica pri Borovnici.

    VOLIŠČE 

    ZA 

    PROTI 

    UDELEŽBA 

    Dom krajanov Dol Laze 

    11 (6,92 %) 

    148 (93,08) 

    25,60 % 

    Breg pri Borovnici  

    11 (9,65 %) 

    103 (90,35 %) 

    29,84 % 

    GD Brezovica pri Borovnici 

    15 (7,85 %) 

    176 (92,15 %) 

    41,67 % 

    LD Borovnica  

    17 (12,59 %) 

    118 (87,41 %) 

    29,63 % 

    Občina Borovnica  

    7 (4,22 %) 

    159 (95,78 %) 

    35,29 % 

    OŠ Borovnica 

    24 (9,96 %) 

    217 (90,04 %) 

    25,08 % 

    Rok Mihevc

  • Srečanje s krajani v Polhovem Gradcu

    Srečanje s krajani v Polhovem Gradcu

    V začetku maja je potekalo srečanje s krajani v Polhovem Gradcu, ki se ga je udeležilo lepo število občank in občanov. Srečanje je bilo del načrtovanega niza srečanj po krajevnih skupnostih, ki jih vodstvo Občine Dobrova – Polhov Gradec izvaja z namenom večje vključenosti občanov v razvoj lokalne skupnosti.
    Župan Jure Dolinar je na začetku predstavil pregled ključnih projektov, ki jih je občina izvajala v letu 2024, ter izpostavil prednostne naloge in načrte za leto 2025. Poseben poudarek je namenil projektom, ki so pomembni za Polhov Gradec in njegovo širšo okolico.
    Po predstavitvi je sledila odprta razprava, kjer so krajani aktivno sodelovali z vprašanji, pobudami in predlogi. Odpirale so se teme s področja prometne ureditve, sanacije po poplavah, komunalne infrastrukture in urejanja prostora. Na številna vprašanja je župan lahko odgovoril že kar na srečanju.
    Dogodek je potekal v konstruktivnem vzdušju, kar dodatno potrjuje potrebo po takšnih oblikah srečevanj z občani.
    Tudi v prihodnje se bodo srečanja po krajevnih skupnostih nadaljevala, saj so to pomembne priložnosti za izmenjavo informacij, odprt dialog in skupno iskanje rešitev. Skupaj gradimo občino – od ljudi za ljudi.
    Občina Dobrova – Polhov Gradec

  • Vikend dvorskih pic

    Vikend dvorskih pic

    V soboto in nedeljo, 10. in 11. maja 2025, je pred gasilskim domom PGD Dvor ponovno potekal zdaj že tradicionalni Vikend dvorskih pic. Letos je dogodek potekal že petič zapored in tudi tokrat upravičil sloves enega najbolj priljubljenih in pričakovanih kulinaričnih dogodkov v kraju. Obiskovalci so znova množično prihajali po znamenite pice, ki slovijo po odličnem a hkrati dobrodelnem okusu za dvorske gasilce. Rezultat je presegel vsa pričakovanja – v dveh dneh so člani PGD Dvor spekli rekordnih 904 pic
    Vikend dvorskih pic iz leta v leto raste – leta 2021 so spekli 573 pic, leto pozneje 682, leta 2023 že 738, lani pa 802. Letos pa je številka prvič presegla 900, kar potrjuje, da dogodek postaja vse bolj uveljavljen in prepoznaven tudi širše. Pice so obiskovalci naročali vnaprej, termini – predvsem okoli nedeljskega kosila – pa so bili popolnoma zapolnjeni že teden dni pred dogodkom. Največje posamezno naročilo je obsegalo kar 16 pic, približno 15 odstotkov vseh naročil pa so organizatorji dostavili na dom. 
    Za brezhibno izvedbo prireditve je poskrbelo kar 46 prostovoljcev, ki so bili vključeni v vse faze organizacije – od priprave prizorišča, izdelave hlebčkov, peke, sprejema naročil, šanka, pomivanja in dostave, pa vse do ponedeljkovega pospravljanja. Nekateri so bili prisotni oba dneva od jutra do večera, drugi so se izmenjevali glede na razpoložljivost. V ”pekarniški” ekipi se je zvrstilo 10 različnih picopekov, ki so ob najbolj intenzivnih urah skupaj spekli tudi do 60 pic na uro, oziroma približno eno pico na minuto. 
    Poleg peke je bila vsak večer organizirana še dodatna ekipa, ki je skrbela za pripravo testa – dvanajst članov je v dveh urah izdelalo približno 400 hlebčkov testa za naslednji dan, kar je omogočilo tekočo in kakovostno pripravo pic tudi ob največji gneči. 
    Dogodek se ni začel in končal z vikendom – priprave so potekale že v četrtek s postavitvijo prizorišča, v petek je sledila priprava testa za soboto, ponedeljek pa je bil namenjen pospravljanju. 
    Zvesti obiskovalci, predani člani društva in odlična organizacija so poskrbeli, da je Vikend dvorskih pic še enkrat več pokazal, kaj pomeni skupnost in predanost. Obiskovalci so domov odhajali siti in zadovoljni, organizatorji pa so, čeprav utrujeni, vseeno zadovoljni zaključili še en uspešen kulinarično-gasilski dogodek.

    Manca Dolinar
    Foto: Klemen Zibelnik, PGD Dvor

  • Deluje prva postaja za e-kolesa na novem P+R v Dobrovi

    Deluje prva postaja za e-kolesa na novem P+R v Dobrovi

    Na novem P+R parkirišču v Dobrovi je začela delovati prva postaja za električna kolesa v okviru skupnega regijskega sistema, ki ga Občina Dobrova – Polhov Gradec vzpostavlja skupaj z 20 drugimi občinami Ljubljanske urbane regije. Gre za prvi korak v širši mreži javne izposoje e-koles, ki bo omogočala enostavno in okolju prijazno mobilnost z uporabo enotnega sistema, povezanega z javnim potniškim prometom in kartico Urbana. Sistem bo prebivalcem omogočal lažje vsakodnevne poti in prispeval k zmanjšanju prometnih obremenitev proti Ljubljani. Občina ostaja zavezana razvoju trajnostne mobilnosti – postaja v Dobrovi je prva od nekaj predvidenih, ki bodo v bližnji prihodnosti umeščene na ključne točke v občini.​

    Občina Dobrova – Polhov Gradec

     

  • Za podjetja in javne ustanove, ki si želijo spodbuditi aktiven prihod na delo med zaposlenimi ter tudi strankami/uporabniki – objavljen je razpis CIPRE

    Za podjetja in javne ustanove, ki si želijo spodbuditi aktiven prihod na delo med zaposlenimi ter tudi strankami/uporabniki – objavljen je razpis CIPRE

    Na spletni strani Slovenske platforme za trajnostno mobilnost – SPTM je objavljen razpis CIPRE Slovenija – Call to action – razpis za podjetja in ustanove.  CIPRA Slovenija v okviru projekta Trajnostno na delo: za čistejši zrak z uvajanjem ukrepov trajnostne mobilnosti v podjetjih in ustanovah odpira priložnost za podjetja in ustanove, ki želijo spodbuditi aktiven in trajnosten prihod na delovno mesto …

    Komu je poziv namenjen?

    Podjetjem in javnim ustanovam, ki si želijo spodbuditi aktiven prihod na delo med zaposlenimi ter tudi strankami/uporabniki.

    **Sredstva ne predstavljajo državne pomoči oz. ne predstavljajo pomoči deminimis.

    Kaj je cilj poziva?

    Vplivati na spremembo potovalnih navad zaposlenih in obiskovalcev ustanove ali podjetja.

    Kaj bo izbrano podjetje ali ustanova prejela?

    Raziskavo obstoječih potovalnih navad, ovir in priložnosti za spremembe z akcijskim načrtom ukrepov (“mini” mobilnostni načrt). Kaj je mobilnostni načrt, si lahko pogledate TUKAJ.

    Izvedbo ukrepov trajnostne mobilnosti iz akcijskega načrta (npr. nakup službenega e-kolesa, izgradnja kolesarnice, nakup ekrana za obveščanje o prihodu avtobusov ipd.) v vrednosti 2000 €. Več o dobrih praksah trajnostne mobilnosti si lahko pogledate TUKAJ.

    Izvedbo promocijske kampanje za zaposlene (kolesarski zajtrki, nagradne igre za zaposlene ipd.) v vrednosti 1000 €.

    Izobraževanje za ključne kadre o “behaviour change management” s poudarkom na področju trajnostne mobilnosti, ki pa prinaša dodano vrednost, saj so veščine in znanja uporabna za števila področja uvajanja sprememb poslovanja in delovanja v podjetju/ustanovi v vrednosti 1500 €. Kaj je “behaviour change management” si lahko pogledate TUKAJ.

  • Občina organizira pomoč pri legalizaciji objektov občanov

    Občina organizira pomoč pri legalizaciji objektov občanov

    V Občini Dobrova – Polhov Gradec je zaradi različnih vzrokov veliko nelegalnih gradenj. Nelegalna gradnja je gradnja objekta brez ustreznega upravnega dovoljenja ali poseg na obstoječem objektu, za katerega je po zakonu treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Z legalizacijo gradnje so povezane tudi druge pravice lastnikov, ki so povezane z izgradnjo infrastrukture. Če želimo v naši občini urediti cestno omrežje, vodovodne priklope, kjer je aglomeracija in kanalizacijo, lahko to zakonsko uredimo le za legalne gradnje.
    Zakonodaja se na področju umeščanja objektov v prostor in gradnjo z vsako spremembo zaostruje, zato predlagamo vsem lastnikom objektov, ki imajo nelegalne gradnje, da te objekte legalizirajo, saj bo njihova legalizacija z časovnim odmikom vse dražja in težja. Gradbeno dovoljenje je samo en del dokumentacije, ki izkazuje legalnost objekta. Vsak objekt oziroma stavba mora poleg gradbenega dovoljenja imeti pridobljeno tudi uporabno dovoljenje, ki pa ga veliko objektov nima, saj so lastniki zmotno mislili, da je gradbeno dovoljenje zadnji in edini dokument pri izkazovanju legalnosti stavb. 
    Občina je ob pripravi in sprejemu sedanjega Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova – Polhov Gradec (uradno prečiščeno besedilo – UPB1) (Uradni list RS, št. 25/19) bila pozorna tudi na to, kako omogočiti čim lažje legalizacije obstoječim objektom v zazidljivem območju in sprejela 100.a člen, ki obravnava že zgrajene stavbe, ki še nimajo pridobljenega gradbenega dovoljenja in pravi »Za že zgrajene stavbe, ki še nimajo pridobljenega gradbenega dovoljenja, in so bile zgrajene pred uveljavitvijo sprememb in dopolnitev OPN – spremembe št. 2, katerih lega, stopnja izkoriščenosti parcele (FZ, FZP), velikost in oblikovanje ipd. niso skladni z merili in pogoji tega odloka so dopustna odstopanja od določil tega odloka. V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja je potrebno posebej utemeljiti, da takšna gradnja ne povzroča motečega vpliva na podobo naselja ali krajine.« 
    Gradbeni zakon (GZ-1) (Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP, 133/23 in 85/24 – ZAID-A) je v svojem 146. členu (objekt daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja) predvideval, da za objekt, del objekta, rekonstrukcijo objekta ali spremembo namembnosti objekta iz prvega odstavka 142. člena tega zakona, ki od 1. januarja 2005 obstaja v bistveno enakem obsegu in bistveno enake namembnosti, lahko investitor, lastnik ali imetnik stavbne pravice zahteva izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Trenutno se tega člena ne more izvajati, saj je njegova vsebina v presoji Ustavnega sodišča. Vendar to pogosto tako ali tako ni najboljša pot za doseganje legalizacije gradnje, zato spodbujamo občane, da se legalizacije lotijo po običajnem postopku.
    Občina je pripravljena vsem tem lastnikom nelegalnih gradenj pomagati z nasveti, kako legalizirati objekt v skladu z veljavno zakonodajo in veljavnim OPN-jem. Vse zainteresirane občane, vabimo, da se naročijo na sestanek pri Občinskem urbanistu, ki jim bo obrazložil možnost legalizacije in postopek legalizacije ter tako omogočil lažjo pot do pridobitve gradbenega dovoljenja. Za naročilo sestanka pri Občinskem urbanistu se prijavite preko
    info@dobrova-polhovgradec.si z naslovom sestanek legalizacija pri urbanistu. Po prejeti prošnji za sestanek vam bo Občinski urbanist posredoval termin sestanka. V vlogi za sestanek v kratkem opišite situacijo, številko objekta, številko parcele in katastrsko občino, kjer se objekt nagaja, tako da se urbanist lahko pripravi na sestanek.
    Upamo, da bomo na ta način skupaj lažje in uspešnejše izvedli vsaj tiste legalizacije objektov, ki jih je po zakonu možno legalizirati in bodo občanom v tem segmentu lahko postali brezskrbni glede usode njihovih objektov.

     Občina Dobrova – Polhov Gradec