V soboto, 24. maja, je v športni dvorani Medvode potekalo državno tekmovanje v ritmični in estetski gimnastiki. Na to prestižno tekmovanje so se uvrstile le najboljše ekipe iz celotne Slovenije, ki so v aprilu dosegle najvišje uvrstitve na Pokalu Bleščica v ljubljanskem Tivoliju. Med njimi so bile tudi gimnastičarke iz Osnovne šole Dobrova, ki so s svojimi nastopi navdušile tako strokovno komisijo kot gledalce in domov prinesle vrsto odličij. V kategoriji ritmične gimnastike med kadetinjami je ekipa v sestavi Zoja Horvat, Manuela Morić, Nina Oven, Lana Remškar, Malie Kržič, Vita Rozman in Lina Verbič osvojila prvo mesto z izjemno izvedbo vaje z žogami. Prav tako so bile uspešne v estetski gimnastiki med kadetinjami, kjer so v kratkem programu prvo mesto osvojile Nina Oven, Lana Remškar, Malie Kržič in Brina Leben. V kategoriji ritmične gimnastike med članicami sta Brina Tehovnik in Ema Rupnik navdušili s sinhrono vajo s kiji ter prav tako osvojili prvo mesto. V estetski gimnastiki med mladinkami pa je ekipa v sestavi Zoja Horvat, Manuela Morić, Vita Rozman, Lina Verbič, Brina Tehovnik in Ema Rupnik osvojila četrto mesto v prostem programu. Dekleta so na tem tekmovanju še izboljšala svoje rezultate iz prejšnje tekme in s tem odlično zaključila letošnjo tekmovalno sezono. Za njihov uspeh sta zaslužni tudi trenerki Maja Svete in Karmen Petan Osvald, ki mlade športnice z veliko predanostjo in strokovnostjo vodita skozi treninge in priprave na nastope in tekemovanja. Zahvala gre tudi staršem deklet za njihovo podporo in občini Dobrova – Polhov Gradec, ki s skrbjo za kakovostne pogoje za vadbo pomembno prispeva k razvoju mladih športnic.
V petek, 30. maja, je v čudovitem ambientu Polhograjske graščine potekal koncert Zdravniškega orkestra Camerata Medica. Občinstvo je zbrano v baročnem okolju uživalo v večeru, posvečenem klasični glasbi z deli iz obdobja baroka in romantike. Zdravniški orkester Camerata Medica, ki združuje zdravnike, študente medicine ter druge zdravstvene delavce, že več kot tri desetletja uresničuje idejo o glasbi kot univerzalnem jeziku in viru skupnosti. Ustanovljen je bil v začetku devetdesetih let, ko so se godalnemu kvartetu Mašera, ki ga je vodil dr. Andrej Mašera, pridružili še drugi zdravniki z željo po skupnem muziciranju. Od takrat se je zasedba razvila v stabilen godalni orkester, ki redno nastopa na pomembnih kulturnih dogodkih po Sloveniji. Posebno pozornost naa tokratnem koncertu v Polhovem Gradcu sta požela dva solista – oba študenta medicine – ki sta se predstavila s kontrabasom in violo. S svojimi virtuoznimi nastopi sta dodala mladostno energijo, ki je lepo dopolnila orkestralni zvok. Camerata Medica že dolga leta ni več zgolj ljubiteljski orkester, vendar se z rednimi nastopi na koncertnih prizoriščih po Sloveniji, sodelovanjem s številnimi solisti (velikokrat tudi iz zdravniških vrst) ter bogatim repertoarjem dokazuje visoko umetniško raven. Orkester deluje pod vodstvom dirigenta prof. Avseneka, ki ga vodi od leta 2011. Njegovo strokovno in karizmatično vodenje je pomembno pripomoglo k umetniški rasti orkestra in bogastvu izvedb. Poleg rednega sodelovanja na prireditvah, povezanih z medicinsko stroko (npr. zaključek Plečnikovih dni), Camerata Medica nastopa tudi na dobrodelnih koncertih ter samostojnih dogodkih, med katerimi je koncert v Polhograjski graščini postal že tradicionalen. Leta 2016 je orkester ob 25-letnici izdal tudi zgoščenko z deli klasičnih in sodobnih skladateljev ter priredbami priljubljenih skladb. Organizacijsko in umetniško vodstvo orkestra se je skozi leta menjavalo, kar pa ni omajalo njegove predanosti. V zadnjih letih so orkester vodile različne članice, trenutno pa predsedniško funkcijo opravlja Andreja Popit. Koncert v Polhovem Gradcu pa je bil le eden izmed treh zaporednih koncertov, ki so jih izvedli v prehodu na mesec junij. Že v sredo, 4. junija, bo orkester ponovno nastopil – tokrat v Mestni hiši v Ljubljani. Camerata Medica ostaja poklon znanja in umetnosti – ter je čudovit opomnik, da se zdravniški poklic in ljubezen do glasbe lahko prepletata na najlepši možen način.
zaradi napovedi slabega vremena je dogodek Dan odprtih vrat CSD Ljubljana prestavljen na torek, 27. maj 2025 od 9:00 do 17:00 na Ploščadi Ajdovščina, Dalmatinova 2, Ljubljana.
V soboto in nedeljo, 10. in 11. maja 2025, je pred gasilskim domom PGD Dvor ponovno potekal zdaj že tradicionalni Vikend dvorskih pic. Letos je dogodek potekal že petič zapored in tudi tokrat upravičil sloves enega najbolj priljubljenih in pričakovanih kulinaričnih dogodkov v kraju. Obiskovalci so znova množično prihajali po znamenite pice, ki slovijo po odličnem a hkrati dobrodelnem okusu za dvorske gasilce. Rezultat je presegel vsa pričakovanja – v dveh dneh so člani PGD Dvor spekli rekordnih 904 pic. Vikend dvorskih pic iz leta v leto raste – leta 2021 so spekli 573 pic, leto pozneje 682, leta 2023 že 738, lani pa 802. Letos pa je številka prvič presegla 900, kar potrjuje, da dogodek postaja vse bolj uveljavljen in prepoznaven tudi širše. Pice so obiskovalci naročali vnaprej, termini – predvsem okoli nedeljskega kosila – pa so bili popolnoma zapolnjeni že teden dni pred dogodkom. Največje posamezno naročilo je obsegalo kar 16 pic, približno 15 odstotkov vseh naročil pa so organizatorji dostavili na dom. Za brezhibno izvedbo prireditve je poskrbelo kar 46 prostovoljcev, ki so bili vključeni v vse faze organizacije – od priprave prizorišča, izdelave hlebčkov, peke, sprejema naročil, šanka, pomivanja in dostave, pa vse do ponedeljkovega pospravljanja. Nekateri so bili prisotni oba dneva od jutra do večera, drugi so se izmenjevali glede na razpoložljivost. V ”pekarniški” ekipi se je zvrstilo 10 različnih picopekov, ki so ob najbolj intenzivnih urah skupaj spekli tudi do 60 pic na uro, oziroma približno eno pico na minuto. Poleg peke je bila vsak večer organizirana še dodatna ekipa, ki je skrbela za pripravo testa – dvanajst članov je v dveh urah izdelalo približno 400 hlebčkov testa za naslednji dan, kar je omogočilo tekočo in kakovostno pripravo pic tudi ob največji gneči. Dogodek se ni začel in končal z vikendom – priprave so potekale že v četrtek s postavitvijo prizorišča, v petek je sledila priprava testa za soboto, ponedeljek pa je bil namenjen pospravljanju. Zvesti obiskovalci, predani člani društva in odlična organizacija so poskrbeli, da je Vikend dvorskih pic še enkrat več pokazal, kaj pomeni skupnost in predanost. Obiskovalci so domov odhajali siti in zadovoljni, organizatorji pa so, čeprav utrujeni, vseeno zadovoljni zaključili še en uspešen kulinarično-gasilski dogodek.
Praznično, sončno in glasbeno obarvano jutro 1. maja je v občini Horjul minilo v znamenju tradicionalne prvomajske budnice. Že v zgodnjih jutranjih urah so se po vaseh razlegali zvoki koračnic in domačih viž, s katerimi so godbeniki godbe Dobova – Polhov Gradec skupaj s horjulskimi mažoretkami prebudili prebivalce občine ter jim pričarali praznično vzdušje. Letos je bila budnica za občino Horjul še posebej pomembna – ne le zaradi jubilejne 10. budnice Godbe DPG, temveč tudi zaradi izjemne udeležbe horjulskih mažoretk, ki so z veseljem popestrile že tako živahno glasbeno karavano. Pridružili so se jim tudi najmlajši člani in članice mažoretne skupine in dokazali, da se tradicija plesa v Horjulu ohranja in prenaša na mlajše generacije. Godbeniki so svojo pot začeli ob 5. uri zjutraj na Dobrovi in po Brezju kmalu prispeli v Horjul, kjer so vse od Metrela, čez center do vrtca Horjul prebujali vaščane Horjula. Ob prihodu godbe in mažoret so se na cestišču pridružili domačini in jih pozdravljali z nasmehi in ploskanjem. Na Vrzdencu so godbenike in mažorete pričakali predstavniki vseh gasilskih društev Gasilske zveze Horjul in v špalirju gasilcev in prižganimi gasilskimi vozili, glasbenikom pripravili častni sprejem. Godba in mažorete so vaščane prebujale vse od kapelice do PGD Vrzdenec. Po kratkem obisku so se godba in mažorete odpravili proti Šentjoštu, gasilska društva pa so s slovensko glasbo začela buditi okoliške vasi, ki godbene budnice niso bili deležni. Budnica je bila letos še posebej slovesna, saj je Godba Dobrova-Polhov Gradec praznovala jubilejnih 10 let Prvomajskih budnic. Budnici se je pridružilo rekordno število mažoretk, godbeniki so ob 10. obletnici v vsakem kraju zaigrali in zapeli prirejeno skladbo Tra ta ta, že 10 let vam godba igra!, katera je z besedilom ponazarjala jubilejno 10. budnico. V sprevodu je spredaj poleg zastav in godbenega grba, letos povorko krasila tudi tabla z napisom 10 let Prvomajske budnice. Poleg tega pa so na avtobusu viseli napisi ‘’10 let Budnic z Godbo Dobrova-Polhov Gradec”, da so lahko prebivalci že od daleč videli, da godba res prihaja. Godbeniki se zahvaljujejo vsem podpornikom in ljudem dobre volje, ki so jih ob jutranjih urah pozdravili in podprli na njihovi poti.
Dobro jutro! Godbeniki godbe Dobova-Polhov Gradec že 10 let budimo občane Dobrovske in Horjulske občine.
Letos je bilo še posebej slovesno, nekaj posebnega. Kot smo zadnja leta navajeni, smo se ob 5. uri zjutraj zbrali na Dobrovi, poskrbeli za uniforme in inštrumente ter se odpravili na pot. No, razen tolkalec Marko, ki vsako leto zaspi ali pa ne najde uniforme.
In odšli smo na pot. Že ob 5.20.uri so nas v Brezju pričakali veseli domačini, ki so nam ob našem zgodnjem prihodu veselo mahali in ploskali. Vse od Brezja do Vrzdenca nas je letos spremljala tudi STA in posnela vsako naše bujenje. Brezje je res nekaj posebnega. Prva jutranja postaja, kjer nas zadnja leta pričakajo s posebno popotnico. Na naše uniforme si godbeniki in mažorete nadenemo nageljčke s trakom slovenske trobojnice in letos še s številko 10, ki prikazuje jubilejno, 10. Prvomajsko budnico. Hvala vam dragi Brezn’čani za tako lep sprejem, čudovite sendviče in seveda vsakoletne nageljčke. Naprej smo se odpravili v Horjul, kjer so se nam pridružile Horjulske mažoretke. Horjulska cesta je bila polna kot še nikoli – velika skupina godbenikov in velika skupina mažoret. Poleg starejših mažoret, se je na Budnici skozi sosednjo občino pridružil tudi podmladek horjulskih mažoret.
V Horjulu smo zbujali ljudi vse od Metrela do vrtca Horjul, nato pa se odpravili na Vrzdenec, kjer so nas pričakala vsa gasilska društva Gasilske zveze Horjul. V špalirju ob cesti in lučkah na gasilskih avtomobilih so sprejeli naš mimohod, ki je segal od kapelice pa vse tja do PGD Vrzdenec. Tam smo zaigrali še par skladb, posneli izjave in se odpravili naprej. Godba in mažorete v Šentjošt, gasilci pa s svojimi vozili po vaseh, kjer so s slovensko glasbo zbujali vaščane, ki godbene budnice niso bili deležni. Naš šofer Vinko nas je hitro pripeljal okoli ovinkov do Šentjošta, kjer smo zbudili Šentjoščane, se posladkali s slastnimi pistacijevimi kolački ter drugo pogostitvijo in že krenili na pot, naprej v Polhov Gradec. V Polhovem Gradcu so nas Polhograjci pričakali pri avtobusni postaji, nekaj smo jim še zaigrali in naprej na pot krenili proti Gabrju, sedežu godbe. Letos smo v Gabrju ubrali drugo pot. Od Preka na Šujici pa vse tja do kmetije Pr’Zel. Edina postojanka v vseh desetih letih, kjer smo že pred začetkom budnice imeli pogostitev in nato še na koncu. Budnico skozi Gabrje je pozdravil tudi Jože Potrebuješ, pr’ Zel pa smo zaigrali še nekaj domačih in sledila je seveda pogostitev, ker danes ”sploh še nismo jedli”. Hvala za pogostitev.
Hruševo-Selo smo obiskali prvič, spalno naselje sicer nismo budili najbolj uspešno, a vendar hvala vsakemu, ki nas je pozdravil na naši poti. Le nekaj metrov stran smo se ustavili na Šujici, kjer smo kot vsako leto prebivalce pozdravili mimo lipe pa vse tja do glavne ceste, kjer tradicionalno zaigramo Kuža pazi. Pot nas je vodila naprej na Dobrovo, kjer smo zaigrali župniku Janezu Kvaterniku in se naprej na pot podali skozi Dobrovo do PGD Dobrova, kjer so nas pričakali Dobrovčani, Predsednik Krajevne skupnosti Dobrova, gospod Marjana Pograjc, župan občine Dobrova-Polhov Gradec, gospod Jure Dolinar, gasilci in gasilke PGD Dobrova, upokojenci in drugi navzoči, ljubitelji godbe. Po nekaj pesmih in nagovorih se je spodobilo tudi nekaj pojesti, ker smo že cel dan ”stradali”. Nekaj sladkega, slanega, sok ali pivo in odšli smo naprej. Najboljše pa je seveda na koncu. V Podsmreki se pred bujenjem vedno z avtobusom odpravimo mimo PGD Podsmreka, preverimo koliko je ljudi prišlo in se potem pripravimo na naaajboljši del. Vsako leto nas presenetijo. Ko že misliš, da ne bo prišlo več ljudi, jih pride še več in več. Letos zopet preko 100! Če bi šteli, bi gotovo zopet podrli rekord. Z največjim veseljem smo ob 11.uri in malo zamude zaigrali Šmarčanom in drugim prijateljem, ki so nas že nestrpno čakali na žgočem soncu. Še nekaj skladb na mestu, kolono vozil proti morju smo tudi letos zaustavili, in sledilo je prijetno druženje z gasilci ter drugimi vaščani in obiskovalci. Hvala vam dragi gasilci in prijatelji godbe, zopet ste nas presenetili, nam pripravili okusen golaž s kruhom in pijačo po želji. Verjemite, da se k vam res radi vračamo. Ne vem, če si vi, bralci, sploh predstavljate kako izgledajo postaje budnice. Povsod igramo in so ljudje izredno veseli našega prihoda, a v Podsmreki se že nekaj ur prej vrti glasba, ob našem prihodu nas preko mikrofona pozdravijo in napovejo že od daleč, nato se nam zahvalijo, med malico pa so letos četrt ure igrali še zvonovi na cerkvi sv. Martina. Vsesplošni Šmarski dogodek, ki ga nobeno leto ni vredno zamuditi.
Po vsem lepem pa smo se godbeniki veselo odpravili še na privat zabavo k našemu mecenu Janetu na Komanijo, kjer že vseh 10 let zaključujemo naše Prvomajske budnice. Najprej nas postrežejo z okusnimi jedmi z žara, nadaljujejo pa s sladkimi dobrotami ob spremljavi odlične slovenske glasbe. Naša končna postaja ni le privat godbeno druženje, vendar tudi druženje glasbenikov, prijateljev in znancev ob dobri glasbi. Letos ob 10. obletnici pa so nas še posebej presenetili, saj so nam podarili torto s pentljo v barvah godbe z napisom 10 let godbe pod kozolcem. Iskrena hvala družini Jarc za vso požrtvovalno delo vsak prvi maj, ko nas tako prijazno gostite z vsem možnim – od izvrstne in raznolike hrane in vse tja do glasbe in druženja. Kot se spodobi, smo na druženju ostali še do večernih ur.
Na Komaniji smo našemu mecenu Janetu in našemu šoferju Vinkotu, obema za 10 let zvestega sodelovanja in pomoči, podarili zahvalo, ki ju bo še dolgo spominjala na naše lepe skupno preživete dni in spodbujala k temu, da se vidimo tudi prihodnje leto.
Na letošnji budnici pa je bilo tudi nekaj novosti. V sosednji občini Horjul se nam je pridružilo rekordno število mažoretk, godbeniki pa smo ob 10. obletnici v vsakem kraju zaigrali in zapeli prirejeno skladbo Tra ta ta, že 10 let vam godba igra!, katera je z besedilom ponazarjala našo jubilejno 10. budnico. V sprevodu je spredaj poleg zastav in godbenega grba, letos povorko krasila tudi tabla z napisom 10 let Prvomajske budnice. Poleg tega ste na avtobusu lahko opazili napise ‘’10 let Budnic z Godbo Dobrova-Polhov Gradec”, nenazadnje pa smo imeli najlepše vreme v vseh desetih letih in obiskalo nas je največ ljudi do sedaj.
Iskrena hvala tudi vsem vam, dragi občani, občanke in godbeni prijatelji. Vsem, ki ste nas z veseljem gostili, nas tudi drugače podprli na naši poti in nas ob zgodnih jutranjih urah pričakali v različnih vaseh. Godbeniki smo izjemno hvaležni za vaš doprinos k naši skupnosti in vsej podpori, ki nam jo dajete. In naj zaključim v stilu zadnjega verza letošnje himne – Tra ta ta: Hvala za vse, pridemo še, naprej, juhej, Tra ta ta!
Se vidimo prihodnje leto, že na tradicionalni 11. Prvomajski budnici!
V ponedeljek, 12. maja, in torek, 13. maja 2025, je na osnovnih šolah Dobrova in Polhov Gradec potekala glasbena predstavitev instrumentov, namenjena učencem od 1. do 3. razreda. Namen dogodka je bil približati glasbo najmlajšim in jih navdušiti nad igranjem instrumenta. Na OŠ Dobrova so se otrokom predstavili učenke in učenci domače šole, ki obiskujejo pouk kljunaste flavte, prečne flavte, klarineta in saksofona. Svoje znanje so mlajšim sošolcem prikazali s krajšimi nastopi in preprostimi razlagami o delovanju posameznih glasbil. Učitelj Matej Rihter je dogodek popestril s predstavitvijo trobil, pri čemer je otrokom na zabaven način približal zvoke različnih trobent. V torek so podobno predstavitev doživeli tudi učenci OŠ Polhov Gradec. Tokrat so imeli priložnost prisluhniti inštrumentom iz družin pihal, trobil in godal. Ob glasbi so učenci radovedno spremljali nastope starejših vrstnikov ter spoznavali različne zvoke in oblike glasbil. Otroci so z zanimanjem spremljali predstavitve, mnogi pa so že izrazili željo po igranju instrumenta in se veselijo vpisa v Glasbeno šolo Emil Adamič. Septembra pa gre zares.
V Lokalu na avtobusni postaji Polhov Gradec se je 8. maja odvilo srečanje, posvečeno otrokom, ki na svoji poti potrebujejo nekaj več podpore, razumevanja in sprejetosti. V družbi strokovnjakov in staršev smo odprli prostor za pogovor o tem, kako lahko skupaj ustvarimo okolje, kjer se otroci z učnimi, čustvenimi ali vedenjskimi izzivi počutijo varno in sprejeto. Predstavili smo program MOST, ki otrokom ne obljublja čudežev, temveč ponuja to, kar najbolj potrebujejo – odnos, zaupanje in občutek, da so videni. To ni le pomoč pri učenju, temveč celosten pristop, ki otroka postavlja v središče. V varnem prostoru lahko otrok zadiha, se uči brez strahu in začne verjeti vase – in prav tam se začne prava sprememba. Za programom stojita dve predani strokovnjakinji: Jasmina Šverko, specialna in rehabilitacijska pedagoginja, ter Bogdana Mikša, socialna pedagoginja in specialistka zakonske in družinske terapije. Njuno delo temelji na sodelovanju, povezovanju in celostnem pristopu, ki vključuje tako otrokove učne kot čustvene potrebe. Znanje in sočutje se tukaj srečata – ne v tekmi s časom, temveč v ritmu, ki ga narekuje otrok. Otroci v programu pridobivajo socialne veščine skozi igro, ustvarjalnost in sodelovanje. Učijo se reševati konflikte, izražati čustva in razvijati empatijo. Najpomembnejše pa je, da v manjših skupinah začutijo pripadnost – da niso sami. Izkušnje kažejo, da otroci, ki so deležni takšne podpore, bolj z veseljem hodijo v šolo, se lažje povezujejo z vrstniki in z večjo gotovostjo stopajo po svoji poti. Ne gre le za šolski uspeh – gre za notranjo moč, ki jo otrok začne graditi, ko verjame, da je vreden tak, kot je. MOST je več kot program. Je simbol povezovanja – med otrokom in staršem, šolo in družino, težavo in rešitvijo. Predvsem pa je most odnosa – tistega temelja, na katerem otrok lahko raste. Zavedamo se, da odločitev za pomoč ni lahka. Za starše je to pogosto korak poguma – priznati, da otrok potrebuje nekaj več in si to upati poiskati. A prav vsak otrok si zasluži priložnost, da razvije svoj potencial, in vsak starš zasluži podporo na tej poti. Naša vrata so odprta. Ne obljubljamo lahke poti, a ponujamo spremljanje. Skupaj, z razumevanjem, strokovnostjo in srčnostjo – za otroke, ki potrebujejo več danes, da bodo močnejši jutri.
