Kategorija: Dogodki

  • Jože Čamernik in Janez Cankar – Spomini v megli

    Jože Čamernik in Janez Cankar – Spomini v megli

    V nedeljo, 16. marca, je Kulturni dom Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu gostil izjemen večer smeha, za katerega je poskrbela najbolj zabavna komična dvojica v Sloveniji – Jože Čamernik in Janez Cankar. Tokrat sta nastopila s svojo najnovejšo komedijo, Spomini v megli, ki je obiskovalce popeljala skozi humorne, a tudi nostalgične spomine dveh pozabljivih upokojencev. Predstava je obujala spomine na mladostniške dni, ženske, penzijo, balinanje in nepozabne upokojenske izlete. Komika sta s svojim značilnim humorjem in energijo ustvarila pravo gledališko doživetje. Na odru sta upodobila dva upokojenca, ki sta se pogovarjala o tem, kako pozabljata, kako jima nič ne deluje več, in predvsem, kako jima je še vedno do žensk. Medtem ko je en izmed njiju občudoval eno žensko, je drugi gledal za drugo. V iskanju pozabljenih spominov sta se spomnila tudi upokojenskih izletov, kjer sta pripovedovala zanimive prigode. Po velikem uspehu njune predstave Slovenska vicoteka, sta Cankar in Čamernik dokazala, da sta še vedno v vrhu slovenskega humorja.

    M.D.

  • Center Vič vabi na                 ekskluzivno umetniško razstavo čipk

    Center Vič vabi na ekskluzivno umetniško razstavo čipk

    Center Vič od prvega pomladnega dne do Velike noči za obiskovalce poleg nakupovalnega pripravlja tudi izjemno umetniško doživetje. Z razstavo Skrivni vrt@Reciklirane zgodbe se bo predstavila multimedijska umetnica Eva Petrič, sicer prejemnica več mednarodnih nagrad. Otvoritev bo v četrtek, 20. marca, ob 17. uriv Centru Vič (Jamova cesta 105, Ljubljana). Center Vič bo tako postal prva nakupovalna destinacija z razstavo umetnice, razpete med Ljubljano, Dunajem in New Yorkom. V okviru odprtja bo potekal pogovor z Evo Petrič, nastopili pa bodo Alenka Godec in glasbena poslastica s koncertom Junior Special Orkestra, katerega člani so večinoma srednješolci Konservatorija za glasbo in balet.

    Razstava bo na vseh treh vhodih v Center Vič in njegovem osrednjem delu z znamenitimi čipkastimi instalacijami, ki jih je Eva Petrič razstavljala na različnih koncih sveta. Med drugim v katedrali sv. Štefana na Dunaju, Generalni skupščini OZN v New Yorku in tretji največji katedrali na svetu, katedrali sv. Janeza v New Yoku. Slovensko tradicijo je ponesla vse do roba vesolja, do mednarodne vesoljske postaje na Zemljini nizki orbiti v okviru Lunine galerije.

    V osrednjem prostoru centra bo tako zrasel poseben vrt, ki ne bo iz zemlje in rastlin, ampak iz ročnih del naših babic, prababic in neznanih ustvarjalcev. V njem bodo namreč čipkasti prtički z vsega sveta. Nekateri so najdeni, drugi podarjeni, tretji podedovani, vsak pa nosi svojo zgodbo. V instalaciji bodo različni elementi, kot so Oblaki želja, Drevo življenja in Kaplje E@mocij, ki pripovedujejo zgodbe preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

    Posebnost razstave Skrivni vrt@Reciklirane zgodbe pa je v tem, da vrt nenehno raste in sprejema prtičke vseh velikosti, barv in oblik in pomaga graditi in ohranjati kolektivno zgodbo človeških čustev. Če imate kakršen koli čipkast prtiček, od katerega se lahko ločite, vabljeni, da ga prinesete na razstavo času njenega trajanja.

  • Pogovorni večer s patrom Brankom Cestnikom

    Pogovorni večer s patrom Brankom Cestnikom

    Dramska skupina Neptun je 14. marca 2025 v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu pripravila tretji cikel kulturnih večerov z naslovom Na svoji zemlji. Na dogodku so gostili Branka Cestnika, slovenskega pisatelja, patra klaretinca, teologa, filozofa in publicista. Cestnik je znan po svojih zgodovinskih romanih, v katerih prepleta osebna doživetja in zgodovinske dogodke. 
    Večer je otvoril glasbeni nastop harmonikarja Urbana Debevca, nato pa se je dogodek nadaljeval s pogovornim omizjem. Cestnik je bil svoji mladosti član Zveze socialistične mladine Slovenije, vendar je skozi iskanje in osebno preobrazbo prešel v katoliško duhovništvo. Po služenju vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi je vstopil med klaretince, kjer je študiral filozofijo, teologijo in pedagogiko, ter bil leta 1995 posvečen v duhovnika. Kot pisatelj je Cestnik postal znan po svojih zgodovinskih romanih. Prvi, Sonce Petovione (2019), je raziskoval prihod prvih kristjanov na Ptuj in mučeništvo škofa Viktorina. Roman je bil nominiran za nagrado Kresnik 2020. Drugi roman, Šesti pečat (2022), se osredotoča na nasilje, zgodovinske resničnosti in osebno zgodovino avtorja, vključno z izkušnjami iz njegove družine. Cestnik svoje romane piše z velikim poudarkom na zgodovinskih temah, vendar tudi na človeškem trpljenju, žrtvah in pomembnosti etičnih vrednot. V svojih delih pogosto izpostavi vlogo žensk, saj pravi, da brez žensk ne bi bilo nikogar. Njegov zadnji roman, Razmik med žerjavi (2024), obravnava vojne izkušnje v Ukrajini med drugo svetovno vojno in aktualne politične razmere. Cestnik v svojih romanih ne le prikazuje zgodovinske dogodke, temveč tudi globoko človeško razumevanje trpljenja, žrtev in njihovega dostojanstva.
    Večer se je zaključil s prijetno pogostitvijo, kjer so udeleženci imeli priložnost za pogovor in izmenjavo mnenj.

    Manca Dolinar

  • Pogovorno omizje z dr. Žigom Turkom

    Pogovorno omizje z dr. Žigom Turkom

    V petek, 14. marca 2025, je v Kulturnem domu Šentjošt potekal pogovorni večer z naslovom Prazniki – zakaj in čemu: značaj in pomen neprecenljivih gradnikov skupnosti. Dogodek je organiziralo Kulturno-prosvetno društvo Šentjošt, pogovor pa je vodil politik in dvakratni slovenski minister Aleš Hojs, tudi član predsedstva Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). 
    Osrednji gost večera je bil dr. Žiga Turk, redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter kolumnist. V svoji novi knjigi Prazniki razmišlja o praznikih kot temeljih skupnosti, predmetu spomina in orientacijskih točkah v času. Skozi notranji žar piše o slovenskih praznikih, razlogih za njihov nastanek ter njihovem pomenu za narod in državljane. 
    Pogovor je potekal v treh delih. V prvem delu je dr. Turk predstavil svojo knjigo in izpostavil, da mnoge praznike dojemamo kot osebne, čeprav imajo globlji zgodovinski in družbeni pomen. Kot primer je navedel Božič, ki ga mnogi doživljajo kot družinski praznik veselja, a nosi pomembno zgodovinsko sporočilo, brez katerega samega praznika ne bi bilo. 
    V drugem delu pogovora sta se gosta osredotočila na aktualne družbeno-politične teme v Sloveniji in svetu, pri čemer sta posebej izpostavila vlogo nevladnih organizacij ter njihove vire financiranja. Zaključni del večera je bil namenjen vprašanjem obiskovalcev, ki so s svojimi prispevki še dodatno obogatili razpravo. 
    Po uradnem delu dogodka so se obiskovalci zadržali na prijetnem druženju ob rujni kapljici in prigrizkih. V sproščenem vzdušju so izmenjali mnenja o predstavljenih temah ter se pogovarjali z gostoma. Dogodek je tako poleg intelektualne razprave ponudil tudi priložnost za krepitev medsebojnih vezi med krajani in obiskovalci.

    M. D.

     

  • Pustovanje na Dobrovi

    Pustovanje na Dobrovi

    V nedeljo, 2. marca, je na Dobrovi potekalo že tretje tradicionalno pustovanje, ki je privabilo številne maškare vseh generacij. Dogajanje se je začelo ob 14. uri pred športno dvorano, kjer so se zbrale pustne šeme in nestrpno pričakovale začetek povorke. Za uvod so tolkalci Godbe Dobrova – Polhov Gradec s takti bobnov povabili maškare v sprevod, ki se je podal skozi Dobrovo. 
    Pred trgovino Mercator se je povorki pridružila še Švicarska godba Dobrova – Polhov Gradec, ki je z živahnimi melodijami poskrbela za pravo pustno vzdušje in vodila sprevod nazaj proti športni dvorani. Za razliko od prejšnjega leta je tokrat maškare spremljalo sončno in prijetno vreme, kar je še dodatno popestrilo praznično vzdušje. 
    Po prihodu v dvorano so na otroke in odrasle že čakali animatorji, ki so poskrbeli za nepozabno pustno zabavo. Ovčke in Kranjski Janez so s plesom in igrami razveselili tako najmlajše kot starejše maškare. Vsi zbrani so uživali tudi ob čarovniški predstavi, ki jo je uprizoril Čarovnik Jole Cole in s svojimi triki očaral občinstvo. 
    Ves čas pustnega rajanja je za kulinarično ponudbo skrbela Godba Dobrova – Polhov Gradec s pomočniki. Maškare so se lahko posladkale s slastnim šmornom, hrustljavim pomfrijem ter priljubljenimi cake popsi, na voljo pa so bili tudi posebni cocktaili. Poleg tega je obiskovalce navdušil bogat srečelov s kar 400 dobitki, v foto kotičku pa so si lahko vsi udeleženci ustvarili večne spomine na veseli dan. 
    Vrhunec dogodka je bil izbor najboljših mask Dobrove. Maškare so se ob glasbi sprehajale v krogu pred odrom, komisija na čelu s Kranjskim Janezom pa je izbrala najboljše. Med nagrajenci so bili skupina Kmetija Backa Jona, družina pavov, vesolje z zvezdami, krokodilček, ananas, kokice, Trump in varnostnika, mali lisjak, kmet in račka, smučar, grozdje, Pop It, Radenska z družino, vikinška družina ter avionček. Vse vesele maškare so na koncu za nagrado prejele prave Trojanske krofe. 
    Za zaključek je sledilo še sproščeno druženje ob glasbi skupine Laura & Company, ki je s pestrim glasbenim programom poskrbela, da je bilo pustno rajanje na Dobrovi zaključeno v pravem prazničnem vzdušju.

    M. D.
    Foto: J.D., T. T., E.B.S.

  • Marčevska čajanka DU Log

    Marčevska čajanka DU Log

    Predpustni in pustni čas je v nas prebudil željo, da pustno razigranost prenesemo tudi na našo marčevsko čajanko. V torek, 4. marca 2025, se je tako pustnega druženja udeležilo 31 članov. 
    Čeprav pustna preobleka ni bila obvezna, je večina članov svojo običajno podobo spremenila v zabavne in zanimive like. Ob sproščenem druženju in veselju smo se seznanili tudi z nekaj zanimivostmi o izvoru in pomenu pusta. Po podatkih iz »Slovenskega etnološkega leksikona« pust izvira iz predkrščanske dobe kot praznovanje slovesa od zime in prihoda pomladi ter zagotavljanja rodovitnosti. Po izročilu so ga praznovali že Rimljani, ki so v predpomladnem času organizirali praznike šemljenja. Čeprav je Cerkev v preteklosti pustovanju nasprotovala, so se zabave s preoblačenjem nadaljevale, številni karnevali pa so v času renesanse postali del tradicije pred 40-dnevnim postom.
    Pustni običaji se razlikujejo glede na pokrajino. V Sloveniji so se skozi stoletja razvili raznovrstni šemski liki, kot so: kurenti, laufarji, škoromati, mačkare, drežniški pustovi, vrbiške šjeme ter pustne živali (kamele, rusa, košuta, piceki), ki so še danes del pustnih karnevalov. Sprevodi in obhodi ohranjajo običaje, kot so pustno oranje in sejanje za dobro letino ter obredni ples za debelo repo in visok lan. Med najbolj znanimi pustnimi prireditvami pri nas so karnevali v Ptuju, Ribnici in Cerknici.
    Ne smemo pozabiti niti na pustne jedi, ki imajo na različnih območjih poseben pomen. Med značilnimi obrednimi jedmi so svinjska glava, repa, zelje, suho meso, žganci, flancati, ocvirkovka in krofi. Ponekod so še v prvi polovici 20. stoletja pusta simbolično pokopali ali sežgali, danes pa pustovanje predvsem povezuje in prinaša veselje.
    Sproščeno in veselo vzdušje je zaznamovalo tudi našo pustno čajanko, ki se je nadaljevala z rajanjem maškar. Še posebej so navdušili »nune« in »župnik«, ki je celo pripravil hudomušno pustno pridigo. »Hudičevke« so poskrbele za nagajivo vzdušje, »botra Pehta« nas je razveselila s svojimi »zdravilnimi kapljicami«. »Zima« je z zadnjo snežinko naredila prostor razigranim “cvetlicam”, med katerimi so se potikali tudi »klovni«, »hipiji«, »miška«, »ribič« in »gusarka«, z nami se je kulturno zabaval tudi »zapornik«. Dogajanje so pod drobnogled vzeli naši »civilni« obiskovalci, ki so se ob vsem skupaj očitno odlično zabavali.
    Ob čaju, kapljici rujnega, ocvirkovki in krofih ter ob odlični glasbi (za katero je spet poskrbel »župnik« Andrej) se je naše pustovanje zaključilo s pozitivnimi vtisi, ki nam bodo ostali v lepem spominu. Kdo ve, morda pa bo naslednje pustovanje še boljše …

    Damijana T.

  • Infarktna končnica pripadla vrhniškim košarkarjem

    Infarktna končnica pripadla vrhniškim košarkarjem

    IPROS VRHNIKA : JEŽICA – 81 : 80
    Tokrat so Vrhničani uvodni del tekme odigrali na visoki ravni, kar je ob polčasu pomenilo 15 točk prednosti. Ta je na začetku tretjega dela narasla celo na 26 in zdelo se je, da je tekma odločena. A košarkarji Ježice so imeli drugačne načrte. S spremenjenim načinom branjenja so hitro topili rezultatsko prednost domačih ter nepolno minuto pred koncem celo prešli v vodstvo. Zadnje dejanje je vendarle pripadlo našim košarkarjem, ki so 7 sekund pred iztekom časa s košem Roka Savića postavili končni rezultat. Čestitke ekipi za 14. zmago v sezoni, ki jih ohranja na visokem tretjem mestu. Če se nam v zadnjem kolu rednega dela sreča vsaj malo nasmehne, pa imamo celo realne možnosti za osvojitev drugega mesta!
    Velika zahvala gre vsem navijačem, ki so nas glasno podpirali, kljub neugodnemu nedeljskemu terminu. Še posebej ste lepo vabljeni tudi ob začetku zaključnih bojev, ko bo praktično vsaka tekma odločala o napredovanju oz. izpadu iz nadaljnega tekmovanja.
  • Praznovanje mednarodnega dneva žena v organizaciji Društva dolanskih fantov in deklet

    Praznovanje mednarodnega dneva žena v organizaciji Društva dolanskih fantov in deklet

    Uvodni pozdrav je zbranim namenil predsednik društva Boštjan Zakrajšek, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen praznika: “Jutri praznujete 8. marec, dan žena. Ta praznik je skozi zgodovino povezan s pravicami žensk ter vašo borbo za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Vendar pa bistvo tega ni borba z nami, moškimi, temveč je pomembno sobivanje, sodelovanje in naše priznanje za vaš trud in delo. Tudi ob prihajajočem materinskem dnevu vam izrekamo iskrene čestitke – bodite ponosne na to, da vas je nekdo, ki je višji od nas navadnih ljudi, izbral za nosilke novih življenj.” 
    Zakrajšek je ob koncu nagovora vsem ženskam zaželel, da bi se počutile cenjene in spoštovane: “Zaradi tega vam ob vašem prazniku želimo, da bi se kot ženske dobro počutile, bile deležne dostojanstva in zahvale, saj z vami svet izgleda lepše in boljše. Še enkrat, najlepša hvala za vse.” 
    Posebno pozornost so člani društva namenili vsaki obiskovalki, saj je vsaka dama ob prihodu prejela vrtnico kot simbol spoštovanja in zahvale. 
    Za prijetno vzdušje sta poskrbela akustični duet Domen Čerin in Nejc Trček, ki sta z izbranim glasbenim programom dodatno obogatila večer. Člani moškega predstavništva društva, Gašper Čerin in Boštjan Zakrajšek, so skrbeli za postrežbo, poskrbljeno pa je bilo tudi za obilico hrane in pijače. 
    Druženje ob glasbi, dobri hrani in prijetni družbi se je nadaljevalo v pozne večerne ure, obiskovalke pa so se ob koncu dogodka zahvalile za lepo gesto in skrbno pripravljeno praznovanje. 
    Društvo dolanskih fantov in deklet je s toplim sprejemom in pozornostjo znova dokazalo, kako pomembno je spoštovanje in priznanje vlogi žensk v družbi, dogodek pa je bil čudovit uvod v praznovanje mednarodnega dneva žena.

    Domen Čerin

  • Idrijska čipka po risbah akad. slikarja Rafaela Terpina

    Idrijska čipka po risbah akad. slikarja Rafaela Terpina

    Čipkarska šola Idrija vabi izkušene klekljarice in klekljarje k sodelovanju v izobraževanju z naslovom Idrijska čipka po risbah akad. slikarja Rafaela Terpina. Program je namenjen tistim, ki obvladajo zahtevne cvetlične motive s tankim sukancem. Izobraževanje v obsegu 30 ur bo brezplačno in bo potekalo aprila 2025 ter nadaljevalo od oktobra 2025 do februarja 2026. 

    Zainteresirani se lahko prijavijo do 31. marca 2025 na e-naslov metka.fortuna@csod.si ali osebno v Čipkarski šoli Idrija, Prelovčeva 2, Idrija. V prijavi naj kratko opišejo svoje klekljarske izkušnje in priložijo morebitna dokazila o znanju klekljanja, kot so certifikat geografske označbe Idrijska čipka, NPK klekljar/klekljarica, Rokodelstvo Art&Craft Slovenija ali priznanje Priznani rokodelec/Priznana rokodelka.

    Predstavitev izobraževanja bo v torek, 18. marca 2025, ob 17. uri v Centru idrijske čipke, Prelovčeva 2, Idrija. Vabljeni vsi, ki želite poglobiti svoje znanje klekljanja in sodelovati pri ohranjanju bogate tradicije idrijske čipke.

  • V začetku leta potekajo občni zbori številnih društev

    V začetku leta potekajo občni zbori številnih društev

    V občini Dobrova – Polhov Gradec vse od začetka leta potekajo občni zbori društev. Občni zbor je najvišji organ društva, kjer člani pregledajo delo v preteklem letu, potrjujejo finančna poročila ter sprejemajo načrte in cilje za naprej. Občina se zaveda pomembnosti društev, saj s svojim delovanjem krepijo skupnost, spodbujajo sodelovanje in povezanost med občani ter ohranjajo kulturno in naravno dediščino. Na različnih področjih – od športa, turizma in kulture do gasilstva ter drugih prostovoljskih dejavnosti – društva aktivno prispevajo k boljši kakovosti življenja v občini. Občnih zborov se po svojih zmožnostih udeležijo tudi s strani vodstva občine in krajevnih skupnosti, kjer je priložnost za srečanje, izmenjavo načrtov, predvsem pa za podporo in izraz spoštovanja do prostovoljskega dela.
    Občina Dobrova – Polhov Gradec je ponosna na 48 društev, v katera je vključenih več kot 1500 občanov. V zadnjih dveh letih je občina, na podlagi dobrega in aktivnega dela naših društev, prejela naziv Prostovoljstvu prijazna občina zaradi prizadevanj za ustvarjanje spodbudnih pogojev za prostovoljce, vrednotenja njihovega dela in vključevanja prostovoljstva v razvojne strategije. 
    Vsem članom in prostovoljcem, ki s svojim trudom in predanostjo bogatijo občino, gre iskrena zahvala za njihov prispevek.

    Občina Dobrova – Polhov Gradec