Kategorija: Dogodki

  • Pogovorno omizje ob 35. obletnici DEMOS-a

    Pogovorno omizje ob 35. obletnici DEMOS-a

    V sredo, 26. februarja 2025, je v Kulturnem domu Šentjošt potekalo pogovorno omizje ob 35. obletnici ustanovitve Demokratične opozicije Slovenije (DEMOS) z naslovom “Temelji slovenske demokracije in samostojnosti”. Dogodek je organiziralo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) v sodelovanju s Kulturno prosvetnim društvom Šentjošt. 
    Dogodek je združil starejše, ki se osamosvojitve še živo spomnijo, ter mlade, ki same osamosvojitve niso doživeli. Dvorana je pokala po šivih, na prvo oko bi znala trditi, da se je v dvorni zbralo okoli 400 ljudi. Obiskovalci so bili predvsem domačini, Šentjoščani ter prebivalci sosednjih krajev. 
    Prireditev je otvoril Matej Matija Kavčič z recitacijo verzov Prešernove Zdravljice, sledila pa je slovenska himna, ki jo je v čast Sloveniji zapela celotna dvorana. Dogodek je povezovala Klara Keršič, ki je gostom zastavljala vprašanja in uvodoma predstavila teme pogovora. Ob robu dvorane so bile razstavljene fotografije iz preteklosti, prikazujoče dogajanje v Šentjoštu v času pred osamosvojitvijo in med delovanjem DEMOS-a. 
    Med govorci so bili Alojz Peterle, prvi predsednik slovenske vlade; dr. Dimitrij Rupel, prvi zunanji minister Slovenije; Janez Janša, minister za obrambo v Demosovi vladi; Janez Podobnik, nekdanji poslanec in minister za okolje in prostor; ter Igor Bavčar, prvi minister za notranje zadeve. Dogodka sta se udeležila tudi podžupanja Ana Oblak in poslanec Anže Logar. 
    Janez Janša je med svojim nastopom delil spomine na čas, ko je bil v zaporu, in poudaril, da je prejel številna pisma podpore, med katerimi so bila mnoga nepodpisana zaradi strahu pošiljateljev. Posebej je izpostavil podpise iz Šentjošta, kar je po njegovih besedah izkazovalo pogum tamkajšnjih prebivalcev. 
    Dr. Dimitrij Rupel je govoril o zgodovinskem kontekstu pred osamosvojitvijo, delil izkušnje iz pogovorov z državljani drugih držav in opozoril na možnost nove hladne vojne. Izrazil je željo, da bi Slovenija napredovala, ter poudaril, da je Evropska unija trenutno v obrambnem položaju. 
    Igor Bavčar je izpostavil, da je slovenska politika iskala okolje, v katerem bi se počutila varno, kar je primerjal z iskanjem ustreznega mednarodnega okolja za Slovenijo. Opozoril je na možnost razpada trenutnih mednarodnih struktur, kot je EU, in potrebo po iskanju načinov za zagotovitev varnosti Slovenije v takšnih okoliščinah. 
    Janez Podobnik je poudaril pomen sprave v slovenski družbi in potrebo po dostojnem pokopu žrtev preteklih režimov. Izrazil je željo, da bi se to vprašanje preneslo na evropsko raven, kjer bi lahko našli rešitve za slovensko družbo. 
    V drugem delu omizja so govorci razpravljali o nalogah starejše in mlajše generacije za izboljšanje Slovenije. Alojz Peterle je opozoril na neuspešno tranzicijo in potrebo po reševanju temeljnih vprašanj, kot je sprava. Janez Janša je poudaril, da nekatere stvari ne bodo rešene same od sebe in da je potreben aktiven pristop, ter izrazil zaskrbljenost nad trenutnim stanjem v državi. 
    Dogodek je zaključila razprava z vprašanji iz občinstva, ki so se nanašala predvsem na aktualne politične teme, g. Janša pa je navzoče povabil še k podpisu zahteve za referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.

     

    M. D. 
    Foto: Vid Klančar

  • Prvi samostojni koncert cerkvenega pevskega zbora Danica

    Prvi samostojni koncert cerkvenega pevskega zbora Danica

    V soboto, 15. februarja, je cerkveni mešani pevski zbor Danica priredil svoj prvi samostojni koncert v cerkvi sv. Marjete v Horjulu. Čeprav zbor deluje že več kot deset let, so se pevci prvič samostojno predstavili in cerkev napolnili z navdušenimi poslušalci. Koncert z naslovom Zgodba odrešenja je pripovedoval o Jezusovem življenju. Vse se je začelo z oznanjenjem, nadaljevalo z njegovim rojstvom, delovanjem, trpljenjem in se zaključilo z vstajenjem. Pevci so skozi pesmi in božjo besedo vodili poslušalce skozi pomembne trenutke Jezusovega življenja ter ustvarili globoko duhovno doživetje. Poleg zbora Danica, ki ga vodi Liza Pucihar Peklenk, sta nastopila še otroški pevski zbor Iskrice pod vodstvom Mateje Zdešar ter cerkveni mešani pevski zbor župnije Horjul, ki ga vodita Ana in Matija Bizjan. Glasbeno spremljavo so oblikovali Ana Bizjan na orglah, Žiga Fortuna na klavirju, Primož Križaj na kitari in Miha Vidrih na cajonu. Božjo besedo je bral Pavle Ravnohrib. 
    Pevci so zapeli več znanih pesmi, kot so Je angel Gospodov, Poslušajte vsi ljudje in Oljsko goro tiha noč pokriva. Nekatere pesmi so bile umirjene in čustvene, spet druge pa bolj živahne in polne veselja. Glasba je odražala tako žalost in trpljenje kot tudi radost in upanje. Ob koncu so pevci zapeli še pesem Le za Kristusa, s katero so simbolično zaključili večer. 
    Posebno pohvalo si zasluži zborovodkinja Liza Pucihar Peklenk, ki z veliko predanostjo in strokovnostjo vodi zbor. Pod njenim vodstvom pevci ne le izpopolnjujejo svoje glasbene sposobnosti, temveč tudi rastejo kot skupnost, ki s svojim petjem prinaša sporočilo vere in upanja. Njeno delo, trud in ljubezen do glasbe so se na koncertu še posebej izrazili, kar je bilo čutiti v vsaki zapeti besedi. 
    Po koncertu je sledilo prijetno druženje ob bogati pogostitvi v prosvetnem domu v Horjulu. Obiskovalci so bili navdušeni nad izvedbo in izrazili željo, da bi zbor Danica v prihodnje pripravil še več podobnih glasbenih večerov. Pevci so s ponosom in veseljem zaključili večer, hvaležni za priložnost, da so lahko svojo ljubezen do petja in duhovne glasbe delili z občinstvom. 
    Koncert je bil nepozaben glasbeni in duhovni dogodek, ki je pustil globok vtis tako pri pevcih kot pri poslušalcih. S pesmijo, ki povezuje, ter z veseljem in hvaležnostjo se že veselijo naslednjega srečanja ob glasbi.

    M.D.

  • Vabljeni na pustovanje

    Vabljeni na pustovanje

    Vabljeni na pustovanje: 2. marca od 14. ure dalje v športno dvorano na Dobrovi. 

  • V Dvoru gostili razstavo Lego kock

    V Dvoru gostili razstavo Lego kock

    V gasilskem domu Dvor je v soboto, 22., in nedeljo, 23. februarja, potekala razstava Lego kock, ki so jo pripravili Kotarjevi s svojimi prijatelji. Razstava je bila posebna priložnost za vse ljubitelje Lego kock, saj je bilo možno videti v različnih setih tudi večje umetnine ter napredne tehnologije. Razstava je čisto po naključju ponovno zaživela ravno po desetih letih. 
    Na ogled je bilo kar 155 različnih setov, ki so bili sestavljeni iz skupno 150.000 Lego kock. Pri postavitvi razstave je sodelovalo 19 ljubiteljev Lego kock, med njimi so bili z največjim številom setov prisotni ravno Kotarjevi, Primož, Marko, Franci in Klemen. Najmlajši razstavljalec je imel komaj 6 let, najstarejši pa je bil razstavljalec iz Ljubljane z 72 leti. Poseben poudarek je bil na Lego tematskih sklopih, kot so Technic, Friends, City in Creator, med istovrstnimi seti pa so prevladovala avto dvigala. Postavljena je bila tudi 53 metrov dolga železniška proga, po kateri so vozili Lego vlaki. Med eksponati so bili trije večji stroji, ki jih je bilo mogoče upravljati preko Lego aplikacije na telefonu. 
    Najmanjši razstavljen set iz leta 1966 je bil sestavljen iz samo dveh kock in je hkrati predstavljal tudi najstarejši eksponat razstave. Poleg uradnih Lego setov so bile predstavljene tudi unikatne skulpture MOC – My Own Creation. Te so izdelane po idejah in načrtih Lego zanesenjakov, ki želijo iz Lego kock sestaviti nekaj več, kot nudi Lego v svojih tovarniških setih. Med tovarniškimi seti je imela največ delov ladja Titanik, ki je sestavljena iz 9.092 kock. Obiskovalce so navdušile tudi podrobno izdelane Lego rože iz serije Botanical Collection, ki so celotni razstavi in predvsem ženskim obiskovalkam dodale poseben estetski pridih. Po drugi strani pa je bil kot največji set mogočno avtodvigalo s kar 10.053 kockami. 
    Ob vhodu v razstavo je bilo možno najprej videti ogromno MOC delujočo smučarsko sedežnico, na sami razstavi pa je bilo videti predvsem vozila. Na začetku Lego BMW motor, nato pa različne avtomobile, policijska, gasilska in reševalska intervencijska vozila, traktorji, kombajn, avtovleke, ogromno tovornjakov s hidravličnimi dvigali, Titanik, letala, buldožer, formule in marsikaj drugega. 
    Razstava je privabila številne obiskovalce, ki so občudovali natančno sestavljene modele in se sprehajali med skrbno pripravljenimi postavitvami. Razstava je prikazala široke možnosti ustvarjanja s kockami in dokazala, da Lego ni le igrača, temveč prava umetnost.

    M. D. 

  • Delavnica naravne kozmetike za materinski dan

    Delavnica naravne kozmetike za materinski dan

    Kako bomo presenetile naše mame, sestre, prijateljice za materinski dan? Z čudovitim darilom ki ga boste izdelale same. Lahko pa si vzamete čas samo zase in si s to delavnico polepšate dan ????

    Z Darjo Rojec pripravljamo delavnico naravne kozmetike. Da si sodobna ženska doma v svoji kuhinji pripravlja kozmetične izdelke, ni proizvod novodobnega trenda, marveč nam zgodovina priča, kako so bile ženske v vseh časih vešče pripravljati raznolika lepotilna sredstva. V 16. in 17. stoletju so bila obširna teoretična in praktična znanja o lepotilnih sredstvih in njihovi pripravi sestavni del izobrazbe mladih žensk v boljši družbi. Cilj delavnice je, da se naučimo po preprostih receptih narediti svoje lepotilne in higienske izdelke iz naravnih sestavin, ki bodo brez konzervansov, hormonov in ostalih parabenov, ki zelo škodujejo našemu zdravju. Tako bomo izdelale bogate in zdrave izdelke za najboljšo lepotilno nego, ki bodo vsebovali točno tisto, kar sami želimo in kar je najbolj prilagojeno potrebam naše kože. Na delavnici bomo izdelali 4 izdelke:

    –          maslena krema za obraz,

    –          olje za intimno nego,

    –          magnezijeva sol za kopel,

    –          ustna vodica.

     

    Cena delavnice je 38€/osebo in vključuje 4 izdelke, pisno gradivo z recepturami, ter kavo, čaj ali sok

    Darja Rojec je zelo dobra poznavalka zelišč ter izdelovalka domače naravne kozmetike. Med drugim je napisala 5 knjig z nasveti in izkušnjami iz prve roke. Svojo prvo knjigo »Pa jo imam« je začela pisati pri 34. letih, ko je prvič zbolela za rakom. V njej se je poglobila o samem poteku bolezni in njenem zdravljenju. V tem času se je začela bolj obračati k naravi, nabirati zelišča, hoditi na tečaje in izobraževanja.

    Delavnica bo v sredo, 12.3. ob 16.00 uri v gostilni  Bistra.

     

     Prijave sprejemamo na:

    info@argonavt.si ali na tel. 01/7506206 – Joži Alič

  • Vabljeni na pustovanje!

    Vabljeni na pustovanje!

    1. marca se vidimo na pustovanju! Več podrobnosti na “fotografiji”. 

  • 5. Vseslovenski turistični start-up vikend

    5. Vseslovenski turistični start-up vikend

    Pridružite se edinstveni priložnosti za inovacije v turizmu!

    Kdaj? 4. – 6. april 2025
    Kje? KIKštarter, Kamnik

    Turizem je ena najhitreje rastočih panog, polna priložnosti za nove in inovativne ideje. Če ste podjetnik, ustvarjalec, študent ali nekdo, ki želi spremeniti prihodnost turizma, potem je ta dogodek kot nalašč za vas!

    Kaj vas čaka?

    • Intenzivne delavnice in mentoriranje – učite se od najboljših strokovnjakov iz turizma in podjetništva.
    • Sodelovanje z izkušenimi mentorji – razvijajte svoje ideje s pomočjo vodilnih v industriji.
    • Priložnost za razvoj lastnega turističnega startup projekta – delajte v ekipi ali samostojno in razvijajte inovativne rešitve.
    • Finalne predstavitve pred komisijo in investitorji – najboljši projekti bodo prejeli podporo in nagrade!

    Komu je dogodek namenjen?

    • Podjetnikom in startup ekipam, ki razvijajo inovativne turistične rešitve.
    • Študentom in mladim, ki jih zanima podjetništvo in turizem.
    • Kreativnim posameznikom, ki iščejo nove izzive in priložnosti.
    • Vsem, ki želijo aktivno soustvarjati prihodnost slovenskega turizma.

    Kaj pridobite?

    • Nova znanja in vpogled v sodobne trende v turizmu.
    • Povezave z industrijskimi strokovnjaki in investitorji.
    • Možnost osvojitve finančnih in drugih nagrad za najboljše ideje.

    Startup vikend je intenziven večdnevni dogodek, kjer posamezniki z različnimi znanji in izkušnjami sodelujejo pri razvoju in validaciji inovativnih poslovnih idej. V kratkem času ekipe oblikujejo svoje koncepte, jih preverijo z mentorji in strokovnjaki ter jih na koncu predstavijo pred komisijo. Dogodek je priložnost za učenje, mreženje in razvoj novih rešitev, ki lahko prerastejo v uspešne podjetniške zgodbe.

     

    Vse informacije o vseslovenskem turističnem start-up vikendu so dostopne tudi na spletni strani: https://kikstarter.si/event/5-vseslovenski-tursticni-start-up-vikend/

     

    Partnerji dogodka so poleg KIKštarterja še Podjetniški klub Kamnik, Zavod za turizem in šport Kamnik, Javni zavod Turizem Ljubljana  ter Občina Kamnik.

     

    Za več informacij glejte prilogo.

  • Plesni večer z godbo Dobrova – Polhov Gradec in Katarino Venturini navdušil plesalce s cele Slovenije!

    Plesni večer z godbo Dobrova – Polhov Gradec in Katarino Venturini navdušil plesalce s cele Slovenije!

    Že nekaj dni je minilo od vrhunskega večera na dan kulture, 8. februarja, ko se je na Dobrovi prvič odvijal tako velik in čudovit plesni večer. 
    Pred osmimi meseci, junija 2024, ko so se začele prve priprave, usklajevanja in dogovori, si nihče ni mislil, da bo dogodek moč izpeljati na tako visoki ravni, sploh pa ne, da bo že prvo leto tako velik odziv. Plesalci s celotne Slovenije so prišli na Dobrovo, da skupaj spletemo lep plesni večer ob dobri plesni glasbi in rujni kapljici. Nekateri z družbo, drugi le z boljšo polovico. 
    Večina jih ni vedela niti s kom sedi, pa so bili vseeno pogumni in prišli na ples, ne vedoč, kako bo potekal in kaj bodo poleg plesa tam sploh počeli. Marsikdo si je tam našel nove prijatelje, nove ljubitelje plesa in ljudi, s katerimi je preživel nekaj skupnih ur na prečudovit sobotni večer. Večje skupine so svoje prijateljstvo le še poglobile, se podružile ob dobri glasbi. Nazdravljale ob rujni kapljici in plesale do zadnje pesmi in še dlje. Najbolj vztrajna skupina plesalcev in podpornikov godbe je ostala vse do ene ure zjutraj, ko smo godbeniki in starši pospravili že skoraj pol dvorane. 
    Veselje in čarobnost sta krasila ta lep večer. In mimo teh besed ne moremo. Kljub velikim naporom, delu, reševanju težav in izzivov, se je izplačalo. Polna dvorana čudovitih in navdušenih plesalcev je odraz vsega odrekanja in dela, ki so ga godbeniki, njihovi starši in ostali pomočniki dali v ta projekt. 
    Ob vhodu je plesalce pozdravljal Volkswagen ID Buzz podjetja Špan, ki je s svojo eleganco navdušil prav vsakega mimoidočega. Na sprejemu so plesalci lahko nazdravili s penino, nato pa se v svojih elegantnih oblekah in plesnih čevljih počasi odpravili do svoje mize. Miza 26 desno ali levo? Največja skrb večera, ki so jo s pomočjo hostes hitro razčistili. 
    Plesni večer je otvorila Katarin Venturini z njenim nagovorom vsem plesalcem in godbenikom, glasbena otvoritev pa je pospremila pesem Nihče ne ve. Na plesu so se odvijali 4 sklopi po 10 skladb, od tega so imeli plesalci na mizah prave plesne menije, po katerih so lahko sledili, kateri ples je na vrsti. 
    Plesni večer pa ni bil le večer plesa, kot bi kdo pričakoval. Večer je bil obogaten z različnimi aktivnostmi in presenečenjem. Po prvem sklopu pesmi in daljši pavzi so plesno presenečenje pripravili učitelji plesne šole Plesna Zvezda. Spektakel so pričarali že v prvi minuti in ko so vsi že mislili, da je njihove plesne točke konec, se je z drugo latino caffe pesmijo šele komaj dobro začela. Dodobra so ogreli plesišče, da so plesalci bolj pogumno stopili na plesišče in se prepustili plesnim ritmom. Med drugim sklopom je med skladbami zopet sledilo presenečenje za kar tri slavljenke. Celotna dvorana je zapela kar trem udeleženkam plesa, ki so v kratkem praznovale. Plesalka Petra je rojstni dan slavila prav na tisti dan, flavtistka Eva dan prej, godbena mama Andreja pa je okrogli jubilej praznovala nekaj dni pred plesom. Nato je sledila točka, splet pesmi, kjer je slovel drugi najmlajši, 11-letni godbenik Patrik, ki je s svojim solističnim igranjem na ksilofonu tako navdušil celo dvorano, da se nihče ni upal na plesišče in so vsi samo strmeli v oder in poslušali Patrikove melodije. Nimaš kaj, Patrik res raztura! 
    Presenečenja pa so še sledila. V naslednjem sklopu pesmi so prvih nekaj skladb izvedli profesionalci – Gašper Konec na klavirju, Jure Rozman na tolkalih, Primož Hudoklin na kitari, Krištof Janša na bas kitari ter Anton Čuden kot solist na saksofonu, dirigent Matej Rihter kot nenapovedani solist na trobenti ter tolkalec Marko Grabner, ki je občinstvo prvič presenetil s petjem. 
    Aplavzi so se vrstili po vsaki skladbi, vse od prve do zadnje. Plesišče pa se je čez noči vedno bolj praznilo. Vsi utrujeni so odhajali domov, medtem ko so vsi polni energije komaj prišli na svoj račun. V začetku večera se je odvijala tudi nagradna igra Sreča na vrtnici, kjer so se obiskovalci ob nakupu rdeče vrtince borili za 5 res bogatih nagrad. Zakaj se je nagradna igra odvijala le v začetku večera? Ker so bile vrtnice pokupljene v dobri uri!  Poleg tega je večer bogatil tudi fotokotiček, kjer so se lahko plesalci in vsi prisotni brezplačno slikali in dobili sliko za spomin. 
    Celoten večer je bila na voljo tudi pestra kulinarična ponudba narezkov lokalnih pridelovalcev in kmetij ter pestra izbira sladic v kozarčku. Izbrana vina znamke Dar sonca podjetja Koželj Wines so večer postavila še na višji nivo. 
    Godba se želi zahvaliti vsem godbenikom, staršem, pomočnikom, prostovoljcem, obiskovalcem, plesalkam in plesalcem, donatorjem, sponzorju dogodka, podjetju Špan d.o.o. in vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri čudovito izpeljanem večeru.

    M.D.

  • Marija in Andrej Štremfelj na Veliki himalajski poti: “O tem nisem govoril na glas, želja je rasla v meni”

    Marija in Andrej Štremfelj na Veliki himalajski poti: “O tem nisem govoril na glas, želja je rasla v meni”

    Pohodništvo v času vajine mladosti še zdaleč ni bil tako razširjeno kot danes. Kaj je vaju vleklo v gore? Nas lahko popeljeta v 70. leta, ko sta četrtkove večere preživljala v kranjskem “ferajnu” (alpinističnem odseku)?

    A: Še danes smo malo, takrat smo bili pa čisti, čudaki. (smeh) Malo posebni ljudje in tako so nas tudi drugi gledali. Iz Kranja se vidi na Grintavec, Kočno, Storžič in to me je že kot osnovnošolca strašno privlačilo. Gore sem si želel videti od blizu, pa nisem imel nikogar, ki bi šel z mano. Kot otrok sem si rekel: “Ko bom dovolj velik, bom šel sam”. In tako smo pri približno trinajstih letih začeli sami hoditi po hribih. K sreči so nama z bratom to omogočili. Danes bi naju verjetno obravnavale socialne službe, ampak mislim, da sva kljub vsemu dobro zrastla.

    Marija, ženska v alpinizmu pa je bila verjetno sploh svojevrstna redkost, kajne?

    M: Takrat je bilo vse veliko bolj enostavno kot danes. Najprej smo kot veroukarji s kaplanom hodili po hribih. Moj brat Tone pa je bil soplezalec Nejca Zaplotnika, ki je živel zelo blizu. S Tonetom sta bila zelo dobra prijatelja in srečevala sta se pri nas doma. Bila sem srednješolka, ko je Tone postal načelnik alpinističnega odseka v Kranju in marsikateri sestanek je potekal kar pri nas doma. Te fantje so se mi zdeli fajn. Po koncu vikenda so vedno gledali fotografije – takrat še na diapozitivih. V bistvu me je naprej potegnila družba. Čudilo me je navdušenje fantov, ki so pripovedovali o  tem, kako dneve preživljajo v steni. In tako sem tudi sama začela plezati.

    Andrej, na prvih straneh svoje avtobiografije se zahvalite staršem, ki sta vam dovolila izživeti svoje sanje. Biti starš alpinista verjetno ni najlažje?

    A: Verjetno ne. Prednost je bila, da na začetku nista vedela, kako sploh izgleda v hribih. Kasneje pa sem bil tako trmast in nepopustljiv, da nisem veliko spraševal. Spomnim se, kako sem nekoč v drugem letniku fakultete prišel domov in rekel: “Spomladi grem za tri mesece v Himalajo.” Ne spomnim se reakcije, ampak nič nista imela proti. Veste, takrat ni bilo telefonov. Jaz sem izginil in čez tri mesece sem prišel domov, potrkal na vrata: “Čau, čau, tukaj sem”.

    Alpinizem in družina na prvi pogled ne gresta skupaj. Vidva sta si želela tudi družine. Kako velik izziv je bilo usklajevati ti dve ljubezni?

    M: Doma imava eno veliko škatlo starih pisem. Ko zdaj prebiram ta pisma se čudim, kako lahko en sam človek naredi vse to, kar sem jaz takrat opisovala Andreju. Nikoli nisva razmišljala, kdaj bova imela otroke, sicer jih ne bi nikoli imela. Otroci so pač prišli. Res pa je, da nama to ne bi uspelo, če ne bi imela zaledja v najinih velikih družinah.

    »Nekoč, ko se bom postaral, si bom vzel čas in se bom po Nepalu potepal brez visokoletečih ciljev. Z Marijo,« ste Andrej zapisal že v vajini prvi skupni knjigi Objem na vrhu sveta. Je ideja o Veliki himalajski poti, ki sta jo prehodila pred dobrim letom in jo opisala v najnovejši knjigi Moč noči je v svetlobi zvezd, tlela že dolgo?

    A: To sem si želel zelo dolgo. Vendar zaradi vseh obveznosti prej nikakor nisva našla časa za to. Potem sem slišal za Veliko himalajsko pot. O tem nisem govoril na glas, želja je rasla v meni. Eno leto preden sva šla na to pot sva peljala vso družino starejše hčerke v Nepal in tam smo videli tablo s črkami GHM. Marija me je vprašala, kaj to pomeni. Great Himalaya Trail sem ji razložil. Takrat je Marija prvič slišala za to pot. Lansko jesen nama je nekaj odpadlo in rekla sva si, da bodo to najini trije meseci.

    V knjigi, Marija, opozorite na zanimivo besedno igro – v besedi srečati se skriva beseda sreča. Kako dragocena so bila za vaju srečanja z domačini in drugimi, ki sta jih srečevala na vajini poti?

    M: Na 88-dnevnem prečenju sva 11 noči preživela v šotorih, vse ostale noči pa sva preživela pri ljudeh. Nikamor nisva prišla napovedano, ampak kamorkoli sva prišla, sva bila del družine. Na vrata smo potrkali ob katerikoli uri, tudi ob devetih zvečer. Naš vodnik se je dogovoril in oni so nas sprejeli. Niti enkrat nas niso zavrnili. Niti enkrat. Ponudili so nama prenočišče, naju posedli ob ognjišče in nama pripravili nekaj za jest. 

    A: Nepal ne imenujejo zastonj dežela nasmehov. Ljudje so povsod neizmerno prijazni.

    Med potjo opazita tudi številne paradokse – ljudje, ki nimajo tople vode, imajo telefone. S cmokom v grlu opazujeta, kako zelo so se spremenile nekatere vasi, ki jih, kot pravita, še komaj prepoznata.

    M: To je pa mene res presunilo. Ne moreš si mislit, kako imajo v krajih, kjer ljudem revščina seva iz oči, vsi telefone. Tudi majhni otroci. Starši jim dajo v roke telefone, da imajo mir. Niso pa ozaveščeni, kaj to zanje pomeni. Prodor tehnologije v revne razmere vidim kot res veliko grožnjo.

    A: Mislim da vse civilizacije, ki niso tako tehnološko razvite kot zahod, na nas gledajo z zavidanjem, češ kaj vse mi imamo. Sploh danes, ko imajo telefone. Pritisne tri tipke in vidi New York, filmske igralke na rdeči preprogi … Ko bi le vedeli, kakšna beda je to, v primerjavi z njihovim življenjem.

    Sestavni del življenja je tudi staranje. Kako se nekdo, ki je celo življenje osvajal največ, kar se osvojiti da, hodil po robu fizične zmogljivosti, spopada s pešanjem fizičnih moči?

    A: Odgovor je enostaven. Enostavno ne moreš več. Prej ko ugotoviš, da ne boš večno mlad, bolje bo zate. Meni so hribi to hitro pokazali. Za povprečnega človeka z Marijo zmoreva še vedno veliko, seveda pa ne toliko, kot sva nekoč. Predvsem se nama pozna na hitrosti, zato pa je odlična taka pot (Velika Himalajska pot), kjer je pomembnejša vzdržljivost.

    M: Jaz sem na to pomislila, ko sva na prečenju hodila pod Makalujem. Preden sva popolnoma zaključila z osemtisočaki je bila najina želja, da greva še na Makalu. To pač ni uspelo. In ko sva stala pod to goro, sem rekla:  “Vau, a misliš, da bi še lahko”. Pa sva hitro ugotovila, da ne in da nama je spodaj na Veliki Himalajski poti prav lepo.

    Dogodek sta organizirala Planinsko društvo Šentjošt in KPD Ivan Cankar Šentjošt.

  • Kulturna prireditev na Dobrovi

    Kulturna prireditev na Dobrovi

    V petek, 7. februarja 2025, je v Kulturnem domu na Dobrovi potekala slovesna prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Letos je dogodek imel še posebno noto, saj je bil posvečen 100-letnici rojstva Mikija Mustra, legendarnega slovenskega ilustratorja, striparja in animatorja, ki je s svojim delom zaznamoval številne generacije. Prireditev se je začela s slovesno izvedbo Zdravljice, ki jo je zapela Manca Černigoj ob spremljavi klarineta. Učenci OŠ Dobrova so navdušili z glasbeno-plesno predstavo Lunino kraljestvo, mešani pevski zbor Dobrova pa je občinstvo razveselil s tremi pesmimi: Ob bistrem potoku je mlin, Ptičja svatba in Zottelmarsch. Župan je v svojem nagovoru poudaril pomen slovenske kulture in obeležitve Mustrove obletnice. Večer je popestril tudi skeč na temo Mikija Mustra, Anže Ciuha in Vesna Sečnik pa sta kot duet klarinetov izvedla vsem dobro poznano slovensko skladbo Dan ljubezni. Dogodek so dopolnili tudi mladi gledališčniki, nato pa so oder prevzele country melodije. 
    Prireditev, v organizaciji Kulturno umetniškega društva Dobrova v sodelovanju z OŠ Dobrova, je bila kot vsako leto tudi letos lepo obiskana. Občinstvo je z bučnimi aplavzi nagradilo vse nastopajoče, večer pa se je zaključil v sproščenem kulturnem vzdušju in druženju.

    M. D.