Kategorija: Društva

  • Materinski dan v DUDL-u

    Materinski dan v DUDL-u

    25. marca obeležujemo Materinski dan, praznik posvečen materam. Izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od 14. maja 1910, Evropa je to navado prevzela po prvi svetovni vojni, a so datum prestavili na 25. marec.
    Pri nas ga po drugi svetovni vojni še nismo praznovali, saj smo praviloma slavili 8. marec – Dan žena. Zdaj je praznovanje spet v navadi, praznujemo ga na isti dan kot Marijino oznanenje.
    Matere smo v naši družbi vse bolj cenjene in spoštovane ter nam je priznanih kar precej pravic. Pravica do porodniškega dopusta ob rojstvu otroka, urejeno varstvo predšolskih in šolskih otrok, pravica do izobraževanja, do dela, pravica do plačila za opravljeno delo, volilna pravica, pravica do zdravstvenih storitev, pravica do splava in še bi našli kaj, kar našo vlogo v družbi olajšuje. A se odnosi spreminjajo, žal ne vselej v korist žena in mater, tako so nekatere že pridobljene pravice ponovno tema žolčnih razprav in komentarjev. Spreminja se tudi naša vloga v družini. Še vedno občutimo alkoholizem, nasilje v družini, mobing na delovnem mestu, prekarno delo številnim ženskam povzroča nerešljive težave in tegobe.
    Mladim družinam pogosto onemogoča normalno življenje stanovanjska stiska, saj vsled neustrezne ali vsaj prešibke materialne in socialne varnosti le-te ne morejo rešiti v krajšem časovnem obdobju. Zagotovo so še pod večjim pritiskom in v velikih stiskah zaradi politik, vere, vojn, lakote, vremenskih ujm in položaja v družinah, matere po svetu, ki teh pravic nimajo ali jim jih je prepovedano izvajati.
    Na prireditvi ni bil naš namen opozarjati na vse grozote, ki smo jim priča v svetu te dni, pač pa se s pesmijo in besedo pokloniti vsem materam in njihovi vlogi v družbi ter v družini. S prebiranjem pesmi slovenskih pesnic in pesnikov smo obudili njihovo vlogo, ob zvokih harmonike pa uživali v slovenski glasbi. Edini fant med nami je bil Ožbej, ki se je prijazno odzval vabilu in z igranjem popestil naše srečanje.
    Okusno pecivo, ki ga je pripravila Milena, zelo okusne in privlačne Cvetkine jagode s čokolado in kozarček penine ter podarjena vrtnica so dan le še polepšali. Ob tej priložnosti smo se želeli spomnili tudi tistih mam, ki ostajajo osamljene, saj so se otroci odselili drugam. Verjamemo, da so se teh mam bližnji spomnili vsaj s telefonskim klicem in prijazno besedo. Teh ni nikoli dovolj.
    Ali kot je v svoji pesmi zapisala Zvezdana Majhen:
    »Neskončna ljubezen je ena sama,
    ves svet kliče:
    ljubljena mama!«

    Vsekakor gre posebna zahvala organizatorkam že tradicionalnega dogodka, saj sta druženje in klepet v nadaljevanju popoldneva naredila dan prijaznejši in lep ter že se veselimo prihodnjega srečanja.

    Dragica Krašovec
    Foto: Marija Draksler

  • Peka velikonočnih dobrot

    Peka velikonočnih dobrot

    V torek, 1. 4. 2025, smo se članice DU Dobrova, tiste, ki se rade učimo in vedno in znova preizkušamo raznovrstne recepte, že drugič letos zbrale v kuhinji OŠ Dobrova in pod vodstvom mojstrice Mirjam pripravljale dobrote iz kvašenega testa.
    Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, obeležuje Jezusovo vstajenje od mrtvih. Praznuje se na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Iz tega razloga datum praznika vsako leto niha med 22. marcem in 25. aprilom. Mojstrica Mirjam nam je posredovala nekaj njenih preizkušenih receptov. Strokovno in potrpežljivo nam je pomagala pri pripravi testa. Ko je testo pravilno vzhajalo, nam je pokazala in nas učila izdelovati pletenice, ki so sestavljene iz različnega števila trakov, ki se spletejo v kite, gnezdeca, itd …

    DU Dobrova

  • 61 novih gasilskih pripravnikov

    61 novih gasilskih pripravnikov

    Tečaj za gasilca pripravnika, ki obsega 34 ur, od tega 29 ur teoretičnih predavanj in 5 ur praktičnih vaj, je temeljno usposabljanje za nove člane prostovoljnih gasilskih društev. Tečajniki so v sklopu tega programa pridobili osnovno znanje, ki je potrebno za varno in učinkovito opravljanje preventivnih nalog ter sodelovanje pri manj zahtevnih operativnih intervencijah, vedno pod nadzorom izkušenih gasilcev.

    V teoretičnem delu so spoznali organizacijo in strukturo slovenskega gasilstva, vlogo prostovoljnih gasilskih društev znotraj sistema zaščite in reševanja, ter pravne in organizacijske osnove gasilske dejavnosti. Poleg tega so se seznanili z razvrščanjem enot, pomenom stalnega izobraževanja, osebnostnimi lastnostmi, ki jih mora imeti gasilec, ter s področjem varstva in zdravja pri delu, kjer je bil poudarek na varni uporabi zaščitne opreme.

    Pomemben del programa je bil namenjen tudi požarni preventivi, osnovam prve pomoči, osnovam elektrotehnike ter varnemu ravnanju z električnimi napravami med intervencijami. Tečajniki so se dotaknili osnov gradbeništva in zagotavljanja zadostne preskrbe z vodo pri požarih, naučili so se uporabljati osnovna informacijska orodja ter spoznali vrste požarov in nevarne snovi, s katerimi se lahko srečajo pri svojem delu.

    Pridobili so tudi znanje o gasilski opremi in vozilih, pravilni uporabi radijskih zvez, zaščiti telesa in dihalnih organov, osnovah tehničnega reševanja ter osnovah gasilske taktike.

    Zaključen tečaj tečajnikom podeli naziv “gasilec pripravnik”, kar jim omogoča nadaljnje vključevanje v delo gasilske enote in nadaljevanje izobraževanja na višjih stopnjah.

    Klemen Zibelnik
    Gasilska zveza Dolomiti

  • Nepozaben izlet na Irsko in ustvarjanje brošure

    Nepozaben izlet na Irsko in ustvarjanje brošure

    Študenti angleškega tečaja Univerze za tretje življenjsko obdobje Log- Dragomer na zelenem otoku
    Aprila lansko leto se nas je pet študentov Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Log-Dragomerja, članov tečaja angleščine, podalo na nepozaben osemdnevni izlet na Irsko. Pot smo si organizirali kar sami, kar je našemu potovanju dalo še poseben pečat pustolovščine, prilagodljivosti in svobode. Vozili smo se z najetim avtomobilom, ki ga je po levostranskih irskih cestah spretno in zbrano vozil Miha – izziv, ki ga je prestal z odliko!
    Naše irsko popotovanje se je začelo v čudovitem Galwayu, mestecu z živahnim utripom in pisanimi ulicami. Od tam smo se podali v naravni park Connemara, kjer so nas očarali divja narava, jezera in značilne kamnite ograje. Eden izmed vrhuncev izleta je bil izlet z ladjico ob Moherskih klifih, ki smo jih občudovali s prav posebne perspektive – z morja.
    Na poti smo obiskali tudi pravljično lepo vasico Adare, ki velja za eno najlepših na Irskem. Na skrajnem jugu smo se povzpeli na razgledno točko Mizen Head, kjer se Irska dramatično zaključi nad Atlantikom. Pot smo nadaljevali proti Corku, si ogledali starodavno duhovno oazo Glendalough in zaključili v prestolnici Dublin, kjer smo doživeli še mestni utrip in bogato literarno dediščino.
    Po vrnitvi domov smo začeli pripravljati brošuro v angleškem jeziku, v kateri smo zbrali prispevke o vsakem dnevu potovanja, nekaj zgodovinskih in kulturnih dejstev o Irski, zapis o pripravi potovanja ter predstavitev irskih Nobelovcev. Poleg nas petih, ki smo potovali, sta sodelovali še dve sošolki, ki se izleta nista mogli udeležiti.
    Pomembno vlogo pri ustvarjanju publikacije sta imeli naši profesorici. Milojka, profesorica angleščine, ki se izleta ni mogla udeležiti, nas je skozi celoten proces spodbujala, usmerjala in skrbela za jezikovno raven besedil. Druga profesorica, Olga, ki je bila z nami na potovanju, je prevzela vlogo povezovalke – usklajevala je delo vseh sodelujočih in skrbela, da je bila publikacija izdana v manj kot enem letu po našem povratku.
    Izlet na Irsko je bil že tretji tovrstni študijski obisk angleško govorečih držav v sklopu naših tečajev angleščine. Prvi je bil leta 2016 v Anglijo, nato smo leta 2018 obiskali Škotsko, zdaj pa smo raziskovali Irsko. Vsak izmed teh izletov je prinesel nova znanja in nepozabne spomine.
    Bralce tega članka vabimo, da si ogledajo našo brošuro o Irski, ki je nastala kot rezultat skupnega truda in sodelovanja. Na voljo je na domači strani Društva Dvig:
    https://iold.si/anglescina/studijsko-potovanje-studentov-anglescine-2024
    Vabljeni k branju in virtualnemu potovanju po čudoviti Irski!
    za društvo Dvig: Irena Lenaršič

  • Izlet v Novo Gorico, mesto kulture

    Izlet v Novo Gorico, mesto kulture

    V četrtek, 3. Aprila 2025 smo se člani društva upokojencev Log z avtobusom odpeljali v Novo Gorico, ki je bilo nominirano in izbrano za mesto kulture 2025. Odgovorni za organizacijo vseh prireditev in predstavitev mesta kulture so k sodelovanju povabili tudi Gorico in tako dobro meddržavno sodelovanje še bolj poglobili.
    Že navsezgodaj smo imeli prekrasno sončno vreme. Po dobri uri vožnje smo prispeli v Novo Gorico, kjer smo si privoščili jutranjo kavico. Za nekatere je to bila že druga. Pridružila se nam je naša vodička Evelin. Odločili smo se najprej obiskati »staro« Gorico, se zapeljali na grad nad mestom in se nato peš spustili po ulicah starega mestnega jedra vse do glavnega trga imenovanega Travnik, nekdaj Piazza Grande ali Veliki trg. Po ogledu smo se vrnili v Novo Gorico, do prenovljene železniške postaje, nato pa še do Eda centra, najvišje stavbe v mestu, zgrajene leta 2011. V kleti stavbe je 425 parkirnih mest, v prvem nadstropju je restavracija Rusjan. V avli stavbe je na jeklenicah izobešena replika letala EDA bratov Rusjan, s katerim sta v bližini Nove Gorice prvič poletela. Štiri etaže so namenjene trgovskemu delu, naslednjih osem pa je namenjenih pisarniškim prostorom, na vrhu je 40 nadstandardnih stanovanj. 
    Ob koncu II. svetovne vojne, so zavezniki, predvsem Angleži in Američani, na novo zarisali mejo. Na tem delu je meja potekala celo tako, da so bila razdeljena pokopališča, hiše, travniki … Nekdanja oblast je imela v načrtu na tem področju zgraditi moderno, evropsko mesto. Narejene so bile makete mesta, infrastrukturo so poleg gradbenih podjetij gradile tudi delovne brigade. Pri projektiranju je sodeloval znani arhitekt Edvard Ravnikar, vendar ni bilo dovolj interesa oblasti niti denarja za uresničitev vseh želja. Mesto se je gradilo postopoma, načrti so se spreminjali. Danes delijo mesto ulice v obliki črke ipsilon in tako nima pravega centra in kot mlado mesto seveda nima nobenih zgodovinskih znamenitosti. Ob 50-letnici je Nova Gorica, kot verjetno edino mesto na svetu v središču mesta dobila maketo IDEJE MESTA; ne mesta kakršno je, temveč mesta, kot bi lahko bilo, če … 
    Kljub temu, da je Nova Gorica mlado mesto, je kar nekaj znamenitosti, ki si jih je vredno ogledati, na primer knjižnica Franceta Bevka. V parku nasproti knjižnice je njegov kip, ki vneto opazuje njene obiskovalce. Bevkov trg s fontano in kopico lokalčkov velja danes za središče mesta, kjer za senco v poletnih mesecih poskrbijo murve. Nova Gorica je najlepše opisana z besedami – mesto raznolikosti in vrtnic. Seveda pa ne smemo pozabiti igralnic, ki so v tem mestu pustile svoj pečat. 
    Polni vtisov smo se odpeljali na Malovščevo, kjer so nas pričakali s šilcem domačega sladkega merlota. Po dobrem kosilu smo se lahko zavrteli ob glasbi našega Janeza, nekateri pa so odšli na daljši pohod do cerkvice na vzpetini. Del popoldneva smo lahko preživeli ob zvokih glasbe na veliki terasi gostišča. Obisk smo končali v vinski kleti ob pokušini njihovih vin in pršuta, sira in ob domačih kruhovih štručkah. 
    Zadovoljni in dobre volje smo se okrog 19. ure vrnili domov.

    Zapisal Anton Zdouc, član DU Log

     

  • Sončki po okolici Planinskega polja

    Sončki po okolici Planinskega polja

    Prvi aprilski pohod smo Sončki opravili v bližnji okolici še delno poplavljenega Planinskega polja in to prav 1. aprila, ko praznujemo sedemnajsto obletnico naših pohodov. Namenili smo si ogledati dve kraški udornici, ostanke baročnega  gradu Hošperk ter se povzpeti na hrib Stari grad, kjer je v srednjem veku stal grad Unec, predhodnik spodnjega gradu.

    Začeli smo na poti proti Lazam. Po gozdni cesti smo krenili v značilno krajino z dinarsko-kraškim gozdom, kjer uspevajo predvsem jelke in bukve. Gozd je precej redek, saj ga je pred leti zdesetkal žled.  Naš prvi cilj ni bil daleč. To je bila udornica Vranja jama, kamor smo se spustili po dokaj strmi stezi.

    Vranja jama na dnu udornice ima veličasten vhod, mi smo se spustili do polovice pobočja

    Med cvetočimi rastlinami  je bilo opaziti kranjski volčič, strupeno rastlino, ki jo je prvi opisal  Scopoli, zdravnik v Idriji v 18. stoletju. To rastlino je mogoče videti tudi pri nas ob poti v Star Maln. Polno je bilo tudi jelenovega jezika. Presenetili sta nas dve leteči raci, ki sta si za domovanje izbrali eno od večjih lukenj v previsnem skalovju nad vhodom v jamo. Kot nam je povedala vodnica Sonja, je pozimi mogoče v jami videti ledene kapnike.

    Udornice so tvorbe, ki nastanejo zaradi udora jamskega stropa. Najdemo jih na kraškem svetu, kjer voda, ki teče skozi različno debele plasti apnenca, oblikuje rove in širi kanale, po katerih teče. Ti se sčasoma združujejo v jamske dvorane. S krušenjem stropa se jame večajo tudi proti površju, vse dokler se stanjšan strop jame ne poruši in dobimo udornico.

    Z avtobusom smo se nato zapeljali proti Planini in se ustavili na uravnanem platoju nad strugo reke Unice pri  ruševinah dvorca  Hošperk (nemško Haasberg ).

    Grad Haasberg je bil požgan leta 1944,  ko  ga je zasedala nemška vojska in po vojni nikoli obnovljen

    Zgrajen je bil po letu 1614 in dolgo časa veljal za eno najbolj reprezentativnih grajskih stavb na Slovenskem. V njegovi bližini smo si ogledali številne izvire v bližini jame Škratovka. Nato nas je lepa gozdna pot vodila v hrib proti naslednji udornici – Unški Koliševki, ki je ena največjih naših udornic s prepadnimi stenami v višini okrog 100 metrov.

    Tabla ob Unški koliševka nudi informacije o pretakanju podzemnih voda in značilnostih živega sveta

    Na skalnih stenah uspeva Justinova zvončica, ki je endemit  v slovenskem dinarskem svetu in v Gorskem Kotarju. Na obronkih udornice rastejo številne tise.  V okolici koliševke so italijanski obmejni vojaški bunkerji iz časa med obema vojnama.

    Zadnji cilj našega pohoda je bila kar strma vzpetina, imenovana Stari grad. O ostankih nekdanje grajske zgradbe ni bilo nobenega sledu, je pa sedaj tam jeklena konstrukcija oddajnika mobilne telefonije. Moderni časi!

    Ostal  nam je le še povratek do avtobusa, ki nas je čakal pri ruševinah Haasberga. 

    Tekst: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek

  • Barjani po Moravški planinski poti

    Barjani po Moravški planinski poti

    Moravška planinska pot je približno 45 km dolga obhodnica, ki po hribih obkroži vas Moravče. Pot med drugim poteka tudi mimo GEOSSa, zaradi česar jo lahko tudi imenujemo Pot v središče Slovenije. Barjani, pod vodstvom vodnika Jožeta Školca, smo prehodili le del te poti.

    Pohod smo pričeli v vasi Klopce in se usmerili na Vegovo pohodniško pot, ki je poimenovana po slovitem matematiku, baronu Juriju Vegi, ki je med drugim  leta 1789 dosegel tedanji svetovni rekord v izračunu števila pi na 140 decimalk. Pot, ki se pokloni temu vélikemu možu, vodi po krajih, kjer je preživljal otroštvo, in se konča v hribovski vasi Zagorica, kjer se je leta 1754 rodil. Na domačiji, nekdanji Vegovi rojstni hiši, še živijo potomci znamenitega barona.

    Pot smo nadaljevali skozi Križevsko in Veliko vas in se vzpeli do cerkve svetega Miklavža na Vrhu nad Savo. Po ustnem izročilu naj bi jo v drugi polovici 15. stoletja zgradili brodarji na reki Savi. Ti so bili prepričani, da sem jim ne more zgoditi nesreča, dokler vidijo cerkev svetega Miklavža. Cerkev so imenovali tudi Čuvar zgornje Save. Z vrha je lep razgled proti bližnji Limbarski gori, levo od nje pa v daljavi opazimo Kamniške in Savinjske Alpe.

    Po krajšem postanku ob cerkvi, smo se skozi zaselek Katarije in naprej skozi Grmače,  kjer je nekoč stal grad, spustili do Moravč.

    Zapisala: Vanda

    Fotografije: Andrej, Stane in Franci

    Film: Stane

  • Zimzeleni pohajali  po urejenih peš poteh umaške riviere

    Zimzeleni pohajali  po urejenih peš poteh umaške riviere

    25. 03. 2025

    Zimzeleni  smo se na povabilo naših dveh pohodnikov, Jernejke in Jožeta, odpravili na Hrvaško, v Umag. Pohodno pot sta predlagala, načrtovala in predhodno testirala Jernejka in Jože.

    Po obvezni kavici v Kozini smo hitro prispeli v obmorski Umag. Tam sta nas pričakala naša gostitelja. Najprej  smo se sprehodili po parkih pod krošnjami visokih borovcev in pinij ter ob športnih igriščih do  starega  mestnega jedra, kjer smo bili prijetno presenečeni nad urejenostjo in čistočo tega dela mesta. Ustavili smo se na prostranem obnovljenem trgu pred 33 m visokim samostoječem zvonikom ob stolnici Marijinega vnebovzetja in sv. Pelegrina, zaščitnika mesta. Na poti proti moderni, novi tržnici smo občudovali zanimivo fontano.

     Mimo cerkvice sv. Roka, zgrajene leta 1507 po epidemiji kuge, smo prispeli na lepo obnovljeno mestno tržnico . Občudovali smo ozelenjene stene  različnih trajnic  z ornamentalnimi in barvnimi kompozicijami, ki bodo pomagale hladiti mesto v poletni pripeki. 

    Tu smo se razdelili v dve skupini. Glavnina se nas je odpravila za Jernejko, vodnikoma Jožetom Školcem in Frenkom Petričem  proti obali in hodila nekaj časa po kolesarsko – sprehajalni poti.  Druga skupinica pa je z »domačinom« Jožetom krenila proti avtobusni postaji in se prepeljala do Đube ter se napotila ob obali po kolesarski poti proti cerkvici sv. Pelegrina  in naprej med apartmajskim naseljem proti glavni cesti, kjer na robu mogočnih dreves in obilnega podrastja stoji tudi hiša naših gostiteljev.  

    Glavnina je šla mimo nekdanje  cementarne po ozki stezici po ozemlju, ki doslej ni bilo dostopno. Vseskozi smo hodili tik ob morski obali in opazovali mirno modro morje, ponekod s peščeno, drugod s skalnato obalo. Občasni sončni žarki so zlatili rahlo valujočo modrino, in čarali nepozabne poglede.. Na obali so ponekod ležala od sonca in soli obeljena naplavljena drevesna debla . Proti celini smo opazili  jezerca in otočke, ki so ostali po izkopavanjih surovin za cementarno. Območje bivše cementarne je ograjeno z visoko ograjo. 

    Kmalu smo bili na območju bivšega turističnega naselja Zlatorog in si ob poti utrgali kakšen poganjek divjega šparglja. Prispeli smo do Đube, kjer nas je pričakal Jože z drugo skupino pohodnikov.. Pohod smo zaključili na kosilu v lokalu na obali, kjer sta nas Jernejka in Jože bogato pogostila. Nazdravili smo vsem Jožetom in Jožicam, ki so praznovali v zadnjih dneh. Elica se je organizatorjema zahvalila z lepim darilcem. Zahvali se je pridružila tudi Dragica s šopkom rož. Veseli smo bili tistih, ki so se nam pridružili na lažjem pohodu, saj so to v glavnem ustanovitelji skupine, ki zaradi različnih tegob ne zmorejo več daljših pohodov.

    Preživel smo nepozaben dan, poln presenečenj, na morskem zraku in prijetnem soncu, ki se ga bomo radi še dolgo spominjali.

    Zapisala: Mojca Podvratnik

    Slike: Željko J.


  • Častitljiva leta

    Častitljiva leta

    ČASTITLJIVIH 100 LET

    Letos smo obiskale že našo drugo članico, gospo Ivanko Tršar, ki je v krogu najdražjih praznovala svoj 100. rojstni dan. Prostovoljke projekta Starejši za starejše smo ji v imenu vseh zaželele obilo zdravja in zadovoljstva. 

    Vidno ganjena gospa Ivanka nas je bila zelo vesela in je skupaj z nami obujala spomine na pretekla leta. 

    ČASTITLJIVIH 90 LET

    Marca smo bile na obisku in se zadržale v prijetnem druženju pri gospodu Albinu Nagode in gospe Pepci Gradišnik, ki sta praznovala 90 let.

    Obema smo zaželele zdravja in osebnega zadovoljstva.

    Zapisala: Vesna Stare

    Slike Vesna Stare

  • Sončki ponovno v Polhograjskem hribovju

    Sončki ponovno v Polhograjskem hribovju

    Polhograjci, kot je bolj ljubkovalno ime za nam bližnje Polhograjsko hribovje, nudijo široko izbiro različnih pohodniških poti in ciljev. Tretji torek v marcu smo Sončki krenili na turo, ki smo jo pred 15 leti že prehodili, le v obratni smeri. Začetek našega pohoda je bila vas Topol, ki nas je pozdravila v mrzlem, a s soncem obsijanem jutru.

    Na Topolu smo šli mimo cerkve sv. Katarine, prve na poti

    Iz toplega avtobusa smo se pogumno podali po cesti kar strmo v breg, tako da je bilo sveže jutro kmalu pozabljeno. Tudi vzhodni veter, ki nas je spremljal takoj, ko smo prišli izza zavetja hiš, ni bil preveč moteč, saj smo bili ustrezno opremljeni s kapami in rokavicami, na kar nas je vodnica Sonja v povabilu na pohod še posebej opozorila.

    Bleščeče jutro je bilo mrzlo in vetrovno, a nas to ni motilo

    Ko se je v našem vidnem polju pokazala cerkev sv. Jakoba, ki je bila naša najvišja točka na pohodu, nas je do nje ločila pot preko manjšega slemena. Z njega se nam je na severu odprl pogled na zasnežene Kamniško-Savinjske Alpe ter Menino planino. Še bolj bogatih razgledov pa smo bili deležni pri sami cekvi, ki omogoča 360 stopinj pogledov: videli smo ne le že omenjene KSA, temveč tudi cel greben Karavank.

    Sveže zasnežene gore Kamniško-Savinjske Alpe

    Bolj zahodno se je kazal Blegoš, za njim so se slutile Julijske Alpe, a so jih večinoma zakrivale bližnje vzpetine in grebeni Polhograjskega hribovja, od Osolnika do Grmade in s snežnim poprhom oblečenega Tošča. V daljavi se je med slednjima dalo videti Koreno nad Horjulom in pa našo Ulovko, še bolj zadaj pa Javornik in vrhove v Trnovskem gozdu. In če je oko nadaljevalo po krožnici, je videlo Nanos, Snežnik, še naprej Krim in na vzhodu Posavsko hribovje. Neverjetni razgledi, ki so vabili: »Pridite še k nam!«

    Tretja  cerkev na našem pohodu, Sv. Florjan na Tehovcu

    S Sv. Jakoba smo se po strmi stezi spustili do zaselka Tehovec s cerkvijo sv. Florijana,  nato po asfaltni cesti nadaljevali do Studenčic, od tam pa se skozi gozd spustili v Presko pri Medvodah, kjer smo zaključili našo pot.

    Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,

    GPS zapis: Srečko Kenk