V sklopu dogodkov Evropska prestolnica leta nas je dvanajst članic DU Dobrova obiskalo Gorico in Novo Gorico. Z rednim avtobusom smo prispele v dopoldanskih urah v Novo Gorico in se peš odpravile po Erjavčevi cesti do goriške palače Attems Penzenstein na razstavo popart ikone Andyja Warhola z naslovom Onkraj meja. Večji del razstave je bil preveden v slovenščino. Razstava nas je pripeljala v osrčje kulturne in umetniške revolucije, ki jo je Andy Warhol utelešal. S 180 umetniškimi deli, ki segajo od slikarstva, ilustracije, filma, fotografije, oblikovanja, mode, glasbe do pobarvank, razstava izriše življenje tega velikega umetnika: Warhol je brezmejen in skuša izničiti mejo med visoko umetnostjo za izbrano peščico ljudi in umetnostjo za preproste ljudi. Po ogledu smo si vzele čas za kavico, pijačo in pico. Nato smo se peš odpravile do Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici, ki stoji na griču nad Novo Gorico. Samostan je bil leta 2024 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Naš namen je bil ogled vrtnic burbonk, ki so sedaj ravno na vrhuncu svojega razcveta. V teh dneh se je začel Festival vrtnic. Vrtnice v parku samostana veljajo za drugo največjo zbirko burbonk v Evropi. Ko smo vstopile na vrt z bogatim cvetenjem in prečudovitimi vonjavami, smo kar osupnile. Uživale smo na toplem soncu in spoznavanju življenja vrtnic. Kostanjevico in Novo Gorico bo v teh dneh krasilo kar 12.000 vrtnic. Še slovo od Kostanjevice, na poti še kepica sladoleda in že smo se peljale polne vtisov nazaj v Ljubljano.
Za zanimivost naj omenimo, da Gasilko zvezo Vrhnika vodi predsednica Andreja Lenarčič iz PGD Bevke, ki zna prisluhniti tako mlajšim kot starejšim članom in članicam. Na ravni Notranjske regije za delovanje članic skrbi Alenka Božič iz PGD Borovnica, ki s svojo energijo spodbuja izvedbo različnih aktivnosti. Prav tako se ponašamo z aktivno članico Sašo Mevec Pušnik, prav tako iz PGD Borovnica, ki na ravni Gasilske zveze Slovenije deluje na področju arbitraže.
Stalno nadgrajujemo znanje – redno se udeležujemo osnovnih in nadaljevalnih izobraževanj za napredovanje v čine in specialnosti. Prisotne smo na društvenih in občinskih vajah ter vsakoletnih tekmovanjih, kjer obnavljamo znanje in utrjujemo spretnosti. Na ravni GZV se članice povezujemo prek različnih dogodkov: sestankov Komisije za članice, operativnih vaj, strokovnih predavanj, letnih srečanj ter tradicionalnih pohodov ob mejah GZV, s katerimi spoznavamo posamezna društva. Udeležujemo se tudi strokovnih ekskurzij. Občasno poskrbimo za večjo prepoznavnost članic z izdajo koledarjev, organizacijo družabnih srečanj, plesnimi nastopi in razvedrilnimi programi.
Naj vam predstavim zadnja dva izvedena dogodka.
Operativno-prikazna vaja članic (12. 4. 2025)
Na poligonu na Stari Vrhniki smo izvedle prikazno operativno vajo, ki je potekala pod organizacijo Urše Kočevar (PGD Verd), Nike Suhadolnik (PGD Stara Vrhnika) in Sare Molk (PGD Sinja Gorica). Vaja je bila sestavljena iz štirih delovnih točk:
1. Tehnično posredovanje ob prometni nesreči: Pod vodstvom inštruktorja iz PGD Stara Vrhnika smo se članice spoznale s tehničnim orodjem, postopki reševanja poškodovanih oseb in rezanjem vozila. Na točki smo znanje obnovile ter pridobile veliko novega.
2. Postavljanje trodelne lestve in delo z stikalno lestvijo: Pod vodstvom inštruktorjev PGD Verd smo obnovile znanje pravilnega in varnega postavljanja trodelne lestve ter delo z stikalno lestvijo. Na točki smo tudi obnovile znanje o navezavi orodja.
3. Izolirani dihalni aparat (IDA): Na tej točki smo poglobile znanje o uporabi IDA – spoznale smo njegove sestavne dele, delovanje in praktične primere uporabe pri požarih in nesrečah z nevarnimi snovmi. Točko je vodil inštruktor PGD Verd.
4. Nujna medicinska pomoč (NMP): Točka je bila namenjena obnovi znanja prve pomoči pod vodstvom inštruktorja, zaposlenega v NMP Vrhnika. Članice so vadile pregled poškodovanca po ITLS metodi, pravilno nameščanje na nosila in prvi pristop k poškodovanemu. Vaje se je udeležilo 17 operativnih članic.
Tradicionalni pohod članic ob mejah GZV (10.5.2025)
V soboto, 10. 5. 2025, so članice PGD Log organizirale tradicionalni pohod članic Gasilske zveze Vrhnika. Pot nas je vodila od gasilskega doma PGD Log do gasilskega doma PGD Dragomer–Lukovica ter nazaj. Pohod smo začele ob 8. uri zjutraj pred gasilskim domom PGD Log. Pot smo nadaljevale skozi naselje Log vse do gasilskega doma PGD Dragomer–Lukovica, kjer so nas prijazno sprejele članice tamkajšnjega društva in nas pogostile z manjšim prigrizkom. Ob tem smo si v prijetnem vzdušju vzele tudi čas za klepet.
Po krajšem postanku smo se vrnile nazaj proti PGD Log, kjer nam je Darja Rojec predstavila predavanje z naslovom Ozaveščanje in preventiva raka dojk. Seznanila nas je s ključnimi informacijami o raku dojk in pomembnosti rednega samopregledovanja dojk . Ob koncu nam je predstavila tudi svojo linijo biokozmetike, s katero se ukvarja. Dan smo zaključile ob skupnem kosilu, kjer smo se okrepčale s pico. Pohoda se je udeležilo 23 članic Gasilske zveze Vrhnika.
Urša Kočevar, predsednica komisije za članice GZ Vrhnika
Breginjski kot je sestavni del kulturnega prostora Beneške Slovenije. Leta 1976 je v mesecu maju Breginj in okoliške vasi prizadel močan potres z magnitudo 6.5. 15.septembra istega leta je nov sunek z magnitudo 6,1 porušil vse. Globina žarišča je bila med 10 in 15 km. Na slovenskem območju kljub temu, da je bilo porušeno vse, ni bilo smrtnih žrtev. V Italiji te sreče niso imeli, saj je potres terjal 987 življenj. Od nekdaj slikovite vasi je ostal ohranjen le del stavb v starem jedru. Na tem mestu so v prenovljenih – identičnih zgradbah uredili muzejsko razstavo. Hiše, ki so bile grajene v Breginju v letih okrog 1700, so bile iz gorljivih lesenih materialov. Bile so grajene tako, da so imele samo okvirje, ki so jih povezovali z naslednjo stavbo. Bile so polkrožne oblike. Do sedaj se je ohranilo okoli 20 tovrstnih objektov. Centralnega ogrevanja v teh hišah ni bilo Imeli so štedilnik na drva in krušno peč, ki so jo zakurili samo ob praznikih, ko so pekli kruh. Po potresu so v Breginju ostali vsi prebivalci. Izseljevanje ni bilo potrebno, saj je država hitro priskočila na pomoč. Za božič istega leta so že bile urejene nove montažne hiše. Leta 1994 je bilo ustanovljeno kulturno društvo, z namenom ohranjanja kulturne dediščine. Vodenje društva je kasneje prevzel Tolminski muzej, ki je bil nekoč del Goriškega muzeja. Vredna ogleda je zanimiva župnijska cerkev Sv.Nikolaja s samostojno stoječim zvonikom.
Članice smo si ogledale tudi muzejsko zbirko Mazora. Začetki zbirke segajo v 80.leta prejšnjega stoletja, ko sta Marta in Valentin Mazora, ki je bil dolgoletni vaški kovač, začela z zbiranjem še ohranjenih predmetov, kasneje pa tudi zapuščine 1. in 2. svetovne vojne. V 90.tih letih se jima je pridružil še sin Zdravko, ki se je povezal z društvi zbiralcev starin. Zbirka je razdeljena v tri vsebinske sklope. Osrednji del je namenjen predstavitvi vojaške in politične zgodovine. V drugem delu je prikazana bivanjsko kulturna dediščina z rekonstrukcijo ognjišča z vsemi predmeti, ki sodijo v kuhinjo. Končna točka pa je gostilna. V muzeju je vsega skupaj okoli 12.000 eksponatov. G. Zdravko je predstavil bogato zbirko bankovcev. V zbirki so bankovci vseh držav, razen ene. Med eksponati je tudi mejni kamen – stražarnica in Vrhniške kasarne. Ob prihodu v muzej je bila v zelo slabem stanju. Na ogled so fosili in minerali zbrani v enem kotlu, pilotski sedež avion Boeing, ki je strmoglavil pod Krnom. Zbirka se ponaša tudi s 85 kosi bodeče žice iz 1.svetovne vojne, ki so bile pripeljane iz ZDA.
Po ogledu muzeja je sledilo kosilo v Restavraciji postaja Poljana, katere ime je spomin na izgubljeno infrastrukturo- železniško postajo. Gostišče stoji v dolini, po kateri je med letoma 1916 -1932 vodila ozkotirna železniška proga, ki je povezovala Čedad s Kobaridom. Na drugi strani reke Nadiže še vedno stojijo ostanki stare železniške postaje.
Zadnja postojanka pred povratkom domov je bila pri gasilcih PGD Tolmin. Članice sta sprejela poveljnik, Jure Beguš in predsednik društva, David Rejc. Predstavila sta delovanje in specifiko njihovega društva. Razkazala sta vozila, opremo in gasilski dom.
Strokovna ekskurzija je uspela. Udeleženke smo odšle domov nasmejane, prijetno utrujene in polne novih vtisov.
Dogodek se je začel z zborom gasilcev na parkirišču, kjer smo formirali šalon gasilcev v sestavi novoustanovljene častne čete Gasilske zveze Vrhnika. Posamezna gasilska društva so sodelovala v postroju s praporji, članicami, člani in tudi mladino, ki je ponosno stopila v korak.
Po razvrstitvi je poveljnik GZ Vrhnika, tovariš Benjamin Svenšek, s pohodnim korakom popeljal šalon do vhodnih vrat farne cerkve sv. Pavla na Vrhniki, kjer je predsednici Gasilske zveze Vrhnika, tovarišici Andreji Lenarčič, predal raport. Ob njenem dovoljenju in s soglasjem domačega župnika smo vstopili v cerkev.
Svečano Florjanovo mašo je daroval g. župnik Mohor Rihtaršič ob sodelovanju gasilk in gasilcev iz različnih društev v okviru zveze. Slovesnost je potekala v spoštljivem in hvaležnem vzdušju, kot se spodobi ob tako pomembnem dogodku.
Po zaključeni maši je sledilo skupinsko fotografiranje vseh udeležencev pred cerkvijo sv. Pavla. Zaključek praznovanja je minil v prijetnem druženju ob pogostitvi, ki so jo pripravile gasilke iz naših društev, ter gostilničar Franci iz gostilne Pr’Kranjcu. Ob dobri hrani in prijetnem vzdušju smo se povezali tako člani gasilskih vrst kot tudi ostali obiskovalci, ki so se nam pridružili ob tej priložnosti.
Iskrena zahvala ob svečanem dogodku, posebna zahvala gospodu župniku in njegovim pomočnikom za lepo izveden obred slavnostne maše. Hvaležni smo tudi za možnost uporabe župnijskih prostorov. Iskrena zahvala gre vsem, ki ste na kakršenkoli način prispevali k uspešni izvedbi tega pomembnega dogodka, ki je potekal v sklopu celoletnega obeleževanja 70-letnice delovanja Gasilske zveze Vrhnika. Hvala tudi vsem povabljenim gostom, ki ste se odzvali našemu vabilu in s svojo prisotnostjo polepšali praznovanje.
Utrinke dogodka je v objektiv ujel Andrej Gubič.
Gasilci se še naprej priporočamo svetemu Florjanu v varstvo in kličemo s ponosnim gasilskim pozdravom: NA POMOČ!
Zelo smo bili veseli, da so se pričela meddruštvena srečanja in tekmovanja v pikadu, kajti od jeseni je preteklo kar nekaj časa, ko se s prijateljskimi društvi nismo srečevali. Redno smo pozimi trenirali, a tekme so nekaj drugega. Toda vsi se poleg tekem veselimo družabnih zaključkov, saj se tam sprostimo, sproščeno pogovarjamo in načrtujemo naslednja srečanja v drugem kraju pri drugem društvu. V Rovtah je vedno lepo in veseli smo, če dosežemo tudi dobre rezultate.
Letos je bila ženska ekipa druga, moška pa tretja. Okitili smo se z medaljami za dosežena mesta, si čestitali in si rekli nasvidenje do naslednjič, ko se bomo srečali na Vrhniki, kjer bo v počastitev občinskega praznika v maju meddruštveno tekmovanje v pikadu in igri »štrbunk«.
Naselje Boštanj se razprostira na visoki terasi nad reko Savo na njenem desnem bregu, središče sevniške občine, Sevnica, pa na levem bregu. Že od 10. stoletja dalje je to meja med Dolenjsko in Štajersko. Boštanjčani so kot Dolenjci v različnih zgodovinskih obdobjih preživeli mnogo težkih življenjskih preizkušenj, a ker so kleni, vztrajni in iznajdljivi, so svojo skupnost znali graditi v korist vseh. Z velikim spoštovanjem so se soočali s preteklostjo, gradili svojo sedanjost in pri tem niso pozabili na naravo. Mnoge generacije so se zavedale, da kraji niso le kamni, ceste, njive in zgradbe, ampak so kraji predvsem ljudje, ki znajo pri večjih odločitvah stopiti skupaj in soustvarjati tudi za skupno dobro.
Zaradi ljubezni do narave je nastala Naravoslovna pot azaleja pontica, ki ponuja obiskovalcem opazovanje azaleje ali rumenega sleča v času cvetenja, samo rastišče kot kraj miru, na poti pa so tudi table z opisi sadjarstva, čebelarstva in gozda, kot neprecenljivega bogastva, ter prikaz izkoriščanja reke Mirne, kjer se drstijo podusti, ki so jih včasih lovili z golimi rokami in jih sušili, da so imeli kaj ponuditi pri delu v vinogradih.
Na sprehodu z odličnim planinskim vodnikom, čebelarjem in poznavalcem krajevne zgodovine, običajev in razvoja kraja, Janezom Levstikom, smo spoznavali tudi zgodovino kraja, vse od srednjega veka dalje.
Na rastišču samem je predstavil rumeni sleč – to imenitno grmovnico, ki zraste dva do tri metre visoko in se konec aprila in v maju »okrasi« z obilico močno dišečih živo rumenih cvetov. Raste na svetlih krajih v gozdovih pravega kostanja, hrastov in bukve na kislih tleh ob robovih. Zelo poseben je zato, ker poznamo v Sloveniji le tri avtohtona rastišča in sicer na Gorjancih, v okolici Tržišča in v Boštanju na poti proti Gavgam. Sladko dišeči vonj nas je spremljal še nekaj časa.
Naš priznani strokovnjak, botanik, prof. dr. Tone Wraber, je o rumenem sleču med drugim zapisal:
»Zanimivo je, da sleč v gozdni senci hira, bujno pa se razraste na poseki ali odprtem gozdnem robu. Že kmalu na začetku maja se odpro cvetovi z rumenjakovo rumenim vencem, nato pa se cvetenje nadaljuje skozi ves maj. Prelep pogled… povrh vsega pa še prijetne dišave.«
Gavge se imenuje grič, od koder je zanimiv pogled na Sevnico z mogočnim gradom in z vzpetinami od Zajčje gore do najvišje Lisce. Samo ime Gavge pa priča, da so tu nekoč stale vislice…
Z vrha griča smo se po gozdni poti vračali do središča vasi, kulturnega doma z naslovom TVD Partizan, ki stoji pred nasadom stoletnih lip, kamor so umestili tudi paviljon, kjer smo si privoščili kratek odmor. Vodnik Janez in njegova žena se nista izneverila zgodbam o dobrosrčnih dolenjskih gostiteljih. Pogostila sta nas s piškoti, čebeljimi izdelki in s tekočo zadevo, ki je poleg vode najbolj znana na Dolenjskem.
Drugi del poti vodi po Gorenjem polju, ki je bilo včasih en sam sadovnjak sevniške voščenke in breskev, danes pa tam stoji velika, moderna šola in mnogo enodružinskih zelo lepo urejenih in občudovanja vrednih hiš, proti Dolenjemu Boštanju, kjer reka Mirna poskakuje po brzicah in hiti proti Savi.
Ustavili smo se še pri zadnji opisni tabli ob Mirni, ki prikazuje, kako je včasih potekal ribolov, omenja pa tudi žago na vodni pogon in prvo elektrarno.
Zadovoljni, polni energije in prelepih vtisov, smo se ustavili na kavici, se zahvalili Eličnemu učencu, vodniku Janezu, za čudovito preživeto dopoldne z njim in mu poklonili Zbornika ob deset in dvajset letnici naših pohodov, piškote v obliki brkov in knjigo Cveta Zupančiča in botanika Čarnija z naslovom Boštanj. S seboj pa smo odnesli dišeči vonj čudovite azaleje pontice, spomin na prijaznega in ustrežljivega vodiča ter urejenost kraja.
V četrtek, 24. 4. 2025, smo prostovoljke Društva upokojencev obiskale oskrbovance Doma upokojencev v enoti na Stari Vrhniki. Ogledale smo si bivalne prostore, ki so izjemno lepi. Odlična skrb zaposlenih ter lepi bivalni prostori zagotavljajo oskrbovancem dobro počutje. Dogovorile smo se tudi za naslednje srečanje.
Aprila smo z obiskom, lepimi pozdravi, željami po dobrem zdravju in počutju v imenu vseh članic in članov Društva za častitljivih 90 let razveselile kar pet naših članic.
Obiskale smo gospo Kristino Ogrin, gospo Frančiško Tominc, gospo Frančiško Koler, gospo Ano Podobnik(ni slike) in gospo Julijano Turk. Iskrene čestitke vsem za visoki jubilej.
Vsenavzoče članice in članeje pozdravila predsednica društva Cecilija Jarc in pričela z otvoritvijo Občnega zbora, ki je bil 45. po vrsti. Poseben pozdrav je podelila gostom: podžupanji Občine Dobrova – Polhov Gradec Ireni Bačilja Brajnik, namestniku KS Polhov Gradec Ljubu Volk, predsedniku Mestne zveze DU Marjanu Sedmak, predsedniku Območne zveze DU Ljubljana – Vič Rudnik Mirku Jarc, predsedniku DU Horjul Matku Zdešar in predsednici DU Vrzdenec Elizabeti Petrovčič. Delovno predsedstvo v sestavi: Janez Novak, Irena Pogačar in Franci Kožuh je pričelo z delom. Predsednik Janez Novak je vse prisotne lepo pozdravil in se jim zahvalil za zaupanje. Verifikacijska komisija v sestavi: Tinca Škof in Ivica Malovrh in Tončka Dolenc so opravile svoje delo in delovno predsedstvo je nadaljevalo z delom. Verifikacijska komisija je sporočila, da se je zbora udeležilo 47 % članic in članov.Za vedno je v letu 2024 od nas odšlo 9 članov. Počastili smo jih z minuto molka.»Slava jim!« V letu 2024 je v naše društvo vstopilo 11 novih članov. »Da bo naša polhograjska barvita jesen še lepša, še vedno vljudno vabimo medse nove člane,« je povedala predsednica. Skladno s pravili društva glede sklepčnosti občnega zbora je natopredlagala kulturni program. Sledil je recital dobrodošlice Medičarstva in svečarstva Perger – Slovenj Gradec, ki ga je podala predsednica Ceciija Jarc. Članica UO Irena Pogačar pa je zrecitirala pesmi Franceta Prešna. Na koncu nas je pa razveselila in nasmejala še s šopkom anekdot. Po kulturnem programu je delovni predsednik nadaljeval z delom. Prvoporočilo je podala predsednica Cecilija Jarc o aktivnostih v društvu za leto 2024 ter plan dela za leto 2025. Blagajničarka Milena Pustovrhje podala poročilo o blagajniškem poslovanju za leto 2024 in finančni načrt za leto 2025. Podala je tudi poročilo o telovadbi. Naslednje poročilo je podal predsednik balinarske sekcije Janez Založnik.Predsednik komisije za socialno skrbstvo Jože Bizjan je naslednji podal poročilo in se hkrati zahvalil za požrtvovalno delo poverjenikov. Poročilo o pohodništvu je izčrpno podala Anica Peklaj, ki svoje pohodnike vodi iz Črnega Vrha, pa vsedo morske obale. Poročilo o izletništvu je podala predsednica sekcije Ivica Malovrh. Naslednje poročilo je podal Viktor Prosen, ki opravlja prevoze na delovanju projekta Prostofer, v naši občini. Viktor je iz našega društva edini prostovoljec in je lepo povabil še kakega člana, da se pridruži tej mreži. Predsednicanadzornega odbora Andrejka Novak je naslednja podala svoje poročilo. Predsednik častnega razsodišča Cveto Pustovrh je podal svoje poročilo in zaključil z besedami, da je bilo društvo pridno in delovalobrez napak. Občni zbor je soglasno sprejel in potrdil vsa poročila. Naslednja točka dnevnega reda je bila namenjena gostom in gostje so se oglasili. Prav vsi gostje so sodelovali pri tej točki.
Na občnem zboru so bila podeljena tri priznanja. Prejeli si jih: – Balinarska sekcija, za odlične športne rezultate. – Anica Peklaj, za prizadevno delo v sekciji Pohodništvo. – Jože Malovrh, za prizadevno delo praproščaka in delo v sekciji Izletnišvo.
Predsednicase je zahvalila Občini Dobrova – Polhov Gradec, Krajevni skupnosti Polhov Gradec ter Javnemu zavodu Polhograjska graščina za pomoč in sodelovanje. Zahvalila se je članom UO za požrtvovalno delo v društvu. Zahvalila se jevsem predsednikom sekcij in komisij terpoverjenikomv društvu. Zahvala tudi prostovoljcu pri projektu Prostofer. Za pomoč in sodelovanje se je zahvalila tudi Mestni zvezi DU, ZDUS in Območni zvezi DU.Da smo se pa lahko dobro slišali, gre pa zahvalanaši blagajničarki Mileni in njenemu vnuku, ki je poskrbel za ozvočenje. Na koncu je predsednica povedala, da bodo vsi planirani dogodki za leto 2025 objavljeni na spletni strani Občine in Našem časopisu Prireditve Blagajeve dežele v letu 2025. Ob zaključku se je predsednica zahvalila vsem za prisotnost ter jimzaželela zdravja, pozitivizma in lepih trenutkov do naslednjega Občnega zbora. Prav prijazno je povabila članice in člane na prvi dogodek, ki bo ob Dnevu žena in moža, kot ta dogodek radiimenujemo. Sledilo je drugo povabilo na Potopis po Afriki, ki bo v mesecu maju. Ko pa pride poletje, se pa vidimo na poletnem pikniku. Nato pa jim zaželela prijetno popoldne ob druženju ter dober tek, kajti iz kuhinje je že prijetno zadišalo.
V lepem sončnem vremenu smo se odpeljali proti Ankaranu in sicer do centra, kjer se je tudi pričel naš pohod. Planinska pot je krožna, srednje zahtevna, imenovana Beblerjeva planinska pot. Ime je dobila po dr. Alešu Beblerju.
Takoj na začetku poti smo se povzpeli po stopnicah, nato pa naprej po asfaltu mimo cerkve sv. Nikolaja. Tik preden smo stopili v mešani gozd, smo si ogledali novo pokopališče. Le ta se nahaja na hribu nad centrom mesta, je lepo in sodobno. Po ogledu le tega pa smo se napotili proti gozdu na pobočju Črnega vrha, imenovanega tudi Iskra. Po prijetni gozdni poti smo prispeli do Hrvatinov, kjer so nas pričakale ovce, pot so prečkale kar mimo nas. Nadaljevali smo proti OŠ dr. Aleša Beblerja, kjer nam je naš pohodnik Jože povedal, da je obiskoval to šolo, Sonja pa nam je povedala, kako se razlikujejo cedre in ciprese med seboj, le te se nahajajo v okolišu šole.
Kmalu nato smo prispeli do lepo urejenega vinograda. Tu smo se ustavili za kratek počitek in malico. Po počitku smo pot nadaljevali mimo oljčnega nasada in kmalu prispeli do glavne ceste. Le to smo prečili ter odšli mimo Parka slovenske vojske proti morju, kjer se nahaja močvirnato območje pri Školjčni sipini. Tu smo hodili po urejenem lesenem podestu in si ogledovali izobraževalne table o školjkah, polžkih, pticah, rastlinah. Kaj kmalu smo stopili na trdna tla in odšli proti parku, kjer stoji doprsni kip dr. Beblerju, španskemu borcu, partizanu, politiku, diplomatu in narodnemu heroju.
Tu smo opravili še skupinsko fotografiranje in fotografiranje tokratnih slavljencev.
Hvala Metki in Frenku ter za vse sladke dobrote slavljencem, ki so bili tokrat trije.
