Kategorija: Društva

  • Marčevska čajanka DU Log

    Marčevska čajanka DU Log

    Predpustni in pustni čas je v nas prebudil željo, da pustno razigranost prenesemo tudi na našo marčevsko čajanko. V torek, 4. marca 2025, se je tako pustnega druženja udeležilo 31 članov. 
    Čeprav pustna preobleka ni bila obvezna, je večina članov svojo običajno podobo spremenila v zabavne in zanimive like. Ob sproščenem druženju in veselju smo se seznanili tudi z nekaj zanimivostmi o izvoru in pomenu pusta. Po podatkih iz »Slovenskega etnološkega leksikona« pust izvira iz predkrščanske dobe kot praznovanje slovesa od zime in prihoda pomladi ter zagotavljanja rodovitnosti. Po izročilu so ga praznovali že Rimljani, ki so v predpomladnem času organizirali praznike šemljenja. Čeprav je Cerkev v preteklosti pustovanju nasprotovala, so se zabave s preoblačenjem nadaljevale, številni karnevali pa so v času renesanse postali del tradicije pred 40-dnevnim postom.
    Pustni običaji se razlikujejo glede na pokrajino. V Sloveniji so se skozi stoletja razvili raznovrstni šemski liki, kot so: kurenti, laufarji, škoromati, mačkare, drežniški pustovi, vrbiške šjeme ter pustne živali (kamele, rusa, košuta, piceki), ki so še danes del pustnih karnevalov. Sprevodi in obhodi ohranjajo običaje, kot so pustno oranje in sejanje za dobro letino ter obredni ples za debelo repo in visok lan. Med najbolj znanimi pustnimi prireditvami pri nas so karnevali v Ptuju, Ribnici in Cerknici.
    Ne smemo pozabiti niti na pustne jedi, ki imajo na različnih območjih poseben pomen. Med značilnimi obrednimi jedmi so svinjska glava, repa, zelje, suho meso, žganci, flancati, ocvirkovka in krofi. Ponekod so še v prvi polovici 20. stoletja pusta simbolično pokopali ali sežgali, danes pa pustovanje predvsem povezuje in prinaša veselje.
    Sproščeno in veselo vzdušje je zaznamovalo tudi našo pustno čajanko, ki se je nadaljevala z rajanjem maškar. Še posebej so navdušili »nune« in »župnik«, ki je celo pripravil hudomušno pustno pridigo. »Hudičevke« so poskrbele za nagajivo vzdušje, »botra Pehta« nas je razveselila s svojimi »zdravilnimi kapljicami«. »Zima« je z zadnjo snežinko naredila prostor razigranim “cvetlicam”, med katerimi so se potikali tudi »klovni«, »hipiji«, »miška«, »ribič« in »gusarka«, z nami se je kulturno zabaval tudi »zapornik«. Dogajanje so pod drobnogled vzeli naši »civilni« obiskovalci, ki so se ob vsem skupaj očitno odlično zabavali.
    Ob čaju, kapljici rujnega, ocvirkovki in krofih ter ob odlični glasbi (za katero je spet poskrbel »župnik« Andrej) se je naše pustovanje zaključilo s pozitivnimi vtisi, ki nam bodo ostali v lepem spominu. Kdo ve, morda pa bo naslednje pustovanje še boljše …

    Damijana T.

  • Praznovanje mednarodnega dneva žena v organizaciji Društva dolanskih fantov in deklet

    Praznovanje mednarodnega dneva žena v organizaciji Društva dolanskih fantov in deklet

    Uvodni pozdrav je zbranim namenil predsednik društva Boštjan Zakrajšek, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen praznika: “Jutri praznujete 8. marec, dan žena. Ta praznik je skozi zgodovino povezan s pravicami žensk ter vašo borbo za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Vendar pa bistvo tega ni borba z nami, moškimi, temveč je pomembno sobivanje, sodelovanje in naše priznanje za vaš trud in delo. Tudi ob prihajajočem materinskem dnevu vam izrekamo iskrene čestitke – bodite ponosne na to, da vas je nekdo, ki je višji od nas navadnih ljudi, izbral za nosilke novih življenj.” 
    Zakrajšek je ob koncu nagovora vsem ženskam zaželel, da bi se počutile cenjene in spoštovane: “Zaradi tega vam ob vašem prazniku želimo, da bi se kot ženske dobro počutile, bile deležne dostojanstva in zahvale, saj z vami svet izgleda lepše in boljše. Še enkrat, najlepša hvala za vse.” 
    Posebno pozornost so člani društva namenili vsaki obiskovalki, saj je vsaka dama ob prihodu prejela vrtnico kot simbol spoštovanja in zahvale. 
    Za prijetno vzdušje sta poskrbela akustični duet Domen Čerin in Nejc Trček, ki sta z izbranim glasbenim programom dodatno obogatila večer. Člani moškega predstavništva društva, Gašper Čerin in Boštjan Zakrajšek, so skrbeli za postrežbo, poskrbljeno pa je bilo tudi za obilico hrane in pijače. 
    Druženje ob glasbi, dobri hrani in prijetni družbi se je nadaljevalo v pozne večerne ure, obiskovalke pa so se ob koncu dogodka zahvalile za lepo gesto in skrbno pripravljeno praznovanje. 
    Društvo dolanskih fantov in deklet je s toplim sprejemom in pozornostjo znova dokazalo, kako pomembno je spoštovanje in priznanje vlogi žensk v družbi, dogodek pa je bil čudovit uvod v praznovanje mednarodnega dneva žena.

    Domen Čerin

  • Pohod v snegu v sodelovanju s Planinskim društvom Horjul

    Pohod v snegu v sodelovanju s Planinskim društvom Horjul

    Ker nam je letošnja zima končno naklonila nekaj snega, ki je na veliko veselje otrok pobelil travnike in griče v okolici vrtca, smo se na hitro dogovorili, da v torek, 18. februarja, izvedemo pohod v snegu. Naš sedaj že stalni vodnik Bogdan Seliger iz Planinskega društva Horjul, ki je začrtal tudi to pot, je s pomočjo članov društva Nuše Janša, Mojce in Francija Vrhovec, popeljal otroke iz skupin Murnov, Čebel in Metuljev na prijetno ter ne preveč naporno turo po gričkih v bližnji okolici. 
    Pot se še ni dobro začela in otroke je močno zamikala malica, ki so jo nosili vsak v  svojem nahrbtniku. Res je, malica je bila slastna in mamice so otrokom pripravile krasne napitke, vendar ker smo bili tedaj šele na pločniku nasproti vrtca,  smo se dogovorili, da bomo prehodili vsaj še malo, preden se bomo usedli in pojedli. 
    Odpravili smo se čez Kucelj in gazili po tanki snežni odeji čez zgornjo Tičnico mimo Oblakovega griča na Staje. Tam smo imeli čas za malico, lakota je bila že huda in nahrbtniki tako težki. Ko smo se okrepčali, smo se na Stajah tudi malo poigrali in si ogledovali, ali ima gospod Janez spet kaj novega in zanimivega. Na Stajah nas vedno kaj prijetno preseneti. 
    Pot nazaj je vodila  čez Oblakov grič, kjer smo postali in uživali v čudovitem razgledu. Počasi smo se spustili dol po cesti, pri Bitencu pomahali gospe in gospodu Pav, ter čez travnik odkorakali nazaj v vrtec. 
    Planinski izlet je bil prijeten, vreme nam je bilo naklonjeno in z otroki smo uživali v dnevu, ki smo ga preživeli s planinci. Komaj čakamo, da vidimo, kam nas bodo  popeljali spomladi.

    Barbara Popit

  • V začetku leta potekajo občni zbori številnih društev

    V začetku leta potekajo občni zbori številnih društev

    V občini Dobrova – Polhov Gradec vse od začetka leta potekajo občni zbori društev. Občni zbor je najvišji organ društva, kjer člani pregledajo delo v preteklem letu, potrjujejo finančna poročila ter sprejemajo načrte in cilje za naprej. Občina se zaveda pomembnosti društev, saj s svojim delovanjem krepijo skupnost, spodbujajo sodelovanje in povezanost med občani ter ohranjajo kulturno in naravno dediščino. Na različnih področjih – od športa, turizma in kulture do gasilstva ter drugih prostovoljskih dejavnosti – društva aktivno prispevajo k boljši kakovosti življenja v občini. Občnih zborov se po svojih zmožnostih udeležijo tudi s strani vodstva občine in krajevnih skupnosti, kjer je priložnost za srečanje, izmenjavo načrtov, predvsem pa za podporo in izraz spoštovanja do prostovoljskega dela.
    Občina Dobrova – Polhov Gradec je ponosna na 48 društev, v katera je vključenih več kot 1500 občanov. V zadnjih dveh letih je občina, na podlagi dobrega in aktivnega dela naših društev, prejela naziv Prostovoljstvu prijazna občina zaradi prizadevanj za ustvarjanje spodbudnih pogojev za prostovoljce, vrednotenja njihovega dela in vključevanja prostovoljstva v razvojne strategije. 
    Vsem članom in prostovoljcem, ki s svojim trudom in predanostjo bogatijo občino, gre iskrena zahvala za njihov prispevek.

    Občina Dobrova – Polhov Gradec

  • Sončki po Aškerčevi poti

    Sončki po Aškerčevi poti

    Sončki smo se tokrat odpravili v Posavsko hribovje, ki zajema vzhodni del Predalpskega hribovja ob reki Savi v osrednji in vzhodni Sloveniji. Naš pohod je potekal po Aškerčevi poti, ki se začne v Zidanem mostu (v obratni smeri  v Rimskih Toplicah).

    Pohod po Aškerčevi poti smo pričeli na železniški postaji Zidani Most

    Pot je poimenovana po največjem slovenskem pesniku balad in romanc Antonu Aškercu in poteka skozi kraje, ki so najtesneje povezani s pesnikovim otroštvom in odraščanjem. Naselja in zaselki, skozi katera je speljana, ponujajo različne zgodbe iz zgodovine, nas pa so še posebej pritegnili okolica ob poti, razgledi, ki so se občasno odpirali, ter nekaj zanimivih zgradb. Vsako leto 10. junija ob obletnici pesnikove smrti, Kulturno društvo Anton Aškerc iz Laškega  organizira pohod po tej poti kot kulturno-pohodniško prireditev.

    Na začetku poti  kmalu iz Zidanega Mosta nas je na strmem in dokaj prepadnem delu presenetil gams, ki  pa se je splašil in hitro skril našim očem. V Širju, ki leži na precej prostrani izravnavi nad Zidanim Mostom, smo naleteli na lepe travnike, občudovali cerkev Brezmadežnega Marijinega spočetja, zgrajene 1747 in kasneje prezidane, ter zanimivo graščino, ki je bila prvotno last širjske gospode in prehajala kasneje v last različnih, tudi neplemenitih lastnikov.

    Širje – kako primerno ime za vas nad ozko sotesko Save

    V nadaljevanju nas je pot vodila navzgor, pa spet navzdol skozi zaselke Brezno, Veliko Širje, Straže, Lukovica. Na naši desni strani nas je na nasprotnem bregu reke Savinje pozdravljalo Visoko Kozje, ki s strmimi pobočji pada proti Savinji. Upravičeno vliva spoštovanje. Na naši levi strani pa je prav tako proti nebu kipelo jugovzhodno pobočje Kopitnika, ki v tem delu s prepadnimi stenami poskrbi za gorsko vzdušje.

    Skalnato pobočje Kopitnika nad desnim bregom Savinje

    Nam na srečo ni bilo treba zagristi v strmine, hodili smo po delno asfaltirani, delno makadamski in na nekaterih delih celo kolovozni Aškerčevi poti, lepo označeni s stebrički in napisi. Na vsake toliko časa je zanimiv trikotni znak ponujal pogled na posamezne vrhove in točke.

    V zadnjem delu poti, ki se izpod Stražnika spusti proti Senožetim, smo se po strmi asfaltirani poti spuščali proti Rimskim Toplicam. Spotoma smo obiskali še Aškerčevo domačijo, kjer nam je Sonja prebrala še dve Aškerčevi baladi in s tem dopolnila nabor pesmi, že prebranih na avtobusu, s katerimi je obogatila kulturni značaj našega tokratnega pohoda.

    Rojstna hiša pesnika Antona Aškerca v Senožetah nad Rimskimi Toplicami

    Zanimivo doživetje, malce drugačno od naših običajnih pohodov!

    Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,

    GPS zapis: Srečko Kenk

  • Pregled dela planinskega društva v minulem letu

    Pregled dela planinskega društva v minulem letu

    V začetku marca smo se planinci Planinskega društva Vrhnika srečali na občnem zboru.

    Pregledali smo poslovanje v letu 2024 in se seznanili z načrti za leto 2025. Po uvodnem pozdravu predsednika društva, Tomaža Stržinarja, smo z eno minutnim molkom počastili spomin na naše preminule člane. Do sklepčnosti občnega zbora pa so se nam mlade planinke in planinec predstavili s kulturnim programom.

    Sledila je podelitev priznanj v akciji Mladi planinec za leto 2024. Priznanja je podelil načelnik Mladinskega odseka, Martin Jeraj.

    Bronasti znak Mladi planinec so prejeli Gašper Cunder, Tjaša Jesenko, Tisa Kumše Kržič, Patricija Lukan, Samo Rihar in Valentin Sinko Taufer. Srebrni znak Mladi planinec so prejeli Ludvik Jesenovec, Kajetan Kunstelj, Ajša Pajnič Toplišek, Kaja Rihar, Drejc Senjur in  Lara Toplišek.

    Po izvolitvi organov občnega zbora, kateremu je predsedovala Jana Fabjan, je sledilo poročilo predsednika društva, Tomaža Stržinarja.

    V letu 2024 je društvo imelo 607 članov, prostovoljci so opravili 3400 ur. 

    Sledilo je poročilo načelnikov Gospodarskega, Markacijskega, Mladinskega, Vodniškega odseka in Odseka varuhov gorske narave. Svoje delo so predstavile planinske skupine Barjani, Cekinčki, Lintverni, Sončki, Triglavke, Veseli triglavci in Zimzeleni. Poročila oziroma vtise odsekov in skupin iz pohodov, vsak mesec spremljate v Našem časopisu in na društveni spletni strani.

    Vodniki Planinskega društva Vrhnika so v lanskem letu sodelovali pri izvedbi, organizaciji in vodenju pohodov in taborov. Vodili so 98 enodnevnih pohodov, 1 dvodnevni pohod, 5 večdnevnih pohodov, sodelovali v 1 letnem taboru in 1 zimskem taboru. Vse skupaj so vodili 2801 planinca. V preteklem letu je bilo na društvu 19 vodnikov. Opravili so en tečaj za pridobitev naziva strokovni delavec 1. stopnje, en tečaj za pridobitev naziva strokovni delavec 2. stopnje, en turno smučarski tečaj, en tečaj za vodenje zelo zahtevnih tur in pet izpopolnjevanj.

    Markacisti so na 14 akcijah urejali planinske poti, Gospodarski odsek pa izvedel delovne akcije na Planini.

    Jana Fabjan je predstavila finančno poročilo in poročilo Nadzornega odbora.

    V letu 2025 bodo vodniki in ostali prostovoljci skrbeli za dobro počutje članov, organizirali pohode, tečaje, predavanja in srečanja. Mladinski odsek bo organiziral 61. planinski tabor. Sodelovali bodo v skupnih akcijah v organizaciji MDO Notranjske. Društvo bo aktivno v Športni zvezi Vrhnika, sodelovalo bo z ZIC Vrhnika, Civilno zaščito in vsemi sorodnimi društvi in organizacijami. Vse akcije bodo objavljene na spletni strani PD Vrhnika in na Razobešenih plakatih. Sledil je pozdrav gostov.

    Dokaz, da smo bili v letu 2024 pridni, je podelitev društvenih priznanj in priznanj Planinske zveze Slovenije. Diplomo PD Vrhnika je prejela Danijela Kos, Bronasti znak PD Vrhnika pa Metka Krašovec. Srebrni častni znak Planinske zveze Slovenije so prejeli Elica Brelih, Franci Hlebec, Boštjan Ravnik in Jože Školc, Zlati častni znak PZS pa Mateja Mohar in Andrej Stržinar.

    V decembru 2024 je potekala v Novem Mestu slavnostna podelitev najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije, kjer je naš dolgoletni član, Janez Petrič, prejel spominsko plaketo Planinske zveze Slovenije.

    Ob koncu se zahvaljujemo OŠ Ivana Cankarja, ki nam je odstopila prostor za izvedbo občnega zbora. Zahvaljujemo se tudi ekipi s koče na Planini, ki so poskrbeli za pogostitev.

    Polona Verbič, foto: GT

  • Pustna povorka po vasi

    Pustna povorka po vasi

    Kot je v naši krajevni skupnosti v navadi že nekaj desetletij, je na pustni torek KUD Drenov Grič – Lesno Brdo priredil otroško pustovanje. Pred leti je to večinoma potekalo v dvorani gasilskega doma, kjer so bile med splošnim rajanjem ob glasbi organizirane različne igre. Zaradi pandemije smo maškarado preselili na prosto, in ker se je to super obneslo, zdaj nadaljujemo na tak način.

    Tako so se tudi letos maškare popoldan okrog štirih začele zbirati v krajevnem športnem parku, od koder je pustna povorka krenila po vasi in preganjala zimo, pri čemer ji je pomagalo tudi sonce, ki je ta dan sijalo že s prav pomladansko toploto. Na začetku kolone je igrala harmonika, maškare pa so sledile in so piskale in trobile in cingljale. Na postojanki med potjo so se odžejale in posladkale s čokoladicami in bombončki, na koncu so jih čakali še sadni sokovi in seveda krofi, brez katerih za pusta ne gre. Pustna zabava ob glasbi in igrah je na igrišču trajala vse do teme.

    Hvala vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji in izvedbi!
    Slike so prispevali Barbara, Vesna in Jure.

  • Čajanka DU Log

    Čajanka DU Log

    Naša prva čajanka v tem letu se je zgodila v mesecu kulture, katerega posebej  obeležuje Slovenski kulturni praznik 8. februarja. Zaradi občinske proslave,  posvečene temu prazniku, smo naše srečanje izvedli teden dni kasneje, v sredo 12. februarja 2025, ko se je vabilu odzvalo 17 članov. 
    Času primerno je bila tudi naša čajanka kulturno obarvana. Obiskala nas je večini že znana, »kamišibajka« Tomi Zaletel. Gre za japonsko umetniško obliko pripovedovanja zgodb ob slikah na malem lesenem odru, ki pritegne občinstvo k uživanju ob upodobitvah in najrazličnejših zgodbah. Tokrat nam je Tomi predstavila hudomušni zgodbi Frana Milčinskega: »Turki v Butalah« in »Butalski zajec«. Ob »butalščinah« smo se vsi prisotni zabavali, razvila se je tudi debata o pripravi vsebin in ilustracij za izvedbo predstave. Omeniti moram, da je Tomi na tem področju že prava  umetnica. Naši zvedavosti je sledila zgodbica »Lisička se nauči pisati«, za katere interpretacijo in ilustracije je na festivalu kamišibajkarjev Slovenije prejela zlato priznanje. Zahvaljujemo se Tomi za njen obisk, vsekakor jo bomo še povabili medse, saj je tovrstno gledališče še kako zanimivo, ne le za otroke, tudi za nas. 
    S tem se naš kulturni del še ni zaključil. Tokratno srečanje je poudarilo pomen kulture v vsakdanjem življenju, ki nas navdihuje, združuje in povezuje. Kultura živi med nami in v nas ter se izraža skozi besede, glasbo, pesmi, ples. V prepričanju, da so tudi med našimi člani skriti talenti, sem jih povabila, da srečanju dodajo svoj prispevek. Njihov odziv je potrdil moja pričakovanja, saj se je kar nekaj prisotnih odzvalo … 
    Sonja K. nam je prebrala resnično zgodbo »Največja preizkušnja«, katere avtorica je njena prijateljica Marinka iz Kopra. Pretresljiva zgodba s srečnim koncem se nas je dotaknila in nam vsem dala misliti. 
    Tudi Andrej J. je zrecitiral pesmico, ki mu je ostala v spominu od najzgodnejšega otroštva: »Drejček-Nejček, mali mož« (Tone Pavček), in še pesem avtorice Marte Gorup iz njene zbirke pesmi »Imela bi rada sonce« z naslovom »Kam kaj dam«. Prisluhnili smo tudi pesmi Mateja Bora »Šel je popotnik skozi atomski vek« in njegovi avtorski pesmi »Starega ptiča tožba«. 
    Svoj recital nam je kar na pamet postregel tudi Andrej K. z delom Prešernovega »Sonetnega venca« in pesmijo Karla Destovnika Kajuha »Kje si, mati?« 
    Helena K. nam je prebrala Prešernovo pesem »Od železne ceste«, zapela pa nam je tudi pesem, ki izvira iz časa NOB. Avtor je neznan, naučila pa se je je od svoje mame, ki je bila v tistem času v begunskem centru Vetrinj pri Celovcu, kjer so prepevali domoljubno pesem »Kje je mesto Ljubljana?«. 
    Kot običajno se je druženje nadaljevalo ob čaju, kozarčku rujnega in prigrizkih ter sladicah, ki so jih prinesle tokratne udeleženke. Vsem hvala, da ste pripomogli k še enemu prijetnemu druženju. Dobrodošli na naslednji čajanki v marcu!

    Za DU Log: Damijana T.

  • S komenskega krasa do Devina

    S komenskega krasa do Devina

    Sijoča jutranja zarja je skupini pohodnikov DU Dobrova obetala lep marčevski pohod. Tokrat smo se odpravili na Kras. Prehoditi smo nameravali323 m visok hribGrmada. Njeno pobočje se na severu dviga nad Brestovico in na jugu nad Sesljanom in Devinom. Zaradi strateške lege je bila vzpetina med 1. svetovno vojno zelo pomembna, tu je potekala avstroogrska obrambna linija, tam so še danes vidni sledovi bunkerjev in strelskih jarkov. 
    Avtobus nas je popeljal do Vipave, nadaljeval skozi manjša naselja, mimo Štanjela, Komna do Brestovice, kjer se je pričel naš pohod. Mimo romarske cerkvice sv. Anastazije iz 15. stoletja smo se po stezicah povzpeli do vrha. Od tu je bil vse okrog lep razgled od zasneženih vrhov Julijcev in Dolomitov ter na bližnji Tržaški zaliv. 
    Po kratkem počitku smo se spustili do vasice Cerovlje in še naprej do obmorskega mesteca Sesljan. Od tu do Devina smo hodili po znani Rilkejevi poti, eni najlepših poti na tem območju. Speljana je ob robu visokih pečin nad Sesljanskim zalivom in nudi lep pogled na morje. Pohod  smo zaključili v Devinu, se z avtobusom odpeljali do Divače, kjer so nam pripraviliokrepčilo.
    Lep sončen dan je naš spomladanski pohod še polepšal.

    Franci Železnik

     

  • Pekle pustne dobrote

    Pekle pustne dobrote

    Na dan pred pustnim torkom smo se članice DU Dobrova pod vodstvom mojstrice peke Mirjam Kavčič organizirale peko pustnih dobrot. Tečaj je potekal v sproščenem, vendar zelo delovnem vzdušju, kar slike govorijo same po sebi.

      DU Dobrova