Kategorija: Ostalo

  • Barjani po Beblerjevi planinski poti

    Barjani po Beblerjevi planinski poti

    V lepem sončnem vremenu smo se odpeljali proti Ankaranu in sicer do centra, kjer se je tudi pričel naš pohod. Planinska pot je krožna, srednje zahtevna, imenovana Beblerjeva planinska pot. Ime je dobila po dr. Alešu Beblerju.

    Takoj na začetku poti smo se povzpeli po stopnicah, nato pa naprej po asfaltu mimo cerkve sv. Nikolaja. Tik preden smo stopili v mešani gozd, smo si ogledali  novo pokopališče. Le ta se nahaja na hribu nad centrom mesta, je lepo in sodobno. Po ogledu le tega pa smo se napotili proti gozdu na pobočju Črnega vrha, imenovanega tudi Iskra. Po prijetni gozdni poti smo prispeli do Hrvatinov, kjer so nas pričakale ovce, pot so prečkale kar mimo nas. Nadaljevali smo proti OŠ dr. Aleša Beblerja, kjer nam je naš pohodnik Jože povedal, da je obiskoval to šolo, Sonja pa nam je povedala, kako se razlikujejo cedre in ciprese med seboj, le te se nahajajo v okolišu šole.

    Kmalu nato smo prispeli do lepo urejenega vinograda. Tu smo se ustavili za kratek počitek in malico. Po počitku smo pot nadaljevali mimo oljčnega nasada in kmalu prispeli do glavne ceste. Le to smo prečili ter odšli mimo Parka slovenske vojske proti morju, kjer se nahaja močvirnato območje pri Školjčni sipini. Tu smo hodili po urejenem lesenem podestu in si ogledovali izobraževalne table o školjkah, polžkih, pticah, rastlinah. Kaj kmalu smo stopili na trdna tla in odšli proti parku, kjer stoji doprsni kip dr. Beblerju, španskemu borcu, partizanu, politiku, diplomatu in narodnemu heroju.

    Tu smo opravili še skupinsko fotografiranje in fotografiranje tokratnih slavljencev.

    Hvala Metki in Frenku ter za vse sladke dobrote slavljencem, ki so bili tokrat trije.

    Zapisala: Cvetka

    Fotografije: Stane in Andrej

    Film: Stane

  • Izdelava Velikonočnih voščilnic in butaric

    Izdelava Velikonočnih voščilnic in butaric

    Na eni od delavnic ročnih del smo se članice Društva upokojencev Vrhnika strinjale z Cvetko, da bi letos prvič izdelovale velikonočne voščilnice in poskusile  izdelati  tudi  butarice.

    Za voščilnice sta potrebni material in vodstvo  prevzeli, tako kot do sedaj, Jana in Metka.  Za pripravo vsega potrebnega pri izdelavi butaric, kot so  leskove vejice, bršljan, oljčne vejice, lovor, cvetoče vresje in ostali pripomočki, pa se jim je pridružila Cvetka.

    Z dobro razlago in pozornim poslušanjem nam je pod njihovim vodstvom uspelo pripraviti tudi nekaj manjših in večjih butaric.

    Lepo je, ko se zberemo dobre volje in v prijetnem druženju pripravimo in pokažemo svoje ročne spretnosti. 

    Hvala vsem, ki ste se udeležile delavnic in ste pripomogle, da imamo že skoraj vse pripravljeno za naslednje novoletne praznike. Vabimo pa vas, da se nam jeseni ponovno pridružite.

    Zapis in slike: Vesna Stare

  • Zimzeleni po razgledni Napoleonovi poti v Prosek

    Zimzeleni po razgledni Napoleonovi poti v Prosek

    Zadovoljni, da se je burja na Obali umirila, smo se odpeljali do središča Tržaškega krasa na kraškem robu, do naselja Opčine, katerega prebivalci se imenujejo Openci in Openke. Ime Opčine pa izvira iz besede opat. Zanimivo, kajne?

    Od tam smo po markirani poti malo navzgor in malo navzdol prišli skozi  podvoz do veličastnega obeliska, postavljenega v čast cesarju Francu drugemu. Prijetno presenečeni smo opazili tudi znamenitost, to je openski tramvaj, ki vozi od Opčin do središča mesta Trst in se mora spustiti ali dvigniti kar 300 m višinske razlike.

    Tu nas je objel svež morski zrak s pridihom smolnatih borovcev in ostalega podrastja, ki se bujno razcveta predvsem v belih in rumenih barvnih tonih nad bujno zeleno travo, ki je spomladansko sonce še ni osmodilo. Ptice pevke, ki imajo dobra skrivališča med grmovjem, cvrkutajo, čebljajo in žvižgajo svoje svatovske pesmi in dober poslušalec bi začutil mnogo različnih melodij.

    Med bujnimi travami čepijo  drobne, nizke zlatičnate vetrnice, ki imajo običajno po dva cvetova, na zanikrnih tleh si je mesto rastja izborila postavna trajnica –  trpežna srebrenka, ki s svojo čudovito vpadljivo vijolično barvo privablja opraševalce, v najlepši obliki se razkazujejo tudi mlečki več vrst. 

    Že kmalu prvi pogledi navdušujejo z višine okoli 300 m proti morju, na Tržaški zaliv, na ladje in mesto Trst, ki se razvlečeno širi na pobočja in spušča prav do morja. Modrina neba in  modrina mirnega morja kar tekmujeta med seboj. Topli sončni žarki pa še dodatno božajo in nadgrajujejo  to lepoto, polnijo dušo in telo.

    Vsak po svoje ob hoji po široki peščeni cesti občuduje, doživlja in srka vase vse, kar je na dlani.  To je Napoleonova pot ali Vincentinska cesta, ki se vije pod strmimi pobočji Kraškega roba, ponekod pa pod ostenji skoraj navpičnih skal, ki jih s pridom uporabljajo najbolj drzni plezalci! Tu je najlepši pogled na nekoč ribiško vasico Barkovlje, danes poznano po največji regati Barkovljanka. Tja daleč sije v belini grad Miramar, še mnogo dlje pa visoki Dolomiti.

    Toda sama Napoleonova pot se po treh kilometrih konča, zato smo zavili proti naselju Prosek in se sprehodili še ob obali. Začel je pihati prijeten vetrič, sonce je postajalo vedno močnejše in tako je tudi nas dodobra ogrelo.

    Kraj Prosek je znan po vinu prosecco, o katerem vedo povedati, da je ime slovenskega izvora, saj so mu že nekoč rekli prosekar. Tja, na konec vasi nas je prišel iskat avtobus., ki smo se ga razveselili.

    Obogateni s čudovitimi razgledi, s svežim morskim zrakom, novimi znanji in  tovariškimi pogovori smo se zahvalili Jožetu in Franciju za čudovit dan in se odpeljali proti domu.

    Zapis: Elica  Brelih

    Slike: Željko J.

  • Barjani po Moravški planinski poti

    Barjani po Moravški planinski poti

    Moravška planinska pot je približno 45 km dolga obhodnica, ki po hribih obkroži vas Moravče. Pot med drugim poteka tudi mimo GEOSSa, zaradi česar jo lahko tudi imenujemo Pot v središče Slovenije. Barjani, pod vodstvom vodnika Jožeta Školca, smo prehodili le del te poti.

    Pohod smo pričeli v vasi Klopce in se usmerili na Vegovo pohodniško pot, ki je poimenovana po slovitem matematiku, baronu Juriju Vegi, ki je med drugim  leta 1789 dosegel tedanji svetovni rekord v izračunu števila pi na 140 decimalk. Pot, ki se pokloni temu vélikemu možu, vodi po krajih, kjer je preživljal otroštvo, in se konča v hribovski vasi Zagorica, kjer se je leta 1754 rodil. Na domačiji, nekdanji Vegovi rojstni hiši, še živijo potomci znamenitega barona.

    Pot smo nadaljevali skozi Križevsko in Veliko vas in se vzpeli do cerkve svetega Miklavža na Vrhu nad Savo. Po ustnem izročilu naj bi jo v drugi polovici 15. stoletja zgradili brodarji na reki Savi. Ti so bili prepričani, da sem jim ne more zgoditi nesreča, dokler vidijo cerkev svetega Miklavža. Cerkev so imenovali tudi Čuvar zgornje Save. Z vrha je lep razgled proti bližnji Limbarski gori, levo od nje pa v daljavi opazimo Kamniške in Savinjske Alpe.

    Po krajšem postanku ob cerkvi, smo se skozi zaselek Katarije in naprej skozi Grmače,  kjer je nekoč stal grad, spustili do Moravč.

    Zapisala: Vanda

    Fotografije: Andrej, Stane in Franci

    Film: Stane

  • Vrhnika tekmovanje v 2. SKL končala v četrtfinalu

    Vrhnika tekmovanje v 2. SKL končala v četrtfinalu

    Voga Grosuplje : Ipros Vrhnika – 76 : 75

    S sobotnim porazom proti ekipi Grosuplja se Vrhničani poslavljajo od letošnjega tekmovanja v 2. SKL. Kljub doseženemu cilju (uvrstitev v zaključne boje za napredovanje v 1. SKL) pa ostaja grenak priokus ob izgubljeni priložnosti za 3. tekmo četrtfinala pred domačo publiko. Vrhničani so imeli napad za zmago, a so se (kljub izpolnjenemu bonusu osebnih napak domačih) odločili za met za tri točke, ki pa ni našel poti skozi obroč… Kljub vsemu, lahko celotno sezono ocenimo kot uspešno, zlasti ob vedenju, da so drugi del tekmovanja zaznamovale poškodbe ključnih igralcev.

    Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem sponzorjem, ki nam omogočajo tekmovanje na tako visoki ravni. Njihova imena so krasila domačo dvorano skozi celotno sezono, slika in zvok pa sta z bila vsakič poslana na svetovni splet, saj je Košarkarska zveza Slovenije vse tekme prenašala v neposrednem prenosu. Upamo, da z nami ostanete tudi v prihodnje!

    Ob koncu pa gre velika zahvala še našim zvestim navijačem. Braz vas si ne znamo predstavljati pravega vzdušja na tekmah! Z nakupom vstopnic, navijaških rekvizitov ali napitkov nam izdatno pomagate pri kritju visokih stroškov, ki nastajajo ob tekmovanju vseh starostnih selekcij (prek 150 igralcev!). Prav zaradi vaše predanosti nam je najbolj žal, da vam nismo mogli ponuditi še kakšne košarkarske poslastice. Hvala za vse in verjamemo, da se bomo v še večjem številu videli tudi v prihodnji sezoni!

  • Zimzeleni pohajali  po urejenih peš poteh umaške riviere

    Zimzeleni pohajali  po urejenih peš poteh umaške riviere

    25. 03. 2025

    Zimzeleni  smo se na povabilo naših dveh pohodnikov, Jernejke in Jožeta, odpravili na Hrvaško, v Umag. Pohodno pot sta predlagala, načrtovala in predhodno testirala Jernejka in Jože.

    Po obvezni kavici v Kozini smo hitro prispeli v obmorski Umag. Tam sta nas pričakala naša gostitelja. Najprej  smo se sprehodili po parkih pod krošnjami visokih borovcev in pinij ter ob športnih igriščih do  starega  mestnega jedra, kjer smo bili prijetno presenečeni nad urejenostjo in čistočo tega dela mesta. Ustavili smo se na prostranem obnovljenem trgu pred 33 m visokim samostoječem zvonikom ob stolnici Marijinega vnebovzetja in sv. Pelegrina, zaščitnika mesta. Na poti proti moderni, novi tržnici smo občudovali zanimivo fontano.

     Mimo cerkvice sv. Roka, zgrajene leta 1507 po epidemiji kuge, smo prispeli na lepo obnovljeno mestno tržnico . Občudovali smo ozelenjene stene  različnih trajnic  z ornamentalnimi in barvnimi kompozicijami, ki bodo pomagale hladiti mesto v poletni pripeki. 

    Tu smo se razdelili v dve skupini. Glavnina se nas je odpravila za Jernejko, vodnikoma Jožetom Školcem in Frenkom Petričem  proti obali in hodila nekaj časa po kolesarsko – sprehajalni poti.  Druga skupinica pa je z »domačinom« Jožetom krenila proti avtobusni postaji in se prepeljala do Đube ter se napotila ob obali po kolesarski poti proti cerkvici sv. Pelegrina  in naprej med apartmajskim naseljem proti glavni cesti, kjer na robu mogočnih dreves in obilnega podrastja stoji tudi hiša naših gostiteljev.  

    Glavnina je šla mimo nekdanje  cementarne po ozki stezici po ozemlju, ki doslej ni bilo dostopno. Vseskozi smo hodili tik ob morski obali in opazovali mirno modro morje, ponekod s peščeno, drugod s skalnato obalo. Občasni sončni žarki so zlatili rahlo valujočo modrino, in čarali nepozabne poglede.. Na obali so ponekod ležala od sonca in soli obeljena naplavljena drevesna debla . Proti celini smo opazili  jezerca in otočke, ki so ostali po izkopavanjih surovin za cementarno. Območje bivše cementarne je ograjeno z visoko ograjo. 

    Kmalu smo bili na območju bivšega turističnega naselja Zlatorog in si ob poti utrgali kakšen poganjek divjega šparglja. Prispeli smo do Đube, kjer nas je pričakal Jože z drugo skupino pohodnikov.. Pohod smo zaključili na kosilu v lokalu na obali, kjer sta nas Jernejka in Jože bogato pogostila. Nazdravili smo vsem Jožetom in Jožicam, ki so praznovali v zadnjih dneh. Elica se je organizatorjema zahvalila z lepim darilcem. Zahvali se je pridružila tudi Dragica s šopkom rož. Veseli smo bili tistih, ki so se nam pridružili na lažjem pohodu, saj so to v glavnem ustanovitelji skupine, ki zaradi različnih tegob ne zmorejo več daljših pohodov.

    Preživel smo nepozaben dan, poln presenečenj, na morskem zraku in prijetnem soncu, ki se ga bomo radi še dolgo spominjali.

    Zapisala: Mojca Podvratnik

    Slike: Željko J.


  • Častitljiva leta

    Častitljiva leta

    ČASTITLJIVIH 100 LET

    Letos smo obiskale že našo drugo članico, gospo Ivanko Tršar, ki je v krogu najdražjih praznovala svoj 100. rojstni dan. Prostovoljke projekta Starejši za starejše smo ji v imenu vseh zaželele obilo zdravja in zadovoljstva. 

    Vidno ganjena gospa Ivanka nas je bila zelo vesela in je skupaj z nami obujala spomine na pretekla leta. 

    ČASTITLJIVIH 90 LET

    Marca smo bile na obisku in se zadržale v prijetnem druženju pri gospodu Albinu Nagode in gospe Pepci Gradišnik, ki sta praznovala 90 let.

    Obema smo zaželele zdravja in osebnega zadovoljstva.

    Zapisala: Vesna Stare

    Slike Vesna Stare

  • Ste v vaši občini POLNI ZAGONA? Zaženite se z nami in sprejmite dvomesečni izziv

    Ste v vaši občini POLNI ZAGONA? Zaženite se z nami in sprejmite dvomesečni izziv

    Polni zagona kolesarimo v službo je nacionalna pobuda IPoP – Inštituta za politike prostora, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo in Urbanističnega inštituta RS. Namen akcije je spodbujanje kolesarjenja na delo, namesto vsakodnevne vožnje z avtomobilom. Kampanja Polni zagona je dvomesečni izziv za posameznike in ekipe, ki želijo spremeniti vsakodnevne potovalne navade, se zagnati v nov dan z manj stresa in več energije in obenem bolj učinkovito naslavljati izzive v delovnem okolju. S kolesarjenjem na delo lahko zadovoljimo dnevne potrebe gibanja, znižujemo lastne stroške, hkrati pa tudi pripomoremo k nižanju izpustov CO2.

    In kako pravzaprav deluje akcija POLNI ZAGONA?

    Izziv bo letos potekal od 31. marca do 25. maja. V tem času si bodo lahko posamezniki in ekipe na spletni strani polnizagona.si dnevno beležili poti opravljene s kolesom. Cilj izziva je, da trajno spremenimo vsakodnevne potovalne navade posameznikov in jih spodbudimo, da takrat, ko je le možno, pustijo avtomobil doma in namesto njega izberejo drugačen način prevoza. Sodelujoči v izzivu se bodo lahko na tedenski ravni potegovali za praktične nagrade, na koncu izziva pa bodo podeljene tudi glavne nagrade. Posameznike bomo preko različnih komunikacijskih kanalov in medijev spodbudili k sodelovanju v izzivu. Tudi z vašo pomočjo si želimo oblikovati široko in odmevno kampanjo, ki se bo nadaljevala tudi v prihodnjih letih.

    Sprejmite izziv in se zaženite z nami med 31. marcem in 25. majem 2025!  

    Skupaj z vami ostajamo Povezani ZA trajnostno mobilnost.

  • Skok na Kvarner

    Skok na Kvarner

    Člani društva upokojencev Vrhnika smo se udeležili prvega izleta v letošnjem letu.  Planirana pot nas je vodila v sosednjo Hrvaško, v Istro in Kvarner. Peljali smo se preko Pivke in Ilirske Bistrice, vodička Dominika pa nam je med vožnjo pripovedovala krajevne znamenitosti.

    Kmalu smo  prečkali mejni prehod Jelšane in zavili proti predoru Učka, ki je dolg 5630 m in  povezuje Istro s Kvarnerjem.  Nadaljevali smo do bližnjega OPG Ana Baričević, kjer se ukvarjajo tudi s čebelarstvom. Tam so nam razkazali svoj čebelarski dom, nam opisali znamenitosti njihovega čebelarstva. Po zanimivem predavanju o čebelarstvu in njihovemu začetku delovanja na področju OPG, so nas povabili na pokušino domačih suhomesnatih dobrot. Poskusili smo še med in pri njih pridelano sortno vino. Zadovoljni s pogostitvijo in prijaznostjo domačinov smo se počasi odpravili proti Opatiji.

    Opatija je znano istrsko turistično mesto z bogato zgodovino na Hrvaškem in s številnimi prestižnimi hoteli. Opatijsko riviero zaznamuje dvanajst kilometrov dolga sprehajalno obalna peš pot Lungomare. V središču mesta se nahaja ulica slavnih umetnikov, znanstvenikov, športnikov, pevcev. Eno izmed najbolj privlačnih simbolov Opatije in celotnega Kvarnerja je skulptura Dekleta z galebom, vila Angiolina in njen čudoviti park z različnimi vrstami dreves, bambusov in palmami, posebno dodano lepoto pa mu dodajajo kamelije z nežnimi cvetovi in  vodnjak, ki se nahaja v osrednjem delu parka med zeleno oazo.

    Vožnjo smo nadaljevali do Reke in opazovali največjo luko na Hrvaškem. V mestu smo si ogledali znamenitosti dveh cerkva in Korzo, tako imenovano reško ogledalo. Značilnost tega je sprehajalna ulica, tu so različne fontane, restavracije in nočni lokali, kjer se sprehajajo in zbirajo ljudje, stavbe pa so opremljene z različnimi freskami in mestno uro.

    Pozno popoldan smo krenili proti Sloveniji in v večernih urah srečno prispeli domov.

    Vabimo, da se nam kdaj pridružite in verjemite, da se imamo vedno lepo.

    Zapisala:  Olga Skvarča

    Slike: Željko J.

  • Barjani na Polževsko-Kriški gori

    Barjani na Polževsko-Kriški gori

    Dan pred Gregorjevim smo se Barjani odpeljali proti Dolenjski, proti Višnji Gori. Na Dolenjsko nas naši vodniki redko odpeljejo, zato so ti pohodi še posebej zanimivi. Vodnica Sonja Zalar Bizjak nas je tokrat popeljala na Polževsko-Kriško planoto.

    Pohod smo pričeli v Višnji Gori. Mestece je eno najbolj ohranjenih slovenskih srednjeveških naselbin z delno ohranjenim obzidjem (cvinger) in stražnim stolpom (pulferturn). Na Mestnem trgu, ki je bil nekdaj center dogajanja, stoji litoželezen vodnjak iz leta 1872 z malim kipom Valvazorja na vrhu.  Višnja Gora je poznana po legendi o polžu in povesti  Kozlovska sodba, tu je tudi začetek Jurčičeve poti.

    Iz Višnje Gore smo se po Jurčičevi pohodniški poti vzpeli mimo ruševin Starega gradu do Pristave, ki že leži na Polževsko-Kriški planoti. Mimo novejšega nasada hrušk tepk smo prišli v vas Zavrtače, kjer smo se ustavili ob kozolcu z razstavljenim starim kmečkim orodjem.  Nad vasjo je hotel Polževo z manjšim smučiščem ter gotsko cerkvijo sv. Duha (630 m), kjer smo zavili levo skozi gozd. Pred Novo vasjo nas je presenetila kratka ploha, razgleda pa  razen na Grosuplje ni bilo.  Do Kriške vasi nas je kolovoz vodil čez travnike, tam pa smo zavili po cesti navzdol do zaselka Peščenk, kamor nas je prišel iskat avtobus.

    Legenda o polžu

    Simbol Višnje Gore je polž, priklenjen na zlato verigo. Po legendi je bil v bitki pri Sisku ranjen sin žene Beneškega doža. Viteza je na potovanju našla hči višnjegorskega grofa – Sofija Višnjegorska, ki se je odločila da bo za viteza skrbela. Vsi so bili prepričani, da bo vitez umrl, vendar je po dolgem okrevanju preživel. Višnjegorski grof je poslal po kneginjo Beneške republike, ki je že dolgo mislila, da je njen sin mrtev. V zahvalo je višnjegorskim grofom podarila pozlačeno polžjo hišičo v premeru okrog 10-15 centimetrov, okrašeno z diamanti. Polžjo hišico so višnjegorski grofje podarili mestu. Nekaj časa so jo hranili v mestni hiši, kasneje je izginila, legenda pa je ostala.

    Zapisala: Vanda

    Fotografije: Andrej, Stane, Franci

    Film: Stane