Kategorija: Ostalo

  • Spominska razstava »Kaj se skriva v kocki« mojstra oblikovanja male plastike Janeza Groma

    Spominska razstava »Kaj se skriva v kocki« mojstra oblikovanja male plastike Janeza Groma

    V počastitev kulturnega praznika in ob petnajsti obletnici smrti mojstra oblikovanja male plastike, Janeza Groma, je bilo v prostorih DU Vrhnika, 6. februarja 2025, odprtje razstave »KAJ SE SKRIVA V KOCKI«.  

    V kulturnem programu sta sodelovala Breda Janjić z umetniško besedo in Tone Stanovnik s harmoniko.  Anka Grom, žena pokojnega,  je slikovitimi besedami predstavila življenje in delo mojstra, Janeza Groma.

    Odprtje razstave v prostorih Društva upokojencev  je s sodelavci  organizirala in tudi povezovala program Marta Rijavec. 

    Predstavila je tudi ugotovitve prof. Janeza Suhadolca, Univerze v Ljubljani, Fakultete za arhitekturo, »da je mogoče kocke ocenjevati  po umetniški in tehnični plati. Kot umetniške izdelke jih je  mogoče uvrstiti med malo plastiko, kot predmete natančne izdelave jih pa lahko uvrščamo med dosežke slovenske tehnične kulture.« (Zloženka, DU Vrhnika, 6. februar 2025).

    Profesor Janez Suhadolc ocenjuje tudi, da bi bilo prav, če bi njegova ustvarjalna zapuščina dobila svoje trajno mesto in možnost ogleda občinstva v Tehničnem muzeju  Slovenije.

    Zloženko s predstavitvijo dela je oblikoval Marjan Rijavec.  Avtor fotografij, ki so na ogled  na razstavi, je Jože Pristavec.

    Razstava bo na ogled  v času uradnih ur, to je ob sredah in petkih,  na  DU Vrhnika do 31. 3. 2025.

    Zapisala: Metka Krašovec

    Slike: Željko J.




  • VANDROVKE PRIČELE POHODE V LETU 2025

    VANDROVKE PRIČELE POHODE V LETU 2025

    Za pohodno skupino Vandrovke je že znano, da se na svoje pohode odpravljamo v vsakem vremenu. 

    Letošnji  januar ni bil nobena izjema, saj smo že takoj na začetku občutile hladen zrak in škripanje pod nogami. Prav tako vreme pa nam je postreglo s čudovito okrašeno naravo. 

    Ker se vse hitro spreminja, smo že na koncu meseca opazovale trobentice, zvončke in cvetočo lesko, ki že od daleč  privablja pogled s svojo skoraj zlato barvo.

    Pri vsem tem je pomembno,  da je skupina vsak torek večja, da se razgibavamo, družimo in prijetno poklepetamo.

    Dvema  novima pohodnicama izrekam dobrodošlico, vsem pa varno in prijetno hojo.

    Zapis in slike: Vesna Stare

  • Častitljiva leta

    Častitljiva leta

    Prostovoljke projekta Starejši za starejše smo že aktivne in smo v januarju 2025
    obiskale naše člane, ki praznujejo okroglih 90 let.
    Tudi letos bomo, ob privolitvi slavljenca, nadaljevali z objavo imena in priimka ter
    priložili fotografijo, posneto na obisku.
    Obiskale in zaželele smo obilo zdravja, zadovoljstva in prijetnih trenutkov v krogu
    najdražjih gospe Frančiški Bajc, gospe Jožefi Lenarčič in gospodu Frančišku
    Mescu.
    Tekst in slike: Vesna Stare

  • Anketa o dogodkih v Cankarjevi knjižnici Vrhnika

    Anketa o dogodkih v Cankarjevi knjižnici Vrhnika

    Dragi obiskovalci naše knjižnice,

    vabimo vas, da nam z odgovori na vprašanja podate povratne informacije o dogodkih, ki jih organiziramo in gostimo, ter tako pomagate izboljšati naše storitve in dejavnosti.

    Anketa: https://www.1ka.si/a/b309f18d

    Hvala za vaš čas in odgovore.

  • Barjani od Logatca do Vrhnike

    Barjani od Logatca do Vrhnike

    14. 1. 2025

    Tokrat je Barjanom zagodla burja in odpihnila predviden pohod na Kras. Vodnica Sonja Zalar Bizjak se je zato odločila za pohod iz Logatca do Vrhnike. Večina  nas dobro pozna Logatec, pa vendar se vedno najdejo manj znane zanimivosti.

    Najprej smo se sprehodili do Tollazijeve štirne, ki se nahaja južno od cerkve sv. Jožefa. Leta 2008 je bila razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Sezidana je bila leta 1883 po naročilu trgovca Tomaža Tolazzija, katerega začetnici sta vklesani v kamnit del vodnjaka, ki je vzidan v opečnato grajen kvader. Napaja se z izvirno vodo.

    Ob Tržaški cesti je zanimiv tudi litoželezni vodnjak z levjimi glavami in pipami v srednjem delu, na vrhu pa je, kot okras, ženska figura z vrčem. Postavljen je bil ob napeljavi vodovoda leta 1897 in je eden redkih ohranjenih tovrstnih vodnjakov na širšem območju. Izdelek iz 19. stoletja stoji na prvotni lokaciji ob kostanju, le da se je nekdanji gostinski vrt spremenil v majhen park.

    Pot smo nadaljevali mimo železniškega tunela iz I. svetovne vojne in po kolovozu do visokega barja Jezerc, ki stoji v kraški vrtači ob naselju Prezid in naprej do Zaplane, kjer smo del poti prehodili po nekdanji »živosrebrni« cesti, ki je povezovala Vrhniko in  Idrijo. Zgrajena je bila v začetku 16. stoletja, da bi po njej lahko oskrbovali idrijski rudnik živega srebra, obenem pa poskrbeli za tovorjenje rude v svet.

    Pohod smo zaključili na parkirišču pri Štirni pod «našo« Planino.

    Zapisala: Vanda
    Fotografije: Andrej, Stane
    Film: Stane

  • Zimzeleni iz Kalc preko Kališ v Grčarevec

    Zimzeleni iz Kalc preko Kališ v Grčarevec

    Že v ponedeljek, 13. 1. 2025, je po zahodni Sloveniji divjala močna nadležna burja, ki je pokazala največjo moč na Primorskem in Krasu. Zimzeleni pa smo bili namenjeni naslednji dan obiskati in prehoditi Pliskino pot od Pliskovice preko Kosovelj in nazaj do Pliskovice. Ker pa se burja ni umirjala, smo se odločili, da na naš torkov dan prehodimo eno od številnih poti, ki jih ponuja z gozdovi bogata Občina Logatec.
    Toda zjutraj nas je presenetilo sporočilo, da se je na poti proti Vrhniki naš avtobus pokvaril in morali smo iskati nadomestni prevoz. Naš Ivan je napel vse moči in poiskal najbližjega prevoznika, da je opravil nadomestno vožnjo. K sreči ni bilo tako mrzlo, kot so napovedovali, zato smo lažje počakali na prevoz.

    Odpeljali smo se do naselja Kalce, na robu Logaške kotline blizu križišča cest za Ajdovščino, Postojno in Idrijo. Tam smo se pogreli ob dobri kavici in kakavu. Morali smo prilagoditi načrt pohoda zaradi zasedenosti avtobusov, zato je vodnik Jože predlagal, da se iz Kalc odpravimo na Kališe, po gozdnih poteh, nato pa krenemo na del Jakobove poti proti Grčarevcu, da bomo pravočasno pri nadomestnem avtobusu.
    Dobre volje in polni pričakovanj, kakšna bo pot, smo krenili malo navzgor, pa malo navzdol in po ravnem, po gozdnih poteh do najvišje točke – Kališe, kjer se odpre pogled na naše hribe in gore. Tu je nekoč stal razglednik PD Logatec, danes pa so le ostanki le-tega. Vseskozi smo hodili po gozdnih poteh, opazovali mogočne bukve in vitke smreke, tu pa tam so se že sramežljivo pokazali drobni popki črnega teloha v zavetju velikih šopov zelenih listov. Šibko burjo smo občuti le na odprtih delih, drugače pa smo bili v zavetju različnih drevesnih vrst. V zavetrju smo pomalicali iz nahrbtnika.

    Oko dobrega opazovalca v gozdu bi lahko naštelo več kot 30 vrst drevja in če bi imeli čas, bi poiskali smreko izredne višine (45 m, obseg 328 cm). Nekoč so učenci tod okoli s pomočjo gozdarjev označili Gozdno učno pot, ki pa je ne vzdržujejo več. Peljala je tudi do nasada 77 dreves duglazije.
    Nato smo nadaljevali mimo nekoč zelo obiskanega Tončkovega doma, kjer so prirejali razne prireditve in zabave. Rade so ga obiskovale družine z otroki. Danes je vikend. Označena Jakobova pot, tisti del, ki je za primere, če je na Planinskem polju reka Unica preveč razlita, nas je pripeljala do Grčarevca, kjer nas je naložil Oblakov avtobus.
    Naužili smo se zimskega sonca, malo hladu, a smo po novem letu željno čakali skupnega druženja, da bomo poklepetali o vsakodnevnih novicah. Bilo je lepo, srečati prijateljsko družbo po skoraj enem mesecu in se sprehajati po gozdnih poteh.
    Hvala vsem, ki ste poskrbeli, da je kljub oviram pohod uspel v zadovoljstvo vseh.
    Zapisala: Elica Brelih
    Slike: Olga Skvarča