V nedeljo, 6. aprila 2025, je v dvorani PGD Zalog potekal že 14. tradicionalni turnir v namiznem tenisu, ob katerem je vzporedno potekalo tudi tekmovanje v namiznem nogometu. Dogodek je znova privabil številne navdušence, ki so se pomerili v prijateljskem, a tekmovalnem duhu. Sodelovalo je kar 33 tekmovalcev različnih generacij – od najmlajših do nekoliko starejših ljubiteljev športa.
V namiznem tenisu je tudi tokrat vrh osvojil Urban Janša, ki se že tradicionalno uvršča med najboljše in je stalnica na zmagovalnem odru. Z izkušenostjo in zanesljivo igro je premagal vso konkurenco ter si zasluženo priboril prvo mesto. Na drugo stopničko se je uvrstil Sani Gabrovšek, tretje mesto pa je pripadlo Urbanu Skubicu, ki je prav tako pokazal odlično predstavo.
Tudi letos pa je sočasno potekalo tudi tekmovanje v namiznem nogometu, kjer pa sta zmago slavila Nace Trček in Andraž Gerjol.
25. marca obeležujemo Materinski dan, praznik posvečen materam. Izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od 14. maja 1910, Evropa je to navado prevzela po prvi svetovni vojni, a so datum prestavili na 25. marec. Pri nas ga po drugi svetovni vojni še nismo praznovali, saj smo praviloma slavili 8. marec – Dan žena. Zdaj je praznovanje spet v navadi, praznujemo ga na isti dan kot Marijino oznanenje. Matere smo v naši družbi vse bolj cenjene in spoštovane ter nam je priznanih kar precej pravic. Pravica do porodniškega dopusta ob rojstvu otroka, urejeno varstvo predšolskih in šolskih otrok, pravica do izobraževanja, do dela, pravica do plačila za opravljeno delo, volilna pravica, pravica do zdravstvenih storitev, pravica do splava in še bi našli kaj, kar našo vlogo v družbi olajšuje. A se odnosi spreminjajo, žal ne vselej v korist žena in mater, tako so nekatere že pridobljene pravice ponovno tema žolčnih razprav in komentarjev. Spreminja se tudi naša vloga v družini. Še vedno občutimo alkoholizem, nasilje v družini, mobing na delovnem mestu, prekarno delo številnim ženskam povzroča nerešljive težave in tegobe. Mladim družinam pogosto onemogoča normalno življenje stanovanjska stiska, saj vsled neustrezne ali vsaj prešibke materialne in socialne varnosti le-te ne morejo rešiti v krajšem časovnem obdobju. Zagotovo so še pod večjim pritiskom in v velikih stiskah zaradi politik, vere, vojn, lakote, vremenskih ujm in položaja v družinah, matere po svetu, ki teh pravic nimajo ali jim jih je prepovedano izvajati. Na prireditvi ni bil naš namen opozarjati na vse grozote, ki smo jim priča v svetu te dni, pač pa se s pesmijo in besedo pokloniti vsem materam in njihovi vlogi v družbi ter v družini. S prebiranjem pesmi slovenskih pesnic in pesnikov smo obudili njihovo vlogo, ob zvokih harmonike pa uživali v slovenski glasbi. Edini fant med nami je bil Ožbej, ki se je prijazno odzval vabilu in z igranjem popestil naše srečanje. Okusno pecivo, ki ga je pripravila Milena, zelo okusne in privlačne Cvetkine jagode s čokolado in kozarček penine ter podarjena vrtnica so dan le še polepšali. Ob tej priložnosti smo se želeli spomnili tudi tistih mam, ki ostajajo osamljene, saj so se otroci odselili drugam. Verjamemo, da so se teh mam bližnji spomnili vsaj s telefonskim klicem in prijazno besedo. Teh ni nikoli dovolj. Ali kot je v svoji pesmi zapisala Zvezdana Majhen: »Neskončna ljubezen je ena sama, ves svet kliče: ljubljena mama!«
Vsekakor gre posebna zahvala organizatorkam že tradicionalnega dogodka, saj sta druženje in klepet v nadaljevanju popoldneva naredila dan prijaznejši in lep ter že se veselimo prihodnjega srečanja.
V torek, 1. 4. 2025, smo se članice DU Dobrova, tiste, ki se rade učimo in vedno in znova preizkušamo raznovrstne recepte, že drugič letos zbrale v kuhinji OŠ Dobrova in pod vodstvom mojstrice Mirjam pripravljale dobrote iz kvašenega testa. Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, obeležuje Jezusovo vstajenje od mrtvih. Praznuje se na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Iz tega razloga datum praznika vsako leto niha med 22. marcem in 25. aprilom. Mojstrica Mirjam nam je posredovala nekaj njenih preizkušenih receptov. Strokovno in potrpežljivo nam je pomagala pri pripravi testa. Ko je testo pravilno vzhajalo, nam je pokazala in nas učila izdelovati pletenice, ki so sestavljene iz različnega števila trakov, ki se spletejo v kite, gnezdeca, itd …
DU Borovnica organizira 12. junija enodnevni izlet na Primorsko. Odhod bo ob 7. uri z železniške postaje. Cena izleta za člane DU Borovnica znaša 50 evrov po osebi. Prijave zbiramo v društvu vsak torek med 9. in 11. uro.
Izlet bo izveden samo v primeru, da se bo prijavilo vsaj 30 članov.
Tečaj za gasilca pripravnika, ki obsega 34 ur, od tega 29 ur teoretičnih predavanj in 5 ur praktičnih vaj, je temeljno usposabljanje za nove člane prostovoljnih gasilskih društev. Tečajniki so v sklopu tega programa pridobili osnovno znanje, ki je potrebno za varno in učinkovito opravljanje preventivnih nalog ter sodelovanje pri manj zahtevnih operativnih intervencijah, vedno pod nadzorom izkušenih gasilcev.
V teoretičnem delu so spoznali organizacijo in strukturo slovenskega gasilstva, vlogo prostovoljnih gasilskih društev znotraj sistema zaščite in reševanja, ter pravne in organizacijske osnove gasilske dejavnosti. Poleg tega so se seznanili z razvrščanjem enot, pomenom stalnega izobraževanja, osebnostnimi lastnostmi, ki jih mora imeti gasilec, ter s področjem varstva in zdravja pri delu, kjer je bil poudarek na varni uporabi zaščitne opreme.
Pomemben del programa je bil namenjen tudi požarni preventivi, osnovam prve pomoči, osnovam elektrotehnike ter varnemu ravnanju z električnimi napravami med intervencijami. Tečajniki so se dotaknili osnov gradbeništva in zagotavljanja zadostne preskrbe z vodo pri požarih, naučili so se uporabljati osnovna informacijska orodja ter spoznali vrste požarov in nevarne snovi, s katerimi se lahko srečajo pri svojem delu.
Pridobili so tudi znanje o gasilski opremi in vozilih, pravilni uporabi radijskih zvez, zaščiti telesa in dihalnih organov, osnovah tehničnega reševanja ter osnovah gasilske taktike.
Zaključen tečaj tečajnikom podeli naziv “gasilec pripravnik”, kar jim omogoča nadaljnje vključevanje v delo gasilske enote in nadaljevanje izobraževanja na višjih stopnjah.
Študenti angleškega tečaja Univerze za tretje življenjsko obdobje Log- Dragomer na zelenem otoku Aprila lansko leto se nas je pet študentov Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Log-Dragomerja, članov tečaja angleščine, podalo na nepozaben osemdnevni izlet na Irsko. Pot smo si organizirali kar sami, kar je našemu potovanju dalo še poseben pečat pustolovščine, prilagodljivosti in svobode. Vozili smo se z najetim avtomobilom, ki ga je po levostranskih irskih cestah spretno in zbrano vozil Miha – izziv, ki ga je prestal z odliko! Naše irsko popotovanje se je začelo v čudovitem Galwayu, mestecu z živahnim utripom in pisanimi ulicami. Od tam smo se podali v naravni park Connemara, kjer so nas očarali divja narava, jezera in značilne kamnite ograje. Eden izmed vrhuncev izleta je bil izlet z ladjico ob Moherskih klifih, ki smo jih občudovali s prav posebne perspektive – z morja. Na poti smo obiskali tudi pravljično lepo vasico Adare, ki velja za eno najlepših na Irskem. Na skrajnem jugu smo se povzpeli na razgledno točko Mizen Head, kjer se Irska dramatično zaključi nad Atlantikom. Pot smo nadaljevali proti Corku, si ogledali starodavno duhovno oazo Glendalough in zaključili v prestolnici Dublin, kjer smo doživeli še mestni utrip in bogato literarno dediščino. Po vrnitvi domov smo začeli pripravljati brošuro v angleškem jeziku, v kateri smo zbrali prispevke o vsakem dnevu potovanja, nekaj zgodovinskih in kulturnih dejstev o Irski, zapis o pripravi potovanja ter predstavitev irskih Nobelovcev. Poleg nas petih, ki smo potovali, sta sodelovali še dve sošolki, ki se izleta nista mogli udeležiti. Pomembno vlogo pri ustvarjanju publikacije sta imeli naši profesorici. Milojka, profesorica angleščine, ki se izleta ni mogla udeležiti, nas je skozi celoten proces spodbujala, usmerjala in skrbela za jezikovno raven besedil. Druga profesorica, Olga, ki je bila z nami na potovanju, je prevzela vlogo povezovalke – usklajevala je delo vseh sodelujočih in skrbela, da je bila publikacija izdana v manj kot enem letu po našem povratku. Izlet na Irsko je bil že tretji tovrstni študijski obisk angleško govorečih držav v sklopu naših tečajev angleščine. Prvi je bil leta 2016 v Anglijo, nato smo leta 2018 obiskali Škotsko, zdaj pa smo raziskovali Irsko. Vsak izmed teh izletov je prinesel nova znanja in nepozabne spomine. Bralce tega članka vabimo, da si ogledajo našo brošuro o Irski, ki je nastala kot rezultat skupnega truda in sodelovanja. Na voljo je na domači strani Društva Dvig: https://iold.si/anglescina/studijsko-potovanje-studentov-anglescine-2024 Vabljeni k branju in virtualnemu potovanju po čudoviti Irski! za društvo Dvig: Irena Lenaršič
V četrtek, 3. Aprila 2025 smo se člani društva upokojencev Log z avtobusom odpeljali v Novo Gorico, ki je bilo nominirano in izbrano za mesto kulture 2025. Odgovorni za organizacijo vseh prireditev in predstavitev mesta kulture so k sodelovanju povabili tudi Gorico in tako dobro meddržavno sodelovanje še bolj poglobili. Že navsezgodaj smo imeli prekrasno sončno vreme. Po dobri uri vožnje smo prispeli v Novo Gorico, kjer smo si privoščili jutranjo kavico. Za nekatere je to bila že druga. Pridružila se nam je naša vodička Evelin. Odločili smo se najprej obiskati »staro« Gorico, se zapeljali na grad nad mestom in se nato peš spustili po ulicah starega mestnega jedra vse do glavnega trga imenovanega Travnik, nekdaj Piazza Grande ali Veliki trg. Po ogledu smo se vrnili v Novo Gorico, do prenovljene železniške postaje, nato pa še do Eda centra, najvišje stavbe v mestu, zgrajene leta 2011. V kleti stavbe je 425 parkirnih mest, v prvem nadstropju je restavracija Rusjan. V avli stavbe je na jeklenicah izobešena replika letala EDA bratov Rusjan, s katerim sta v bližini Nove Gorice prvič poletela. Štiri etaže so namenjene trgovskemu delu, naslednjih osem pa je namenjenih pisarniškim prostorom, na vrhu je 40 nadstandardnih stanovanj. Ob koncu II. svetovne vojne, so zavezniki, predvsem Angleži in Američani, na novo zarisali mejo. Na tem delu je meja potekala celo tako, da so bila razdeljena pokopališča, hiše, travniki … Nekdanja oblast je imela v načrtu na tem področju zgraditi moderno, evropsko mesto. Narejene so bile makete mesta, infrastrukturo so poleg gradbenih podjetij gradile tudi delovne brigade. Pri projektiranju je sodeloval znani arhitekt Edvard Ravnikar, vendar ni bilo dovolj interesa oblasti niti denarja za uresničitev vseh želja. Mesto se je gradilo postopoma, načrti so se spreminjali. Danes delijo mesto ulice v obliki črke ipsilon in tako nima pravega centra in kot mlado mesto seveda nima nobenih zgodovinskih znamenitosti. Ob 50-letnici je Nova Gorica, kot verjetno edino mesto na svetu v središču mesta dobila maketo IDEJE MESTA; ne mesta kakršno je, temveč mesta, kot bi lahko bilo, če … Kljub temu, da je Nova Gorica mlado mesto, je kar nekaj znamenitosti, ki si jih je vredno ogledati, na primer knjižnica Franceta Bevka. V parku nasproti knjižnice je njegov kip, ki vneto opazuje njene obiskovalce. Bevkov trg s fontano in kopico lokalčkov velja danes za središče mesta, kjer za senco v poletnih mesecih poskrbijo murve. Nova Gorica je najlepše opisana z besedami – mesto raznolikosti in vrtnic. Seveda pa ne smemo pozabiti igralnic, ki so v tem mestu pustile svoj pečat. Polni vtisov smo se odpeljali na Malovščevo, kjer so nas pričakali s šilcem domačega sladkega merlota. Po dobrem kosilu smo se lahko zavrteli ob glasbi našega Janeza, nekateri pa so odšli na daljši pohod do cerkvice na vzpetini. Del popoldneva smo lahko preživeli ob zvokih glasbe na veliki terasi gostišča. Obisk smo končali v vinski kleti ob pokušini njihovih vin in pršuta, sira in ob domačih kruhovih štručkah. Zadovoljni in dobre volje smo se okrog 19. ure vrnili domov.
Občina Horjul je lastnik poslovnega prostora v 1. etaži stavbe na naslovu Slovenska cesta 7, 1354 Horjul (tehnična trgovina). Poslovni prostor je dosedanji najemnik vrnil Občini Horjul, ob prevzemu pa je bilo ugotovljeno, da se v poslovnem prostoru nahaja oprema in blago, ki jih je najemnih pustil v poslovnem prostoru.
Dosedanji najemnik je izjavil, da nima interesa za prevzem opreme in blaga, ki se nahaja v poslovnem prostoru in soglaša, da se poslovni prostor izprazni ter da se predmete družbe v poslovnem prostoru lahko odpelje na deponijo.
Morebitne lastnike opreme in blaga, ki se nahaja v predmetnem poslovnem prostoru, pozivamo, da v roku 7 dni od objave tega poziva Občini Horjul sporočijo, da želijo prevzeti svojo lastnino in se dogovorijo za prevzem. V nasprotnem primeru bo Občina Horjul poslovni prostor izpraznila ter predmete in opremo kot opuščeno lastnino izročila organizacijam, ki bi jih lahko reciklirala oziroma ponovno uporabila, preostanek pa bo odpeljala na deponijo.
Za dodatne informacije lahko pokličete tel. 01 759 11 29.
V četrtek, 3. aprila 2025, je Polhograjski graščini potekala predstavitev naravne in kulturne dediščine občine Dobrova – Polhov Gradec. Dogodek pod organizacijskim vodstvom LAS Barje z zaledjem so vodile strokovnjakinje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Andreja Bahar Muršič, mag. Darja Pergovnik, Mija Topličanec in Urška Suhadolc, ki so predstavile bogato arheološko in etnološko zapuščino Polhovega Gradca, ureditev parka, okolice graščine ter zanimivosti Neptunovega vodnjaka pred njo. Po uvodnem nagovoru Bora Bevca, predstavnika Polhograjske Graščine ter predstavitve polhograjske zapuščine, je sledila glasbena točka, ki sta jo izvedli mladi glasbenici Zarja in Tara iz Glasbene šole Emil Adamič pod mentorskim vodstvom učitelja Janeza Benka. V duetu kljunastih flavt sta zaigrali vsem dobro poznano, živahno skladbo Mamma Mia! S strani Polhograjske Graščine je sledila predstavitev projekta Polhkovo razgledišče, v sklopu katerega bo urejena tematska sprehajalna pot skozi center Polhovega Gradca. Projekt vključuje tudi javni zeliščni vrtiček in ob poti postavljeno tematsko razstavo. Dogodek se je zaključil v prijetnem vzdušju ob lokalnih dobrotah iz Blagajeve dežele.
Prvi aprilski pohod smo Sončki opravili v bližnji okolici še delno poplavljenega Planinskega polja in to prav 1. aprila, ko praznujemo sedemnajsto obletnico naših pohodov. Namenili smo si ogledati dve kraški udornici, ostanke baročnega gradu Hošperk ter se povzpeti na hrib Stari grad, kjer je v srednjem veku stal grad Unec, predhodnik spodnjega gradu.
Začeli smo na poti proti Lazam. Po gozdni cesti smo krenili v značilno krajino z dinarsko-kraškim gozdom, kjer uspevajo predvsem jelke in bukve. Gozd je precej redek, saj ga je pred leti zdesetkal žled.Naš prvi cilj ni bil daleč. To je bila udornica Vranja jama, kamor smo se spustili po dokaj strmi stezi.
Vranja jama na dnu udornice ima veličasten vhod, mi smo se spustili do polovice pobočja
Med cvetočimi rastlinami je bilo opaziti kranjski volčič, strupeno rastlino, ki jo je prvi opisalScopoli, zdravnik v Idriji v 18. stoletju. To rastlino je mogoče videti tudi pri nas ob poti v Star Maln. Polno je bilo tudi jelenovega jezika. Presenetili sta nas dve leteči raci, ki sta si za domovanje izbrali eno od večjih lukenj v previsnem skalovju nad vhodom v jamo. Kot nam je povedala vodnica Sonja, je pozimi mogoče v jami videti ledene kapnike.
Udornice so tvorbe, ki nastanejo zaradi udora jamskega stropa. Najdemo jih na kraškem svetu, kjer voda, ki teče skozi različno debele plasti apnenca, oblikuje rove in širi kanale, po katerih teče. Ti se sčasoma združujejo v jamske dvorane. S krušenjem stropa se jame večajo tudi proti površju, vse dokler se stanjšan strop jame ne poruši in dobimo udornico.
Z avtobusom smo se nato zapeljali proti Planini in se ustavili na uravnanem platoju nad strugo reke Unice priruševinah dvorca Hošperk (nemško Haasberg ).
Grad Haasberg je bil požgan leta 1944, ko ga je zasedala nemška vojska in po vojni nikoli obnovljen
Zgrajen je bil po letu 1614 in dolgo časa veljal za eno najbolj reprezentativnih grajskih stavb na Slovenskem. V njegovi bližini smo si ogledali številne izvire v bližini jame Škratovka. Nato nas je lepa gozdna pot vodila v hrib proti naslednji udornici – Unški Koliševki, ki je ena največjih naših udornic s prepadnimi stenami v višini okrog 100 metrov.
Tabla ob Unški koliševka nudi informacije o pretakanju podzemnih voda in značilnostih živega sveta
Na skalnih stenah uspeva Justinova zvončica, ki je endemitv slovenskem dinarskem svetu in v Gorskem Kotarju. Na obronkih udornice rastejo številne tise.V okolici koliševke so italijanski obmejni vojaški bunkerji iz časa med obema vojnama.
Zadnji cilj našega pohoda je bila kar strma vzpetina, imenovana Stari grad. O ostankih nekdanje grajske zgradbe ni bilo nobenega sledu, je pa sedaj tam jeklena konstrukcija oddajnika mobilne telefonije. Moderni časi!
Ostal nam je le še povratek do avtobusa, ki nas je čakal pri ruševinah Haasberga.
Tekst: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek
Voščilo slavljencem in himna Sončkov ob našem rojstnem dnevu
Ali poznate razlike med jelko in smreko? Vedno je kaj novega!
V udornico vodi skalnata steza
Kranjski volčič ali kranjska bunika raste tudi drugod po Evropi, pri nas je bila prvič opisana
Debeli skladi apnenca nekdanjega stropa so se zrušili in tvorijo strmo gruščnato pobočje
V bližini so ostanki grajskega hleva, kjer je etnološka zbirka in prireditveni prostor
Iz jame Škratovke je vrela voda, …
… ki se je z ostalimi bližnjimi izviri združila v Škratovko, pritok Unice
Pogled z roba udornice na prepadne stene
Med vzponom na Stari grad se je odprl razgled na Unec, Rakek in Slivnico v daljavi
Namesto srednjeveške stolpa stoji na vrhu sodoben telekomunikacijski
