Kategorija: Obvestila

  • Ob letošnjem 8. marcu

    Ob letošnjem 8. marcu

    Mednarodni praznik Dan žena, ki ga praznujejo v približno sto državah po vsem svetu, je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk. Predlagala ga je nemška feministka Clara Zetkin in prvič so ga praznovali leta 1913 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem.  Prvotno so dan žensk obeleževali 19. marca, a leta 1975 je Organizacija združenih narodov razglasila za Mednarodni  dan žena 8. marec, ki ga obeležujejo ženske po vsem svetu. Tako moški kot ženske na ta dan opozarjajo na težave, s katerimi se ženske srečujejo še dandanes. Obenem je to dan, ko praznujemo prispevek žensk v družbi, naš vpliv na prihodnost in neprecenljiv pomen v slehernem segmentu našega življenja. 
    Statistični podatki kažejo, da ženske v svetu še daleč nismo enakopravne in enakosti ni. Podatki, objavljeni te dni, kažejo, da preko 122 milionov deklet po svetu ne obiskuje šole, preko 50 milionov deklet je nepismenih, preko 50 milionov deklet je doživelo spolno nasilje. Število žensk, ki vsak dan bijejo boj za lastno in preživetje otrok zaradi vojn, lakote, naravnih katastrof ni znano, vemo le, da jih  je veliko. Teh stisk mater, žena, deklet ni možno opisati. 
    Ženske še vedno opravljamo  funkcijo matere, žene, gospodinje kot tudi zaposlene ženske. Včasih zato preprosto pregorimo v želji, da bi vse naloge opravile z odliko.  Vloga moškega v družini je v sedanjih družinah precej drugačna in partnerja si pogosto delita naloge. A o enakih kariernih  možnostih, napredovanju, plačilu in upoštevanju v družbi  tudi pri nas še ne moremo govoriti. Vedno več pa se dogaja tudi v smeri, da bi že pridobljene in uveljavljene pravice omejili ali celo ukinili. 
    A v Društvu upokojencev Dragomer-Lukovica na ta dan že več kot desetletje  dan obeležimo slavnostno in lepo. Peš se odpravimo iz Dragomerja čez Lukovico, Podplešivico in naprej do Notranjih Goric. Med hojo poklepetamo, se družimo med seboj in občudujemo lepote barja v teh prvih pomladnih dneh. Letos je bilo vreme izjemno lepo, spremljalo nas je sonce, ptičji ščebet in narava se je zaradi zvončkov, trobentic ter žafranov poigrala v prekrasnih barvah. Preleti divjih rac, bele čaplje in nešteto malih ptic, ki so jih preglasile glasne vrane, so pot naredili še lepšo in bolj prijetno. Nad Podplešivico so nas pozdravili konji, ki so se pasli v ogradi, govedo poleg je radovedno ogledovalo pohodnike. Preko štirideset nas je tokrat opravilo to pot, mnogi med nami so se peš tudi vračali iz Goric preko Žabnice na Lukovico ter nazaj v Dragomer. Seveda na poti ni manjkalo okrepčil in vrste sladic, ki so jih znova pripravile pridne udeleženke v domači kuhinji. Pica pri Pavletu je vselej dobra. Lastnik se sleherne udeleženke  spomni z rožico. Nič manj ne zaostajajo naši fantje z Jožetom in Štefanom na čelu, ki pripravita cvetje. Tone nam s harmoniko popestri druženje, pohodniki pa se prelevimo v pevce, ki sledijo zaigranim melodijam.  Naša Marija poskrbi, da se foto album pridno polni, predsednica pa razdeli naloge med svoje člane. Letos nam je prenesla tudi  voščilo župana. Vselej je luštno, vsako leto nas je več, pridružilo se nam je več Ložank  in vsako leto  jih veliko  sodeluje pri izvedbi praznovanja. Vsem iskrena hvala in naslednje leto naj  se znova srečamo.

    Dragica Krašovec

  • Marčevska čajanka DU Log

    Marčevska čajanka DU Log

    Predpustni in pustni čas je v nas prebudil željo, da pustno razigranost prenesemo tudi na našo marčevsko čajanko. V torek, 4. marca 2025, se je tako pustnega druženja udeležilo 31 članov. 
    Čeprav pustna preobleka ni bila obvezna, je večina članov svojo običajno podobo spremenila v zabavne in zanimive like. Ob sproščenem druženju in veselju smo se seznanili tudi z nekaj zanimivostmi o izvoru in pomenu pusta. Po podatkih iz »Slovenskega etnološkega leksikona« pust izvira iz predkrščanske dobe kot praznovanje slovesa od zime in prihoda pomladi ter zagotavljanja rodovitnosti. Po izročilu so ga praznovali že Rimljani, ki so v predpomladnem času organizirali praznike šemljenja. Čeprav je Cerkev v preteklosti pustovanju nasprotovala, so se zabave s preoblačenjem nadaljevale, številni karnevali pa so v času renesanse postali del tradicije pred 40-dnevnim postom.
    Pustni običaji se razlikujejo glede na pokrajino. V Sloveniji so se skozi stoletja razvili raznovrstni šemski liki, kot so: kurenti, laufarji, škoromati, mačkare, drežniški pustovi, vrbiške šjeme ter pustne živali (kamele, rusa, košuta, piceki), ki so še danes del pustnih karnevalov. Sprevodi in obhodi ohranjajo običaje, kot so pustno oranje in sejanje za dobro letino ter obredni ples za debelo repo in visok lan. Med najbolj znanimi pustnimi prireditvami pri nas so karnevali v Ptuju, Ribnici in Cerknici.
    Ne smemo pozabiti niti na pustne jedi, ki imajo na različnih območjih poseben pomen. Med značilnimi obrednimi jedmi so svinjska glava, repa, zelje, suho meso, žganci, flancati, ocvirkovka in krofi. Ponekod so še v prvi polovici 20. stoletja pusta simbolično pokopali ali sežgali, danes pa pustovanje predvsem povezuje in prinaša veselje.
    Sproščeno in veselo vzdušje je zaznamovalo tudi našo pustno čajanko, ki se je nadaljevala z rajanjem maškar. Še posebej so navdušili »nune« in »župnik«, ki je celo pripravil hudomušno pustno pridigo. »Hudičevke« so poskrbele za nagajivo vzdušje, »botra Pehta« nas je razveselila s svojimi »zdravilnimi kapljicami«. »Zima« je z zadnjo snežinko naredila prostor razigranim “cvetlicam”, med katerimi so se potikali tudi »klovni«, »hipiji«, »miška«, »ribič« in »gusarka«, z nami se je kulturno zabaval tudi »zapornik«. Dogajanje so pod drobnogled vzeli naši »civilni« obiskovalci, ki so se ob vsem skupaj očitno odlično zabavali.
    Ob čaju, kapljici rujnega, ocvirkovki in krofih ter ob odlični glasbi (za katero je spet poskrbel »župnik« Andrej) se je naše pustovanje zaključilo s pozitivnimi vtisi, ki nam bodo ostali v lepem spominu. Kdo ve, morda pa bo naslednje pustovanje še boljše …

    Damijana T.

  • Tehnični pregled traktorjev pri Kmetijski zadrugi v Horjulu

    Tehnični pregled traktorjev pri Kmetijski zadrugi v Horjulu

    Sporočamo vam, da bo LJ CENTER d.o.o. v SREDO, 19. 3. 2025, od  9. in 16. ure, izvajalo tehnične preglede traktorjev pri Kmetijski zadrugi Dolomiti-Polhov Gradec, prodajalna Horjul.

     

  • Infarktna končnica pripadla vrhniškim košarkarjem

    Infarktna končnica pripadla vrhniškim košarkarjem

    IPROS VRHNIKA : JEŽICA – 81 : 80
    Tokrat so Vrhničani uvodni del tekme odigrali na visoki ravni, kar je ob polčasu pomenilo 15 točk prednosti. Ta je na začetku tretjega dela narasla celo na 26 in zdelo se je, da je tekma odločena. A košarkarji Ježice so imeli drugačne načrte. S spremenjenim načinom branjenja so hitro topili rezultatsko prednost domačih ter nepolno minuto pred koncem celo prešli v vodstvo. Zadnje dejanje je vendarle pripadlo našim košarkarjem, ki so 7 sekund pred iztekom časa s košem Roka Savića postavili končni rezultat. Čestitke ekipi za 14. zmago v sezoni, ki jih ohranja na visokem tretjem mestu. Če se nam v zadnjem kolu rednega dela sreča vsaj malo nasmehne, pa imamo celo realne možnosti za osvojitev drugega mesta!
    Velika zahvala gre vsem navijačem, ki so nas glasno podpirali, kljub neugodnemu nedeljskemu terminu. Še posebej ste lepo vabljeni tudi ob začetku zaključnih bojev, ko bo praktično vsaka tekma odločala o napredovanju oz. izpadu iz nadaljnega tekmovanja.
  • Praznovanje mednarodnega dneva žena v organizaciji Društva dolanskih fantov in deklet

    Praznovanje mednarodnega dneva žena v organizaciji Društva dolanskih fantov in deklet

    Uvodni pozdrav je zbranim namenil predsednik društva Boštjan Zakrajšek, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen praznika: “Jutri praznujete 8. marec, dan žena. Ta praznik je skozi zgodovino povezan s pravicami žensk ter vašo borbo za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Vendar pa bistvo tega ni borba z nami, moškimi, temveč je pomembno sobivanje, sodelovanje in naše priznanje za vaš trud in delo. Tudi ob prihajajočem materinskem dnevu vam izrekamo iskrene čestitke – bodite ponosne na to, da vas je nekdo, ki je višji od nas navadnih ljudi, izbral za nosilke novih življenj.” 
    Zakrajšek je ob koncu nagovora vsem ženskam zaželel, da bi se počutile cenjene in spoštovane: “Zaradi tega vam ob vašem prazniku želimo, da bi se kot ženske dobro počutile, bile deležne dostojanstva in zahvale, saj z vami svet izgleda lepše in boljše. Še enkrat, najlepša hvala za vse.” 
    Posebno pozornost so člani društva namenili vsaki obiskovalki, saj je vsaka dama ob prihodu prejela vrtnico kot simbol spoštovanja in zahvale. 
    Za prijetno vzdušje sta poskrbela akustični duet Domen Čerin in Nejc Trček, ki sta z izbranim glasbenim programom dodatno obogatila večer. Člani moškega predstavništva društva, Gašper Čerin in Boštjan Zakrajšek, so skrbeli za postrežbo, poskrbljeno pa je bilo tudi za obilico hrane in pijače. 
    Druženje ob glasbi, dobri hrani in prijetni družbi se je nadaljevalo v pozne večerne ure, obiskovalke pa so se ob koncu dogodka zahvalile za lepo gesto in skrbno pripravljeno praznovanje. 
    Društvo dolanskih fantov in deklet je s toplim sprejemom in pozornostjo znova dokazalo, kako pomembno je spoštovanje in priznanje vlogi žensk v družbi, dogodek pa je bil čudovit uvod v praznovanje mednarodnega dneva žena.

    Domen Čerin

  • Pohod v snegu v sodelovanju s Planinskim društvom Horjul

    Pohod v snegu v sodelovanju s Planinskim društvom Horjul

    Ker nam je letošnja zima končno naklonila nekaj snega, ki je na veliko veselje otrok pobelil travnike in griče v okolici vrtca, smo se na hitro dogovorili, da v torek, 18. februarja, izvedemo pohod v snegu. Naš sedaj že stalni vodnik Bogdan Seliger iz Planinskega društva Horjul, ki je začrtal tudi to pot, je s pomočjo članov društva Nuše Janša, Mojce in Francija Vrhovec, popeljal otroke iz skupin Murnov, Čebel in Metuljev na prijetno ter ne preveč naporno turo po gričkih v bližnji okolici. 
    Pot se še ni dobro začela in otroke je močno zamikala malica, ki so jo nosili vsak v  svojem nahrbtniku. Res je, malica je bila slastna in mamice so otrokom pripravile krasne napitke, vendar ker smo bili tedaj šele na pločniku nasproti vrtca,  smo se dogovorili, da bomo prehodili vsaj še malo, preden se bomo usedli in pojedli. 
    Odpravili smo se čez Kucelj in gazili po tanki snežni odeji čez zgornjo Tičnico mimo Oblakovega griča na Staje. Tam smo imeli čas za malico, lakota je bila že huda in nahrbtniki tako težki. Ko smo se okrepčali, smo se na Stajah tudi malo poigrali in si ogledovali, ali ima gospod Janez spet kaj novega in zanimivega. Na Stajah nas vedno kaj prijetno preseneti. 
    Pot nazaj je vodila  čez Oblakov grič, kjer smo postali in uživali v čudovitem razgledu. Počasi smo se spustili dol po cesti, pri Bitencu pomahali gospe in gospodu Pav, ter čez travnik odkorakali nazaj v vrtec. 
    Planinski izlet je bil prijeten, vreme nam je bilo naklonjeno in z otroki smo uživali v dnevu, ki smo ga preživeli s planinci. Komaj čakamo, da vidimo, kam nas bodo  popeljali spomladi.

    Barbara Popit

  • Idrijska čipka po risbah akad. slikarja Rafaela Terpina

    Idrijska čipka po risbah akad. slikarja Rafaela Terpina

    Čipkarska šola Idrija vabi izkušene klekljarice in klekljarje k sodelovanju v izobraževanju z naslovom Idrijska čipka po risbah akad. slikarja Rafaela Terpina. Program je namenjen tistim, ki obvladajo zahtevne cvetlične motive s tankim sukancem. Izobraževanje v obsegu 30 ur bo brezplačno in bo potekalo aprila 2025 ter nadaljevalo od oktobra 2025 do februarja 2026. 

    Zainteresirani se lahko prijavijo do 31. marca 2025 na e-naslov metka.fortuna@csod.si ali osebno v Čipkarski šoli Idrija, Prelovčeva 2, Idrija. V prijavi naj kratko opišejo svoje klekljarske izkušnje in priložijo morebitna dokazila o znanju klekljanja, kot so certifikat geografske označbe Idrijska čipka, NPK klekljar/klekljarica, Rokodelstvo Art&Craft Slovenija ali priznanje Priznani rokodelec/Priznana rokodelka.

    Predstavitev izobraževanja bo v torek, 18. marca 2025, ob 17. uri v Centru idrijske čipke, Prelovčeva 2, Idrija. Vabljeni vsi, ki želite poglobiti svoje znanje klekljanja in sodelovati pri ohranjanju bogate tradicije idrijske čipke.

  • V začetku leta potekajo občni zbori številnih društev

    V začetku leta potekajo občni zbori številnih društev

    V občini Dobrova – Polhov Gradec vse od začetka leta potekajo občni zbori društev. Občni zbor je najvišji organ društva, kjer člani pregledajo delo v preteklem letu, potrjujejo finančna poročila ter sprejemajo načrte in cilje za naprej. Občina se zaveda pomembnosti društev, saj s svojim delovanjem krepijo skupnost, spodbujajo sodelovanje in povezanost med občani ter ohranjajo kulturno in naravno dediščino. Na različnih področjih – od športa, turizma in kulture do gasilstva ter drugih prostovoljskih dejavnosti – društva aktivno prispevajo k boljši kakovosti življenja v občini. Občnih zborov se po svojih zmožnostih udeležijo tudi s strani vodstva občine in krajevnih skupnosti, kjer je priložnost za srečanje, izmenjavo načrtov, predvsem pa za podporo in izraz spoštovanja do prostovoljskega dela.
    Občina Dobrova – Polhov Gradec je ponosna na 48 društev, v katera je vključenih več kot 1500 občanov. V zadnjih dveh letih je občina, na podlagi dobrega in aktivnega dela naših društev, prejela naziv Prostovoljstvu prijazna občina zaradi prizadevanj za ustvarjanje spodbudnih pogojev za prostovoljce, vrednotenja njihovega dela in vključevanja prostovoljstva v razvojne strategije. 
    Vsem članom in prostovoljcem, ki s svojim trudom in predanostjo bogatijo občino, gre iskrena zahvala za njihov prispevek.

    Občina Dobrova – Polhov Gradec

  • Pustno rajanje v gasilskem domu Brezje

    Pustno rajanje v gasilskem domu Brezje

    Na pustni torek, 4. marca, je v gasilskem domu v Brezju potekalo veselo pustno rajanje. Na dogodku se je zbralo približno 50 maškar, med katerimi so prevladovali domačini, mlade družine – otroci in njihovi starši. Otroška razigranost in veselo rajanje je potekalo v dvorani gasilskega doma. Ob začetku so se pridružile mlajše maškare s starši, nato pa so prihajali tudi starejši občani. Medgeneracijski dogodek na zadnji pustni dan v letu je spremljala dobra glasba in veselo vzdušje. Za pijačo so poskrbeli gasilci, s katero zbirajo sredstva za nakup nove gasilske opreme. 
    Pisane maškare, okrašena dvorana in veselo pustno vzdušje so pričarali lep torkov popoldan, poln smeha in razigranosti. Pustno rajanje je povezalo vaščane vseh generacij ter prineslo toplino in veselje v gasilski dom. Organizatorji se že veselijo naslednjega pustovanja, kjer se bodo zopet srečale raznolike in domiselne maškare ter skupaj ustvarile nepozabne spomine.

    M. D.

     

  • Sončki po Aškerčevi poti

    Sončki po Aškerčevi poti

    Sončki smo se tokrat odpravili v Posavsko hribovje, ki zajema vzhodni del Predalpskega hribovja ob reki Savi v osrednji in vzhodni Sloveniji. Naš pohod je potekal po Aškerčevi poti, ki se začne v Zidanem mostu (v obratni smeri  v Rimskih Toplicah).

    Pohod po Aškerčevi poti smo pričeli na železniški postaji Zidani Most

    Pot je poimenovana po največjem slovenskem pesniku balad in romanc Antonu Aškercu in poteka skozi kraje, ki so najtesneje povezani s pesnikovim otroštvom in odraščanjem. Naselja in zaselki, skozi katera je speljana, ponujajo različne zgodbe iz zgodovine, nas pa so še posebej pritegnili okolica ob poti, razgledi, ki so se občasno odpirali, ter nekaj zanimivih zgradb. Vsako leto 10. junija ob obletnici pesnikove smrti, Kulturno društvo Anton Aškerc iz Laškega  organizira pohod po tej poti kot kulturno-pohodniško prireditev.

    Na začetku poti  kmalu iz Zidanega Mosta nas je na strmem in dokaj prepadnem delu presenetil gams, ki  pa se je splašil in hitro skril našim očem. V Širju, ki leži na precej prostrani izravnavi nad Zidanim Mostom, smo naleteli na lepe travnike, občudovali cerkev Brezmadežnega Marijinega spočetja, zgrajene 1747 in kasneje prezidane, ter zanimivo graščino, ki je bila prvotno last širjske gospode in prehajala kasneje v last različnih, tudi neplemenitih lastnikov.

    Širje – kako primerno ime za vas nad ozko sotesko Save

    V nadaljevanju nas je pot vodila navzgor, pa spet navzdol skozi zaselke Brezno, Veliko Širje, Straže, Lukovica. Na naši desni strani nas je na nasprotnem bregu reke Savinje pozdravljalo Visoko Kozje, ki s strmimi pobočji pada proti Savinji. Upravičeno vliva spoštovanje. Na naši levi strani pa je prav tako proti nebu kipelo jugovzhodno pobočje Kopitnika, ki v tem delu s prepadnimi stenami poskrbi za gorsko vzdušje.

    Skalnato pobočje Kopitnika nad desnim bregom Savinje

    Nam na srečo ni bilo treba zagristi v strmine, hodili smo po delno asfaltirani, delno makadamski in na nekaterih delih celo kolovozni Aškerčevi poti, lepo označeni s stebrički in napisi. Na vsake toliko časa je zanimiv trikotni znak ponujal pogled na posamezne vrhove in točke.

    V zadnjem delu poti, ki se izpod Stražnika spusti proti Senožetim, smo se po strmi asfaltirani poti spuščali proti Rimskim Toplicam. Spotoma smo obiskali še Aškerčevo domačijo, kjer nam je Sonja prebrala še dve Aškerčevi baladi in s tem dopolnila nabor pesmi, že prebranih na avtobusu, s katerimi je obogatila kulturni značaj našega tokratnega pohoda.

    Rojstna hiša pesnika Antona Aškerca v Senožetah nad Rimskimi Toplicami

    Zanimivo doživetje, malce drugačno od naših običajnih pohodov!

    Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,

    GPS zapis: Srečko Kenk