Kategorija: Obvestila

  • Obvestilo – davek od premoženja

    Obvestilo – davek od premoženja

    Obvestilo navaja, da so vnosi narejeni po podatkih GURS, zato naj bi bile odločbe pravilne. Opozarja tudi, da naj zavezanci ne vlagajo pritožb samo iz razloga, ker te odločbe še nikoli niso prejeli. Zakon o davčnem postopku namreč navaja tudi, da lahko FURS izda odločbe za pet preteklih let.

    Še nekaj dejstev o navedenem davku:
    Davek od premoženje se plačuje na podlagi določb 156. člena Zakona o davkih občanov – ZDO (Uradni list SRS. št. 36/88 (iz leta 1988) s spremembami in dopolnitvami) in 384. člena ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami), ki opredeljujeta zavezanca, osnovo in davčne oprostitve, ter na podlagi Pravilnika o valorizaciji zneskov za odmero davkov po Zakonu o davkih občanov za leto 2024 (Uradni list RS, št. 131/2023).
    Davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže, prostore za počitek oziroma rekreacijo.
    Zavezanec mora vložiti napoved v 15 dneh od pridobitve stavbe (z nakupom, dedovanjem, podaritvijo) oziroma od izdaje uporabnega dovoljenja. Napoved se odda pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži.
    Osnova za davek od premoženja je vrednost stavbe ali prostora. Finančna uprava zavezancu enkrat letno izda odločbo s plačilnim nalogom. Davek od premoženja je prihodek občine, kjer nepremičnina leži in se plača na prehodni davčni podračun občine.
    Davka na premoženje so oproščeni prvi lastniki novogradenj (novih stanovanjskih hiš, stanovanj, garaž), in sicer za obdobje 10 let. Oprostitev NI avtomatska – zavezanec na finančno pošlje vlogo, ki jo napiše sam, saj obrazec ni predviden.
    Davek se tudi NE odmeri, če stanovanjska površina stavbe, v kateri imajo zavezanec ali njegovi ožji družinski člani prijavljeno stalno prebivališče, meri manj kot 160 m2.
    Če zavezanec ne odda vloge, ga lahko davčni organ oglobi z zakonsko predvideno globo, ter po uradni dolžnosti vodi davčni postopek, ugotovi dejansko stanje in vam o ugotovljenem izda odmerno odločbo (obveznost lahko odmeri tudi do pet let nazaj).
    Če so v odločbi nepravilnosti oz. kakšne neupoštevane spremembe, lahko zavezanec v predpisanem roku poda pritožbo.

    Več o davku na premoženje si lahko preberete na spretni strani Finančne uprave:
    Davek od premoženja | FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (gov.si) . Za pomoč oz. dodatna pojasnila se lahko obrnete na klicni center za davke fizičnih oseb Kontaktni center FURS | FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE.

    Urša Nagode
    Foto: Zajem zaslona

  • Zimzeleni po Beblerjevi poti v okolici Ankarana

    Zimzeleni po Beblerjevi poti v okolici Ankarana

    Ob izhodu iz avtobusa v Ankaranu smo si rekli dober dan obala. Le zakaj?! Na poti nas je že strašil rahel dež, tu pa je bila sicer visoka oblačnost, a brez burje in prijetno pomladansko.
    Takoj nas je vodnik Frenk popeljal do informativne table in predstavil pot, ki se imenuje po dr. Alešu Beblerju, španskemu borcu, partizanu, politiku, diplomatu in predvsem varuhu narave in zdravega okolja.
    Pot je namenjena pohodnikom, rekreativcem, skupinam in posameznikom. Je zelo razgibana, malo gor, malo dol, z mnogimi zanimivostmi, po gozdnih poteh, med oljčniki, obsežnimi vinogradi, parki, po zaselkih z ostalinami starega in mnogo novega in z razgledi po Tržaškem in Koprskem zalivu. Prav tu, v Ankaranu pa se končuje ali začenja tudi Slovenska planinska pot.
    To je bila informacija za motivacijo, da smo lažje krenili malo navzgor proti vrhu Miljskega hriba. Na vsakem koraku smo opazili, da je tu že skozi široko odprta »vrata« vstopila pomlad. Kjer koli diši po rožmarinu, kukajo izza zelenja sivo modre drobne cvetke. Ne da se oceniti, ali je več tankih mesnatihiglic ali cvetnih očk.
    Kjer so v zavetju pred burjo zasajeni grmiči ali drevesca dišečih mimoz, ki so v resnici srebrne akacije, je kot bi posijalo sonce – zlatorumene kroglice, ki se razpihnejo v rumeno puhasto socvetje, že na daleč opominjajo človeka, da se ustavi in se nagleda tega čudesa od januarja do marca. Srebrna akacija je sicer tropska rastlina, a na Primorskem tudi uspeva.
    Prav tako se je rožnato beli mandljevec že oblekel v cvetno odevalo in vabi čebele na bogato bero. Žahtne vrtnice pa se ponosno razkazujejo v različnih barvnih odtenkih povsod v zavetrju in po vrtovih.
    Tako sploh nismo utegnili pomisliti na strmino in že smo bili na vrhu, kjer kraljuje naselje Hrvatini, ki je nastalo iz več zaselkov, saj so se ljudje zaradi bližine pristanišča in delovnih mest priseljevali in senstopili s staroselci. Le novogradnje izstopajo, starejše gradnje pa počasi izginjajo, grajene iz rumenkastega peščenjaka, a zdaj so obnovljene. Natančno oko bi kje še našlo kako klopco, mizo, korito za vodo ali suhi zidec, grajen iz tega materiala.
    A pogledi nas kmalu odnesejo na ladje čezoceanke, ki so zasidrane v Koprskem zalivu, pa tja, kjer se nastavlja Trst z okolico v Tržaškem zalivu.
    Narava pa zna poskrbeti tudi za kontraste, kajti na neki vinski trti čaka nekaj grozdov na »velikonočno trgatev«. Je to igra narave ali človekova pozabljivost, bogvedi? Kmalu smo zapustili to pomladansko razkošje in se napotili navzdol do spomenika, izpustili pa smo Pokopališče školjk v Ankaranu, kjer je na obali ogromno školjčnih in polžkovih lupin. Strokovnjaki so jih menda našteli preko 200 različnih vrst, drugače pa jih je na deset tisoče. Za naslednji obisk.
    Kako malo je treba, da je človek zadovoljen in mi smo bili. Nadihali smo se morskega zraka, uživali ob prvih pomladanskih znanilcih in bili v prijetni družbi, pa se za naša leta še prijetno sprehodili in nahodili.

    Zapisala: Elica Brelih
    Slike: Janez, Mira, Mojca

  • Spominska razstava »Kaj se skriva v kocki« mojstra oblikovanja male plastike Janeza Groma

    Spominska razstava »Kaj se skriva v kocki« mojstra oblikovanja male plastike Janeza Groma

    V počastitev kulturnega praznika in ob petnajsti obletnici smrti mojstra oblikovanja male plastike, Janeza Groma, je bilo v prostorih DU Vrhnika, 6. februarja 2025, odprtje razstave »KAJ SE SKRIVA V KOCKI«.  

    V kulturnem programu sta sodelovala Breda Janjić z umetniško besedo in Tone Stanovnik s harmoniko.  Anka Grom, žena pokojnega,  je slikovitimi besedami predstavila življenje in delo mojstra, Janeza Groma.

    Odprtje razstave v prostorih Društva upokojencev  je s sodelavci  organizirala in tudi povezovala program Marta Rijavec. 

    Predstavila je tudi ugotovitve prof. Janeza Suhadolca, Univerze v Ljubljani, Fakultete za arhitekturo, »da je mogoče kocke ocenjevati  po umetniški in tehnični plati. Kot umetniške izdelke jih je  mogoče uvrstiti med malo plastiko, kot predmete natančne izdelave jih pa lahko uvrščamo med dosežke slovenske tehnične kulture.« (Zloženka, DU Vrhnika, 6. februar 2025).

    Profesor Janez Suhadolc ocenjuje tudi, da bi bilo prav, če bi njegova ustvarjalna zapuščina dobila svoje trajno mesto in možnost ogleda občinstva v Tehničnem muzeju  Slovenije.

    Zloženko s predstavitvijo dela je oblikoval Marjan Rijavec.  Avtor fotografij, ki so na ogled  na razstavi, je Jože Pristavec.

    Razstava bo na ogled  v času uradnih ur, to je ob sredah in petkih,  na  DU Vrhnika do 31. 3. 2025.

    Zapisala: Metka Krašovec

    Slike: Željko J.




  • Javni razpis za sofinanciranje nakupa hišnih črpališč komunalnih odpadnih voda na območju Občine Horjul v letu 2025

    Javni razpis za sofinanciranje nakupa hišnih črpališč komunalnih odpadnih voda na območju Občine Horjul v letu 2025

    Predmet javnega razpisa je sofinanciranje dela stroškov nakupa hišnih črpališč komunalnih odpadnih voda iz  objektov, kadar odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje ne morejo odtekati s pomočjo gravitacije, ker se stekajo nižje od voda javne kanalizacije, zaradi česar jih je potrebno prečrpavati s pomočjo hišnega črpališča.

    Vse informacije o razpisu lahko dobite na spletni strani www.horjul.si in na telefonski številki 01 759 11 24 (Urša Nagode) ali preko e-pošte ursa.nagode@horjul.si

    Peter Kavčič

    Foto: eco-ing.com

  • Uradne ure OPN urbanista

    Uradne ure OPN urbanista

    Spoštovani, 

    Sporočamo, da uradne ure OPN urbanista (Urbania d.o.o.), v sredo, 19.2.2025 od 9. do 11. ure odpadejo. V kolikor imate vprašanje za urbanista z vidika sprejema novega OPN, jih lahko posredujete na mail obcina@horjul.si ali pokličete na telefon 01/ 75 91 120.

    Hkrati vas obveščamo, da je bilo v začetku februarju 2025 poslano zaprosilo za prvo mnenje k osnutku sprememb in dopolnitev št. 5 občinskega prostorskega načrta Občine Horjul vsem nosilcem urejanja prostora. V prihodnjih mesecih pričakujemo, da bomo prejeli njihova mnenja, nato pa nadaljujemo s sprejemom.

    Hvala za razumevanje!

  • Občina ureja nadzor nad športnimi objekti

    Občina ureja nadzor nad športnimi objekti

    Občina Horjul je zato pooblastila osebo, ki bo opravljala nadzor nad športnimi objekti v lasti Občine Horjul. Apolonija Logar bo skrbela za red ter odklepanje in zaklepanje športnih objektov. O tem so na občini že obvestili vsa društva oziroma posameznike, ki uporabljajo športne prostore in imajo ključe omenjenih dvoran. Spremenjeni režim začne veljati v ponedeljek, 17. 2. 2025.

    Peter Kavčič

    Foto: občinski arhiv.

  • Plesni večer z godbo Dobrova – Polhov Gradec in Katarino Venturini navdušil plesalce s cele Slovenije!

    Plesni večer z godbo Dobrova – Polhov Gradec in Katarino Venturini navdušil plesalce s cele Slovenije!

    Že nekaj dni je minilo od vrhunskega večera na dan kulture, 8. februarja, ko se je na Dobrovi prvič odvijal tako velik in čudovit plesni večer. 
    Pred osmimi meseci, junija 2024, ko so se začele prve priprave, usklajevanja in dogovori, si nihče ni mislil, da bo dogodek moč izpeljati na tako visoki ravni, sploh pa ne, da bo že prvo leto tako velik odziv. Plesalci s celotne Slovenije so prišli na Dobrovo, da skupaj spletemo lep plesni večer ob dobri plesni glasbi in rujni kapljici. Nekateri z družbo, drugi le z boljšo polovico. 
    Večina jih ni vedela niti s kom sedi, pa so bili vseeno pogumni in prišli na ples, ne vedoč, kako bo potekal in kaj bodo poleg plesa tam sploh počeli. Marsikdo si je tam našel nove prijatelje, nove ljubitelje plesa in ljudi, s katerimi je preživel nekaj skupnih ur na prečudovit sobotni večer. Večje skupine so svoje prijateljstvo le še poglobile, se podružile ob dobri glasbi. Nazdravljale ob rujni kapljici in plesale do zadnje pesmi in še dlje. Najbolj vztrajna skupina plesalcev in podpornikov godbe je ostala vse do ene ure zjutraj, ko smo godbeniki in starši pospravili že skoraj pol dvorane. 
    Veselje in čarobnost sta krasila ta lep večer. In mimo teh besed ne moremo. Kljub velikim naporom, delu, reševanju težav in izzivov, se je izplačalo. Polna dvorana čudovitih in navdušenih plesalcev je odraz vsega odrekanja in dela, ki so ga godbeniki, njihovi starši in ostali pomočniki dali v ta projekt. 
    Ob vhodu je plesalce pozdravljal Volkswagen ID Buzz podjetja Špan, ki je s svojo eleganco navdušil prav vsakega mimoidočega. Na sprejemu so plesalci lahko nazdravili s penino, nato pa se v svojih elegantnih oblekah in plesnih čevljih počasi odpravili do svoje mize. Miza 26 desno ali levo? Največja skrb večera, ki so jo s pomočjo hostes hitro razčistili. 
    Plesni večer je otvorila Katarin Venturini z njenim nagovorom vsem plesalcem in godbenikom, glasbena otvoritev pa je pospremila pesem Nihče ne ve. Na plesu so se odvijali 4 sklopi po 10 skladb, od tega so imeli plesalci na mizah prave plesne menije, po katerih so lahko sledili, kateri ples je na vrsti. 
    Plesni večer pa ni bil le večer plesa, kot bi kdo pričakoval. Večer je bil obogaten z različnimi aktivnostmi in presenečenjem. Po prvem sklopu pesmi in daljši pavzi so plesno presenečenje pripravili učitelji plesne šole Plesna Zvezda. Spektakel so pričarali že v prvi minuti in ko so vsi že mislili, da je njihove plesne točke konec, se je z drugo latino caffe pesmijo šele komaj dobro začela. Dodobra so ogreli plesišče, da so plesalci bolj pogumno stopili na plesišče in se prepustili plesnim ritmom. Med drugim sklopom je med skladbami zopet sledilo presenečenje za kar tri slavljenke. Celotna dvorana je zapela kar trem udeleženkam plesa, ki so v kratkem praznovale. Plesalka Petra je rojstni dan slavila prav na tisti dan, flavtistka Eva dan prej, godbena mama Andreja pa je okrogli jubilej praznovala nekaj dni pred plesom. Nato je sledila točka, splet pesmi, kjer je slovel drugi najmlajši, 11-letni godbenik Patrik, ki je s svojim solističnim igranjem na ksilofonu tako navdušil celo dvorano, da se nihče ni upal na plesišče in so vsi samo strmeli v oder in poslušali Patrikove melodije. Nimaš kaj, Patrik res raztura! 
    Presenečenja pa so še sledila. V naslednjem sklopu pesmi so prvih nekaj skladb izvedli profesionalci – Gašper Konec na klavirju, Jure Rozman na tolkalih, Primož Hudoklin na kitari, Krištof Janša na bas kitari ter Anton Čuden kot solist na saksofonu, dirigent Matej Rihter kot nenapovedani solist na trobenti ter tolkalec Marko Grabner, ki je občinstvo prvič presenetil s petjem. 
    Aplavzi so se vrstili po vsaki skladbi, vse od prve do zadnje. Plesišče pa se je čez noči vedno bolj praznilo. Vsi utrujeni so odhajali domov, medtem ko so vsi polni energije komaj prišli na svoj račun. V začetku večera se je odvijala tudi nagradna igra Sreča na vrtnici, kjer so se obiskovalci ob nakupu rdeče vrtince borili za 5 res bogatih nagrad. Zakaj se je nagradna igra odvijala le v začetku večera? Ker so bile vrtnice pokupljene v dobri uri!  Poleg tega je večer bogatil tudi fotokotiček, kjer so se lahko plesalci in vsi prisotni brezplačno slikali in dobili sliko za spomin. 
    Celoten večer je bila na voljo tudi pestra kulinarična ponudba narezkov lokalnih pridelovalcev in kmetij ter pestra izbira sladic v kozarčku. Izbrana vina znamke Dar sonca podjetja Koželj Wines so večer postavila še na višji nivo. 
    Godba se želi zahvaliti vsem godbenikom, staršem, pomočnikom, prostovoljcem, obiskovalcem, plesalkam in plesalcem, donatorjem, sponzorju dogodka, podjetju Špan d.o.o. in vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri čudovito izpeljanem večeru.

    M.D.

  • Gradimo na povezovanju športa in skupnosti za dobro vseh

    Gradimo na povezovanju športa in skupnosti za dobro vseh

    V lanskem letu so se lotili velikega projekta, gradnje športnega igrišča oziroma večnamenske ploščadi. O tem, zakaj je društvo pomembno za Vrzdenec in kaj bo pomenila nova pridobitev, smo se pogovarjali v začetku februarja, le nekaj dni za tem, ko je Andreja začela z novim mandatom predsednice društva.

    Koliko časa že obstaja športno društvo in zakaj, kaj je bila tista ideja, prva iskrica, da ste vse skupaj štartali?
    Športno društvo Vrzdenec je bilo ustanovljeno leta 2016, tako da je aktivno v bistvu 9 let. Ideja oziroma želja ustanoviteljev je bila, da bi nekako združili naše vizije o promoviranju športa v dolini in predvsem, da bi se nekako tudi vaščani povezali v teh raznih športnih aktivnostih.

    Kakšne zvrsti športa oziroma aktivnosti pa so najbolj značilne za vaše društvo?
    Ko se ozremo nazaj v preteklost, lahko ugotovimo, da smo skozi vsa ta leta v bistvu organizirali kar nekaj različnih dogodkov.  Iz leta v leto se vse skupaj sicer malo spreminja. Mogoče je na začetku zelo prednjačil turnir v odbojki.  Tudi horjulski futsal turnir je bil tak pomemben in prepoznaven del naših aktivnosti. Dejavni smo bili in smo tudi še zmeraj na področju teka. Predvsem tek-kros je pomemben del. Na začetku smo ga organiziral v bistvu za odrasle in otroke, pa se je kasneje izkazalo, da za odrasle nekako ni bil dovolj dobro obiskan, tako da smo ga potem malo preoblikovali in ga naredili bolj za otroke. Ta je zadnja leta res eden izmed boljših dogodkov, saj pride na tek več kot 50 otrok, in še zdaleč ne samo iz naše vasi, ampak tudi iz cele občin ter tudi od drugod.  Tako da smo na ta dogodek res ponosni.

    No, potem imamo tu tudi Bombastično noč. Gre za plesni in družabni dogodek. Ta je tradicionalno organiziran septembra in smo seveda tudi odvisni od samega vremena. Če je vreme naklonjeno, je obisk zelo dober, včasih pa nas pleše malo manj, ko je vreme muhasto. V zadnjih letih je bilo povpraševanje po plesu Salsation veliko tudi med deklicami, tako da sedaj tudi deklice pridejo na dogodek skupaj z mamicami, kjer tako glasba in ples povezuje različne generacije.

    Ampak en dogodek je še posebej pritegnil publiko iz različnih koncev, pa v bistvu sploh ni športno- aktivni dogodek?

    Ja, res je. Kostanj in zgodbe je koncept dogodka, ki se dogaja okoli zgodbe zanimivega gosta, ki z nami deli svojo življenjsko zgodbo. Doslej smo ga izpeljali dvakrat in nas je res prijetno presenetilo, koliko ljudi je prišlo in kako dobre odzive smo dobili.  Morda ni tako športno obarvan, njegovo bistvo pa je predvsem deljenje teh osebnih zgodb. Zaenkrat smo imeli goste oziroma govorce iz naših krajev. Lepo je pogledati polno dvorano v gasilskem domu na Vrzdencu, ki pozorno posluša zgodbe.

    Pa se dotakniva še odločitve, da kot predsednica poprimete za krmilo športnega društva?

    Že od samega začetka sem zelo vpeta v samo društvo. Definitivno bomo še naprej delali na dogodkih in se posvetili še večji promociji. Želimo si, da bi bili ti dogodki dobro obiskani in na tak način deležni tudi prepoznavnosti. Iz dosedanjih izkušenj lahko rečem, da za to, da postane dogodek prepoznaven, potrebuješ par let, da ta zaživi oziroma da se vidi, ali se bo obdržal ali ne. Takšne stvari je treba spremljati, to vzeti v zakup in potem mogoče včasih kaj spremeniš, prilagodiš in vidiš, ali je rezultat oz. obisk boljši. Nam kot društvu je v interesu predvsem to, da bi ti dogodki postali tradicionalni, da bi rasli in da bi mogoče nadgradili vse skupaj s še kakšnimi novimi projekti. V mislih imam predvsem športne dogodke za otroke, saj ugotavljamo, da je interes zelo velik. Definitivno si želimo, da bi članom lahko ponudili še kaj več, dodatne ugodnosti, zanimive izkušnje, izlete. Če bomo delali dobro, bomo nedvomno privabili še več članov, kar je tudi eden od ciljev oziroma poslanstvo.

    Kako pa sploh lahko postaneš član Športnega društva Vrzdenec?  

    To je zelo enostavno, v bistvu je lahko član vsakdo. Se pravi od otrok do starejših. V bistvu ni neke starostne omejitve. Menim, da je pomembna pripadnost. Ali se v tem društvu vidiš in najdeš smisel v tem, kar počnemo? Mislim, da se je zdaj, skozi vsa ta leta vseeno pokazalo, da vaščani cenijo naša prizadevanja. Poudariti moram še nekaj zelo pomembnega. Ves denar, ki ga zberemo na naših dogodkih, gre v skupno dobro, za večnamensko ploščad poleg gasilskega doma na Vrzdencu. Ta nova pridobitev je res velik zalogaj.

    Ko omenjate športno igrišče, lahko poveste kaj več o tej zadevi. Za kaj pravzaprav gre, slišali smo, da se bo gradilo, da bo projekt kar velik finančni zalogaj?
    Ja, res je, to je za Vrzdenec en velik projekt. V resnici bo tudi ogromna pridobitev za kraj in tudi za samo društvo.
    Sama ideja o igrišču je v kraju prisotna že več kot 10 let. Pred 9 leti smo pridobili prve projekte za izvedbo, ampak se nekako nikoli ni sestavila prava ekipa, da bi naredila večje korake naprej. Ampak to bi še šlo, težava so bila vedno finančna sredstva.  V društvu smo prišli do ugotovitve, da bo treba zavihati rokave in se enostavno spoprijeti z izzivom. Zato smo sestavili Odbor za igrišče, ki ga sestavljajo Vaški odbor, gasilci, ki so tudi lastniki parcele, ter naše Športno društvo. Mnenja smo, da tako lahko nekaj najbolj zagretih bolj uspešno realizira projekt. Nenazadnje gre za projekt, ki bo pomemben za celotno vas. Če poenostavim, to ne bo samo športno igrišče, ampak večnamenska ploščad, ki jo bodo lahko uporabljali gasilci za veselice in gasilske vaje, upokojenci in ostali vaščani za razne dogodke, druženja in seveda tudi mi kot športniki za naše dogodke. S primernim objektom lahko bolje izpeljemo vse naše aktivnosti, saj ima dosedanji prostor določene omejitve. Predvsem pa bodo otroci in mladi imeli prostor, da se družijo in varno igrajo razne športe.

    Se dotakneva za konec še dogodkov v letošnjem letu?  
    Seveda, nov dodatni dogodek za otroke bo v aprilu, gre za ustvarjalne velikonočne delavnice. Vse, bolj natančne informacije bomo sproti objavili v Našem časopisu in na spletni strani občine ter seveda na našem facebook profilu. V začetku septembra, torej z novim šolskim letom, bomo v OŠ Horjul kandidirali za pridobitev termina za krožek malega nogometa oziroma futsala za otroke od 5. do 9. razreda. Vidimo, da to manjka, ko bo znanih več podrobnosti, pa bomo seveda obvestili starše oziroma otroke. Dogovorjeni smo že s trenerjem, ki ima vse primerne uradne licence in znanje za opravljanje treningov nogometa in upamo, da nam to uspe realizirati.

    Če imate radi šport in si želite sodelovati pri naših aktivnostih kot član, se lahko do konca februarja včlanite v naše društvo. Letna članarina za otroke do 18 leta znaša 5 evrov, od 19 let dalje pa 15 eurov. 21. februarja pa organiziramo  že prvo Spoznavno druženje za člane.

    Peter Kavčič, foto: arhiv ŠD Vrzdenec

     

  • Marija in Andrej Štremfelj na Veliki himalajski poti: “O tem nisem govoril na glas, želja je rasla v meni”

    Marija in Andrej Štremfelj na Veliki himalajski poti: “O tem nisem govoril na glas, želja je rasla v meni”

    Pohodništvo v času vajine mladosti še zdaleč ni bil tako razširjeno kot danes. Kaj je vaju vleklo v gore? Nas lahko popeljeta v 70. leta, ko sta četrtkove večere preživljala v kranjskem “ferajnu” (alpinističnem odseku)?

    A: Še danes smo malo, takrat smo bili pa čisti, čudaki. (smeh) Malo posebni ljudje in tako so nas tudi drugi gledali. Iz Kranja se vidi na Grintavec, Kočno, Storžič in to me je že kot osnovnošolca strašno privlačilo. Gore sem si želel videti od blizu, pa nisem imel nikogar, ki bi šel z mano. Kot otrok sem si rekel: “Ko bom dovolj velik, bom šel sam”. In tako smo pri približno trinajstih letih začeli sami hoditi po hribih. K sreči so nama z bratom to omogočili. Danes bi naju verjetno obravnavale socialne službe, ampak mislim, da sva kljub vsemu dobro zrastla.

    Marija, ženska v alpinizmu pa je bila verjetno sploh svojevrstna redkost, kajne?

    M: Takrat je bilo vse veliko bolj enostavno kot danes. Najprej smo kot veroukarji s kaplanom hodili po hribih. Moj brat Tone pa je bil soplezalec Nejca Zaplotnika, ki je živel zelo blizu. S Tonetom sta bila zelo dobra prijatelja in srečevala sta se pri nas doma. Bila sem srednješolka, ko je Tone postal načelnik alpinističnega odseka v Kranju in marsikateri sestanek je potekal kar pri nas doma. Te fantje so se mi zdeli fajn. Po koncu vikenda so vedno gledali fotografije – takrat še na diapozitivih. V bistvu me je naprej potegnila družba. Čudilo me je navdušenje fantov, ki so pripovedovali o  tem, kako dneve preživljajo v steni. In tako sem tudi sama začela plezati.

    Andrej, na prvih straneh svoje avtobiografije se zahvalite staršem, ki sta vam dovolila izživeti svoje sanje. Biti starš alpinista verjetno ni najlažje?

    A: Verjetno ne. Prednost je bila, da na začetku nista vedela, kako sploh izgleda v hribih. Kasneje pa sem bil tako trmast in nepopustljiv, da nisem veliko spraševal. Spomnim se, kako sem nekoč v drugem letniku fakultete prišel domov in rekel: “Spomladi grem za tri mesece v Himalajo.” Ne spomnim se reakcije, ampak nič nista imela proti. Veste, takrat ni bilo telefonov. Jaz sem izginil in čez tri mesece sem prišel domov, potrkal na vrata: “Čau, čau, tukaj sem”.

    Alpinizem in družina na prvi pogled ne gresta skupaj. Vidva sta si želela tudi družine. Kako velik izziv je bilo usklajevati ti dve ljubezni?

    M: Doma imava eno veliko škatlo starih pisem. Ko zdaj prebiram ta pisma se čudim, kako lahko en sam človek naredi vse to, kar sem jaz takrat opisovala Andreju. Nikoli nisva razmišljala, kdaj bova imela otroke, sicer jih ne bi nikoli imela. Otroci so pač prišli. Res pa je, da nama to ne bi uspelo, če ne bi imela zaledja v najinih velikih družinah.

    »Nekoč, ko se bom postaral, si bom vzel čas in se bom po Nepalu potepal brez visokoletečih ciljev. Z Marijo,« ste Andrej zapisal že v vajini prvi skupni knjigi Objem na vrhu sveta. Je ideja o Veliki himalajski poti, ki sta jo prehodila pred dobrim letom in jo opisala v najnovejši knjigi Moč noči je v svetlobi zvezd, tlela že dolgo?

    A: To sem si želel zelo dolgo. Vendar zaradi vseh obveznosti prej nikakor nisva našla časa za to. Potem sem slišal za Veliko himalajsko pot. O tem nisem govoril na glas, želja je rasla v meni. Eno leto preden sva šla na to pot sva peljala vso družino starejše hčerke v Nepal in tam smo videli tablo s črkami GHM. Marija me je vprašala, kaj to pomeni. Great Himalaya Trail sem ji razložil. Takrat je Marija prvič slišala za to pot. Lansko jesen nama je nekaj odpadlo in rekla sva si, da bodo to najini trije meseci.

    V knjigi, Marija, opozorite na zanimivo besedno igro – v besedi srečati se skriva beseda sreča. Kako dragocena so bila za vaju srečanja z domačini in drugimi, ki sta jih srečevala na vajini poti?

    M: Na 88-dnevnem prečenju sva 11 noči preživela v šotorih, vse ostale noči pa sva preživela pri ljudeh. Nikamor nisva prišla napovedano, ampak kamorkoli sva prišla, sva bila del družine. Na vrata smo potrkali ob katerikoli uri, tudi ob devetih zvečer. Naš vodnik se je dogovoril in oni so nas sprejeli. Niti enkrat nas niso zavrnili. Niti enkrat. Ponudili so nama prenočišče, naju posedli ob ognjišče in nama pripravili nekaj za jest. 

    A: Nepal ne imenujejo zastonj dežela nasmehov. Ljudje so povsod neizmerno prijazni.

    Med potjo opazita tudi številne paradokse – ljudje, ki nimajo tople vode, imajo telefone. S cmokom v grlu opazujeta, kako zelo so se spremenile nekatere vasi, ki jih, kot pravita, še komaj prepoznata.

    M: To je pa mene res presunilo. Ne moreš si mislit, kako imajo v krajih, kjer ljudem revščina seva iz oči, vsi telefone. Tudi majhni otroci. Starši jim dajo v roke telefone, da imajo mir. Niso pa ozaveščeni, kaj to zanje pomeni. Prodor tehnologije v revne razmere vidim kot res veliko grožnjo.

    A: Mislim da vse civilizacije, ki niso tako tehnološko razvite kot zahod, na nas gledajo z zavidanjem, češ kaj vse mi imamo. Sploh danes, ko imajo telefone. Pritisne tri tipke in vidi New York, filmske igralke na rdeči preprogi … Ko bi le vedeli, kakšna beda je to, v primerjavi z njihovim življenjem.

    Sestavni del življenja je tudi staranje. Kako se nekdo, ki je celo življenje osvajal največ, kar se osvojiti da, hodil po robu fizične zmogljivosti, spopada s pešanjem fizičnih moči?

    A: Odgovor je enostaven. Enostavno ne moreš več. Prej ko ugotoviš, da ne boš večno mlad, bolje bo zate. Meni so hribi to hitro pokazali. Za povprečnega človeka z Marijo zmoreva še vedno veliko, seveda pa ne toliko, kot sva nekoč. Predvsem se nama pozna na hitrosti, zato pa je odlična taka pot (Velika Himalajska pot), kjer je pomembnejša vzdržljivost.

    M: Jaz sem na to pomislila, ko sva na prečenju hodila pod Makalujem. Preden sva popolnoma zaključila z osemtisočaki je bila najina želja, da greva še na Makalu. To pač ni uspelo. In ko sva stala pod to goro, sem rekla:  “Vau, a misliš, da bi še lahko”. Pa sva hitro ugotovila, da ne in da nama je spodaj na Veliki Himalajski poti prav lepo.

    Dogodek sta organizirala Planinsko društvo Šentjošt in KPD Ivan Cankar Šentjošt.

  • Začenja se nov natečaj Lepote horjulske doline 2025, vabljeni k sodelovanju

    Začenja se nov natečaj Lepote horjulske doline 2025, vabljeni k sodelovanju

    Kar se je pred nekaj leti začelo kot zamisel, kako bi ovekovečili zanimive motive iz naših krajev, je zraslo v priljubljen projekt. Ta poskrbi, da vsem, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s fotografijo, prinese izziv, kako narediti še boljši in lepši posnetek, ki bo morda postal del koledarja in tako razveseljeval občane in občanke. 
    Župan Janko Prebil je tudi ob začetku letošnjega natečaja dejal: ”Motivi iz našega okolja so že tradicionalno del letnega koledarja, ki ga prejme vsako gospodinjstvo ob novem letu. Po uspešnem odzivu in mnogih čudovitih motivih, ki ste jih poslali vsi sodelujoči, je želja, da vse skupaj ponovimo tudi v letošnjem letu.”
    Fotonatečaj se uradno začenja v februarja, pravila pa ostajajo nespremenjena. Vsi, ki imate željo in voljo po sodelovanju, lahko pošljete fotografije do konca septembra na obcina@horjul.si. Materiali morajo biti ustrezne velikosti in formata, torej v visoki resoluciji (originalni velikosti), da je kakovost fotografije primerna za tisk. Vsaj eno ali več fotografij lahko pošljete po e-pošti oziroma po povezavi wetransfer, lahko pa jih prinesete tudi na USB ključku v sprejemno pisarno občine Horjul. 
    Namen natečaja je ovekovečiti lepote našega kraja. Motivi so lahko različni od narave do kulturne dediščine ali dogodkov. Iščite posebnosti, ki so navdih krajem, povezovalne elemente zaselkom, prvine, ki so po vašem mnenju tvarina identitete neke vasi, skupnosti.”

    Nekaj koristnih napotkov za sodelujoče
    Komisija bo z veseljem pregledala prejete fotografije, ob tem pa dodajajo nekaj izhodišč in napotkov, kaj pravzaprav je primerno za izbor fotografij, ki bodo šel na strani letnega občinskega koledarja. Motivi naj bodo iz celotne Horjulske občine v vseh letnih časihZanimive so fotografije narave, polja cvetočega drevja ali preprosto lepi razgledi naše čudovite narave v različnih letnih časih. Zelo dobrodošle so tudi fotografije, ki vključujejo različne kulturne, športne, glasbene in druge podobne dogodke. Lahko gre tudi za fotografije uličnega utripa, ki vključuje ljudi, njihovo delo in njihovo ustvarjanje. V posebno rubriko zelo primernih fotografij pa spadajo tudi arhitektura in zgodovinske kulturne točke, ki izražajo posebnosti in tradicijo naših krajev. 
    Natečaj bo potekal do vključno 30. septembra 2025.

    Peter Kavčič

    Foto: občinski arhiv – slike so simbolne