Kategorija: Obvestila

Za ohranjanje psihične in fizične kondicije smo tudi to leto začeli s polno vnemo.
Delavnica klekljanja, ki je sedaj na sporedu že nekaj obdobij se je ponovno pričela v januarju. Zanimanje za ohranjanje te dediščine je še zmeraj veliko in sedaj imamo že kar nekaj res dobrih klekljaric.
Tako kot velevajo predpisi smo kmalu v začetku leta izvedli letni občni zbor katerega se udeležuje izjemno veliko število članic in članov. Poleg pregleda delovanja v preteklem letu smo naredili tudi plan za letošnje leto. Ta je dovolj bogat, da se bo v društvu lahko videl prav vsak s svojimi interesi.
V prvi polovici marca smo že organizirali predavanje in pregled žensk za zgodnje odkrivanje raka dojk, ki ga je izvedla prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije in onkologije. Obisk je bil nad pričakovanji in veseli smo, če smo z organizacijo tega pomagali kateri od udeleženk.
Proti koncu marca je bil izpeljan spomladanski izlet. Odšli smo v Zasavje (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik) in tam smo imeli kaj videti: od kapele z grobnico Janeza Vajkarda Valvasorja, rudarskega muzeja, kip Janeza Drnovška, spominsko sobo Ladka Korošca, zbirko in prikaz delovanja lutk marionet in še marsikaj, kar nam je bilo predstavljeno na tej izletniški poti in nam je predstavil naš odličen vodnik. Po krepkem kosilu, ki smo ga imeli v gostišču pri znanem kuharskem mojstru smo se vrnili domov in takoj nadaljevali s plani za naprej.
Dan pred Cvetno nedeljo je potekala delavnica izdelave velikonočnih butaric. Priprave za to delavnico se pričnejo že kar nekaj prej, saj je za izdelavo le-teh potrebno nabrati za to potrebni material.
Dne 12. 5. bo na vrsti naša zelemenjava, kjer si izmenjamo sadike, semena in izkušnje.
Dne 15. 6. sledi poletni piknik, nato pa odidemo na zasluženi dopust po energijo, ki je bomo še potrebovali, da naše cilje, ki sledijo, izpeljemo do konca. Je pa tako, da brez zagnanega vodstva in ekipe ne gre. Zato gre vsem velika zahvala, še posebej pa predsednici Bitki Petrovčič.

Za DU Vrzdenec
Jana Jereb

25. marca obeležujemo Materinski dan, praznik posvečen materam. Izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od 14. maja 1910, Evropa je to navado prevzela po prvi svetovni vojni, a so datum prestavili na 25. marec.
Pri nas ga po drugi svetovni vojni še nismo praznovali, saj smo praviloma slavili 8. marec – Dan žena. Zdaj je praznovanje spet v navadi, praznujemo ga na isti dan kot Marijino oznanenje.
Matere smo v naši družbi vse bolj cenjene in spoštovane ter nam je priznanih kar precej pravic. Pravica do porodniškega dopusta ob rojstvu otroka, urejeno varstvo predšolskih in šolskih otrok, pravica do izobraževanja, do dela, pravica do plačila za opravljeno delo, volilna pravica, pravica do zdravstvenih storitev, pravica do splava in še bi našli kaj, kar našo vlogo v družbi olajšuje. A se odnosi spreminjajo, žal ne vselej v korist žena in mater, tako so nekatere že pridobljene pravice ponovno tema žolčnih razprav in komentarjev. Spreminja se tudi naša vloga v družini. Še vedno občutimo alkoholizem, nasilje v družini, mobing na delovnem mestu, prekarno delo številnim ženskam povzroča nerešljive težave in tegobe.
Mladim družinam pogosto onemogoča normalno življenje stanovanjska stiska, saj vsled neustrezne ali vsaj prešibke materialne in socialne varnosti le-te ne morejo rešiti v krajšem časovnem obdobju. Zagotovo so še pod večjim pritiskom in v velikih stiskah zaradi politik, vere, vojn, lakote, vremenskih ujm in položaja v družinah, matere po svetu, ki teh pravic nimajo ali jim jih je prepovedano izvajati.
Na prireditvi ni bil naš namen opozarjati na vse grozote, ki smo jim priča v svetu te dni, pač pa se s pesmijo in besedo pokloniti vsem materam in njihovi vlogi v družbi ter v družini. S prebiranjem pesmi slovenskih pesnic in pesnikov smo obudili njihovo vlogo, ob zvokih harmonike pa uživali v slovenski glasbi. Edini fant med nami je bil Ožbej, ki se je prijazno odzval vabilu in z igranjem popestil naše srečanje.
Okusno pecivo, ki ga je pripravila Milena, zelo okusne in privlačne Cvetkine jagode s čokolado in kozarček penine ter podarjena vrtnica so dan le še polepšali. Ob tej priložnosti smo se želeli spomnili tudi tistih mam, ki ostajajo osamljene, saj so se otroci odselili drugam. Verjamemo, da so se teh mam bližnji spomnili vsaj s telefonskim klicem in prijazno besedo. Teh ni nikoli dovolj.
Ali kot je v svoji pesmi zapisala Zvezdana Majhen:
»Neskončna ljubezen je ena sama,
ves svet kliče:
ljubljena mama!«

Vsekakor gre posebna zahvala organizatorkam že tradicionalnega dogodka, saj sta druženje in klepet v nadaljevanju popoldneva naredila dan prijaznejši in lep ter že se veselimo prihodnjega srečanja.

Dragica Krašovec
Foto: Marija Draksler

V torek, 1. 4. 2025, smo se članice DU Dobrova, tiste, ki se rade učimo in vedno in znova preizkušamo raznovrstne recepte, že drugič letos zbrale v kuhinji OŠ Dobrova in pod vodstvom mojstrice Mirjam pripravljale dobrote iz kvašenega testa.
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, obeležuje Jezusovo vstajenje od mrtvih. Praznuje se na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Iz tega razloga datum praznika vsako leto niha med 22. marcem in 25. aprilom. Mojstrica Mirjam nam je posredovala nekaj njenih preizkušenih receptov. Strokovno in potrpežljivo nam je pomagala pri pripravi testa. Ko je testo pravilno vzhajalo, nam je pokazala in nas učila izdelovati pletenice, ki so sestavljene iz različnega števila trakov, ki se spletejo v kite, gnezdeca, itd …

DU Dobrova

Študenti angleškega tečaja Univerze za tretje življenjsko obdobje Log- Dragomer na zelenem otoku
Aprila lansko leto se nas je pet študentov Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Log-Dragomerja, članov tečaja angleščine, podalo na nepozaben osemdnevni izlet na Irsko. Pot smo si organizirali kar sami, kar je našemu potovanju dalo še poseben pečat pustolovščine, prilagodljivosti in svobode. Vozili smo se z najetim avtomobilom, ki ga je po levostranskih irskih cestah spretno in zbrano vozil Miha – izziv, ki ga je prestal z odliko!
Naše irsko popotovanje se je začelo v čudovitem Galwayu, mestecu z živahnim utripom in pisanimi ulicami. Od tam smo se podali v naravni park Connemara, kjer so nas očarali divja narava, jezera in značilne kamnite ograje. Eden izmed vrhuncev izleta je bil izlet z ladjico ob Moherskih klifih, ki smo jih občudovali s prav posebne perspektive – z morja.
Na poti smo obiskali tudi pravljično lepo vasico Adare, ki velja za eno najlepših na Irskem. Na skrajnem jugu smo se povzpeli na razgledno točko Mizen Head, kjer se Irska dramatično zaključi nad Atlantikom. Pot smo nadaljevali proti Corku, si ogledali starodavno duhovno oazo Glendalough in zaključili v prestolnici Dublin, kjer smo doživeli še mestni utrip in bogato literarno dediščino.
Po vrnitvi domov smo začeli pripravljati brošuro v angleškem jeziku, v kateri smo zbrali prispevke o vsakem dnevu potovanja, nekaj zgodovinskih in kulturnih dejstev o Irski, zapis o pripravi potovanja ter predstavitev irskih Nobelovcev. Poleg nas petih, ki smo potovali, sta sodelovali še dve sošolki, ki se izleta nista mogli udeležiti.
Pomembno vlogo pri ustvarjanju publikacije sta imeli naši profesorici. Milojka, profesorica angleščine, ki se izleta ni mogla udeležiti, nas je skozi celoten proces spodbujala, usmerjala in skrbela za jezikovno raven besedil. Druga profesorica, Olga, ki je bila z nami na potovanju, je prevzela vlogo povezovalke – usklajevala je delo vseh sodelujočih in skrbela, da je bila publikacija izdana v manj kot enem letu po našem povratku.
Izlet na Irsko je bil že tretji tovrstni študijski obisk angleško govorečih držav v sklopu naših tečajev angleščine. Prvi je bil leta 2016 v Anglijo, nato smo leta 2018 obiskali Škotsko, zdaj pa smo raziskovali Irsko. Vsak izmed teh izletov je prinesel nova znanja in nepozabne spomine.
Bralce tega članka vabimo, da si ogledajo našo brošuro o Irski, ki je nastala kot rezultat skupnega truda in sodelovanja. Na voljo je na domači strani Društva Dvig:
https://iold.si/anglescina/studijsko-potovanje-studentov-anglescine-2024
Vabljeni k branju in virtualnemu potovanju po čudoviti Irski!
za društvo Dvig: Irena Lenaršič

V četrtek, 3. Aprila 2025 smo se člani društva upokojencev Log z avtobusom odpeljali v Novo Gorico, ki je bilo nominirano in izbrano za mesto kulture 2025. Odgovorni za organizacijo vseh prireditev in predstavitev mesta kulture so k sodelovanju povabili tudi Gorico in tako dobro meddržavno sodelovanje še bolj poglobili.
Že navsezgodaj smo imeli prekrasno sončno vreme. Po dobri uri vožnje smo prispeli v Novo Gorico, kjer smo si privoščili jutranjo kavico. Za nekatere je to bila že druga. Pridružila se nam je naša vodička Evelin. Odločili smo se najprej obiskati »staro« Gorico, se zapeljali na grad nad mestom in se nato peš spustili po ulicah starega mestnega jedra vse do glavnega trga imenovanega Travnik, nekdaj Piazza Grande ali Veliki trg. Po ogledu smo se vrnili v Novo Gorico, do prenovljene železniške postaje, nato pa še do Eda centra, najvišje stavbe v mestu, zgrajene leta 2011. V kleti stavbe je 425 parkirnih mest, v prvem nadstropju je restavracija Rusjan. V avli stavbe je na jeklenicah izobešena replika letala EDA bratov Rusjan, s katerim sta v bližini Nove Gorice prvič poletela. Štiri etaže so namenjene trgovskemu delu, naslednjih osem pa je namenjenih pisarniškim prostorom, na vrhu je 40 nadstandardnih stanovanj. 
Ob koncu II. svetovne vojne, so zavezniki, predvsem Angleži in Američani, na novo zarisali mejo. Na tem delu je meja potekala celo tako, da so bila razdeljena pokopališča, hiše, travniki … Nekdanja oblast je imela v načrtu na tem področju zgraditi moderno, evropsko mesto. Narejene so bile makete mesta, infrastrukturo so poleg gradbenih podjetij gradile tudi delovne brigade. Pri projektiranju je sodeloval znani arhitekt Edvard Ravnikar, vendar ni bilo dovolj interesa oblasti niti denarja za uresničitev vseh želja. Mesto se je gradilo postopoma, načrti so se spreminjali. Danes delijo mesto ulice v obliki črke ipsilon in tako nima pravega centra in kot mlado mesto seveda nima nobenih zgodovinskih znamenitosti. Ob 50-letnici je Nova Gorica, kot verjetno edino mesto na svetu v središču mesta dobila maketo IDEJE MESTA; ne mesta kakršno je, temveč mesta, kot bi lahko bilo, če … 
Kljub temu, da je Nova Gorica mlado mesto, je kar nekaj znamenitosti, ki si jih je vredno ogledati, na primer knjižnica Franceta Bevka. V parku nasproti knjižnice je njegov kip, ki vneto opazuje njene obiskovalce. Bevkov trg s fontano in kopico lokalčkov velja danes za središče mesta, kjer za senco v poletnih mesecih poskrbijo murve. Nova Gorica je najlepše opisana z besedami – mesto raznolikosti in vrtnic. Seveda pa ne smemo pozabiti igralnic, ki so v tem mestu pustile svoj pečat. 
Polni vtisov smo se odpeljali na Malovščevo, kjer so nas pričakali s šilcem domačega sladkega merlota. Po dobrem kosilu smo se lahko zavrteli ob glasbi našega Janeza, nekateri pa so odšli na daljši pohod do cerkvice na vzpetini. Del popoldneva smo lahko preživeli ob zvokih glasbe na veliki terasi gostišča. Obisk smo končali v vinski kleti ob pokušini njihovih vin in pršuta, sira in ob domačih kruhovih štručkah. 
Zadovoljni in dobre volje smo se okrog 19. ure vrnili domov.

Zapisal Anton Zdouc, član DU Log