Kategorija: Obvestila

  • Karunova mama

    Karunova mama

    Za Ložane je Brezje vas, ki je ne vidijo, če se ozrejo okoli domačega praga, začutijo pa jo s srcem. Brezje je tista prelepa vasica, ki jo z našim starodavnim selom povezujejo zgodovinske, rodbinske in prijateljske vezi. Zame osebno je čudovit spomin iz ranega otroštva, ko sem z očetom odšel čez hrib na sprehod. Za vedno se mi je v spomin vtisnil konj, ki se je pasel blizu majhnega kozolca; takega, ki ga z večjim delom z latami povezuje priročna streha tako, da kozolec postane priročno zavetišče v primeru nevihte ali pa se lahko podenj zapelje voz, poln suhega sena.
    Starodavni kolovoz, ki s prelaza Rosovše pripelje v brezenško dolino, so utrdili in spremenili v solidno cestno povezavo v letih pred II. svetovno vojno, ko so v stari Jugoslaviji uvedli banovine in je bilo v občini Log kar naenkrat premalo prebivalcev, da bi ložanska občina lahko obstala. Po pripovedovanju Marka Remškarja se je takrat župan, njegov oče Ivan, pogodil z dobrovškim kolegom, da se Brezje priključi občini Log. To je trajalo le dve leti, potem so se Brezenci priključili nazaj na Dobrovo. Ne vemo sicer točno, zakaj jim ni bila več pogodu zveza z Ložani, morda je bilo celo kaj v povezavi z državnimi predpisi.
    Danes je ta povezava spet zelo aktivna, ker je del kolesarske povezave Log–Horjul. Ko si enkrat na Rosovšah, je do prvih hiš v Dobrem dolu, ki je del Brezja takoj čez hrib, zares le streljaj. Ko se cesta prevesi proti bajerju, si potem kaj kmalu pri križišču in rdeče table z narisanim kolescem te usmerijo naprej proti Horjulu. Prva domačija, ki jo popotnik doseže, je Karunova kmetija. Tukaj zdaj kmetujeta pridna soimenjaka Martin in Martina Dolinar, družbo pa jima dela Martinina mama gospa Katarina Dolenc, rojena Jelovčan. Gospa Katarina, ki izvira z Bukovega vrha iz župnije Poljane, je bila lani v soju žarometov, ker je dopolnila 100 let. Zaradi pojava različnih dihalnih obolenj si mnogi, ki so ji hoteli čestitati za častitljivi jubilej, niso mogli prav podajati kljuke, vsekakor pa je bil med imenitnejšimi obiski dobrovško-polhograjski župan Jure Dolinar, iz Notranjih Goric pa jo je obiskala gospa Tatjana Poplas s hčerjo, ki je gospo Katarino razveselila z zvoki iz meha – seveda iz harmonike.
    Karunovi so že nekdaj povezani z Logom. Martina in Martin še zdaj budno spremljata, kaj se dogaja v naši vasi, in gresta kdaj pa kdaj tudi na žegnanje na Log. Takrat je pot čez hrib mimo neštetih jelk, ki so na brezenški strani prav posebej goste, še toliko bolj čudovita.
    Gospa Katarina je prišla v Brezje z vasi, ki je blizu drugemu koncu prostrane občine Dobrova-Polhov Gradec. S Karunom sta se poročila v petdesetih letih, ko je zločesti odmev dolgoletne morije že počasi pojenjal. Karun je leta vojne večinoma preživel v internaciji, najprej v taboriščih na Rabu in v Reniciju, potem pa na Nemškem v Flossburgu. Od tam se je vrnil večidel peš, s sotrpini iz bližnje in daljne okolice Brezja pa so se večkrat dobivali na prijetni domačiji pod vznožjem Ferjanke. Mama Katarina, ki je kljub visoki starosti še vedno zelo prožna in zvedava gospa ter na svojo priljubljeno krušno peč spleza kar sama, je povedala, koliko so si stari očanci imeli povedati. Zagotovo je bilo med njihovimi spomini tudi kar precej bridkih, po drugi strani pa so se veselili življenja, ki jim ga niti fašisti niti nacisti niso mogli odvzeti.
    Na Bukovem vrhu je bilo v Katarinini družini 7 otrok. Njen starejši brat je dočakal stotico pred dvema letoma, potem pa prav kmalu za vedno zatisnil oči. Katarinin oče se je na Bukov vrh priženil iz Poljan, kjer so imeli doma na Vidmu gostilno. Žal ga je nekoč vzela visoka voda Poljanske Sore, ko je v naglici, da bi čim prej prišel na suho, zgrešil most in končal v narasli reki. Pri hiši na Bukovem vrhu so se včasih pisali Fortuna in so bili v sorodu s Fortunovimi v Zaklancu, kamor se je z Malenskega vrha, ki je prav tako v župniji Poljane, pred leti omožila znamenita čipkarica in ljudska pisateljica Julka Fortuna, njen sin Daniel pa je bil nekaj mandatov horjulski župan.
    Tudi gospa Katarina je vešča klekljev in čipke, mogoče zdaj, ko je obrnila prvo svojega stran drugega stoletja, malo manj. Avtor pričujočega zapiska, čigar trikrat praded Janez, sirota iz Trsta, je bil doma na bližnji Petričevi domačiji. Vsi Ložani gospe Katarini iskreno čestitamo in ji želimo, da bi še kar nekaj let s svojo vitalnostjo razveseljevala enako domače kot vse številne znance. Martinu in Martini pa želimo, da bi v krogu svojih vnukov še dolgo prijazno nagovarjala mimoidoče popotnike, ki jih pot pripelje od solzave barjanske ravni, kjer v čisti kvinti žgolijo zvonovi sv. Janeza Krstnika.

    Miha Rus

    fotografije: Elizabeta Rus, Ema Dolinar Lovšin

  • Vloga staršev pri odraščanju otrok v samozavestne osebe

    Vloga staršev pri odraščanju otrok v samozavestne osebe

    Tudi v začetku marca je v Prosvetnem domu Horjul potekalo pomembno predavanje za starše, ki spada v cikel pogovornih dogodkov, imenovanih: Da pogovor prehiti internet. Tema tokratnega predavanja je bila Vloga staršev pri odraščanju otrok v samozavestne osebe. 
    Predavanje je vodila Mojca Belcl Magdič, sourednica priljubljenega portala Iskreni.net, mama, žena in strokovnjakinja na področju teorije spola. Mojca je spregovorila o vse bolj aktualnem vplivu teorije spola na mlade, ki se danes pogosto soočajo z nizko samopodobo, osamljenostjo in težavami pri sprejemanju svojega telesa. Družbena omrežja, ki pogosto vplivajo na najstnike, jih prepričujejo, da je edina rešitev prehod v drugi spol. Mojca je opozorila na nevarnosti te ideologije in delila zgodbe otrok, ki so svojo odločitev kasneje obžalovali. 
    Obiskovalci so imeli priložnost prisluhniti tudi številnim izkušnjam, kako pomembno je, da starši podpirajo otroke na njihovi poti do samozavesti in kako lahko skupaj z njimi prepoznavajo in se soočajo s temi sodobnimi izzivi. Predavanje je bilo zelo odmevno, udeleženci pa so se strinjali, da je pogovor o teh temah ključnega pomena za zdravo in uravnoteženo odraščanje mladih. 
    Po koncu predavanja je sledila odprta razprava, kjer so starši lahko delili svoja vprašanja, pomisleke in izkušnje, ki so se navezovale na vsebino predavanja. Mojca je udeležencem ponudila koristne nasvete o tem, kako lahko kot starši podpiramo svoje otroke pri razumevanju lastne identitete in sprejemanju telesa, hkrati pa jih zaščitimo pred nevarnostmi sodobnih ideologij. 
    Naslednje predavanje v sklopu cikla bo potekalo 13. aprila ob 19.30 v Prosvetnem domu Horjul, kjer bo predavala doc. dr. Mojca Žerjav Tanšek, dr. med., strokovnjakinja za prirojene presnovne bolezni na Pediatrični kliniki.

    M. D.

  • Da pogovor prehiti internet: Pogovor o spolnosti

    Da pogovor prehiti internet: Pogovor o spolnosti

    V nedeljo, 9. februarja, je v sklopu pogovornih večerov: Da pogovor prehiti internet v Prosvetnem domu v Horjulu potekalo pomembno predavanje, ki je pritegnilo številne starše in zainteresirane obiskovalce. Katja Jarc, sodelavka Inštituta Integrum, terapevtka, žena in mama, je z udeleženci delila dragocene izkušnje in nasvete o tem, kako in kdaj začeti pogovor o spolnosti z otroki. 
    V današnjem sodobnem svetu, kjer je dostop do informacij hitrejši kot kdaj koli prej, postaja vprašanje spolnosti in vzgoje na tem področju vse bolj aktualno. Katja je opozorila na to, da spolnost danes pogosto prinaša izzive, kot so zmeda, zasvojenost ali celo bolečina, če o njej ne začnemo odprto in iskreno govoriti že v najmlajših letih. Poudarila je pomembnost zgodnjega vključevanja staršev v vzgojo na področju spolnosti in ponudila številne nasvete, kako spoznati spolnost na zdrav in odgovoren način. Predstavila je, kako lahko starši postanejo vodniki svojim otrokom pri razumevanju in obvladovanju te občutljive teme ter kako naredimo prvi korak, ki bo otrokom pomagal pri razumevanju spolnosti v njihovem življenju.

    M.D. 
    Foto: M.O., M.H.

  • Dosežki mladih gasilcev in gasilk

    Dosežki mladih gasilcev in gasilk

    Letošnje regijsko tekmovanje Gasilske zveze regije Ljubljana, je potekalo v prostorih OŠ Ig, kjer so se ekipa pionirjev, mladincev in pripravnikov Prostovoljnega gasilskega društva Dvor odrezali odlično. Skozi občinsko tekmovanje so si vsi tri ekipe priborile pravico nastopa na regijskem kvizu. Pri tem velja omeniti, da so ekipi pionirjev in pripravnikov sestavljala izključno dekleta, na kvizu pa sta domače Dvorske barve zastopala tudi dva fanta.
    Pionirke Klara, Gaja K. in Pia, mladinci Jakob, Tilen in Ela O., ter pripravnice Ema, Nina in Jerneja so vse naloge – tako teoretične kot praktične – opravili z odliko. Ekipa pionirk je dosegla izjemen uspeh, saj je premagala vso konkurenco in si priborila zlato medaljo, mladinci in pripravnice pa so si z dobrimi rezultati prislužili tretje mesto.
    Pionirke in mladinci so z doseženimi rezultati na regijskem tekmovanju osvojili vstopnico za državni kviz, ki bo potekal v soboto, 5. aprila, v Velenju.
    Dosežki mladih gasilcev so velik uspeh, ki dokazuje predanost, znanje in trdo delo tekmovalcev.

    M. D. 
    Foto: PGD Dvor

     

  • Izdelovanje voščilnic v DU Vrhnika

    Izdelovanje voščilnic v DU Vrhnika

    Že jeseni smo  povabili naše članice, da se nam januarja in februarja  pridružijo pri izdelavi voščilnic. Povabilu se je odzvalo kar nekaj članic, ki imajo veselje do ročnih del in ustvarjanja.

    Sedaj smo že navajeni, da Metka in Jana poskrbita ustrezen material, pripravita predloge za izdelavo, saj na ta način vse poteka usklajeno in hitro. 

    Z dobro voljo in  nasmehom smo pripravile dodatnih 135 novoletnih voščilnic, ki bodo do začetka decembra skupaj z ostalimi že pripravljenimi počakale, da jih odpošljemo.

    Zapisala: Vesna Stare

    Slike: Leon N.

  • Lubezn včas pa zdej

    Lubezn včas pa zdej

    V soboto, 16. marca, je v Prosvetnem domu v Horjulu potekala dramska predstava, ki je obiskovalce popeljala skozi čas in prikazala ljubezenske zgodbe preteklih generacij in sodobne mladine. Igra z naslovom Lubezn včas pa zdej, je avtorsko delo Dramske skupine Kulturnega društva Črni Vrh nad Polhovim Gradcem. Avtorici besedila, Cirila in Mihaela Kožuh, sta skupaj z ekipo v tej veseloigri hudomušno in duhovito prikazali primerjavo med snubitelji iz časov dedkov in babic ter današnjo mladino. 
    Zgodba današnje mladine je sledila prijateljicama, ki sta se spogledovali s fanti, se dogovorili za pijačo in skupaj obiskovali veselice. Medtem sta se pogosto pogovarjali preko družabnih omrežij in prepisovali domače naloge. Ena od prijateljic je doživela zavrnitev, vendar po letu dni, ko sta se prijateljici s prijatelji ponovno srečali na veselici, nesojeni par znova stopi v stik.
    Drugi del zgodbe se nato spomni na romanco iz preteklosti, ko je fant Janez vasoval svoji sosedi Marički. Janez je med srečevanji z Maričko dobil poziv v vojsko, dekle pa je nanj čakalo celo leto. Pošiljala sta si pisma in slike, ko pa se je Janez vrnil, je pri Maričkinem očetu dobil dovoljenje za snubitev in tudi druga zgodba iz starih časov se je srečno končala.
    Predstava je bila pravo doživetje za vse generacije, saj je na hudomušen način združila mladostne zgodbe in zgodbe starejših generacij. Predstavo so gostili že v nekaj kulturnih domovih, naslednja predstava pa se je odvijala le teden dni kasneje v domu starejših v Horjulu.

    M.D.

  • Jože Čamernik in Janez Cankar – Spomini v megli

    Jože Čamernik in Janez Cankar – Spomini v megli

    V nedeljo, 16. marca, je Kulturni dom Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu gostil izjemen večer smeha, za katerega je poskrbela najbolj zabavna komična dvojica v Sloveniji – Jože Čamernik in Janez Cankar. Tokrat sta nastopila s svojo najnovejšo komedijo, Spomini v megli, ki je obiskovalce popeljala skozi humorne, a tudi nostalgične spomine dveh pozabljivih upokojencev. Predstava je obujala spomine na mladostniške dni, ženske, penzijo, balinanje in nepozabne upokojenske izlete. Komika sta s svojim značilnim humorjem in energijo ustvarila pravo gledališko doživetje. Na odru sta upodobila dva upokojenca, ki sta se pogovarjala o tem, kako pozabljata, kako jima nič ne deluje več, in predvsem, kako jima je še vedno do žensk. Medtem ko je en izmed njiju občudoval eno žensko, je drugi gledal za drugo. V iskanju pozabljenih spominov sta se spomnila tudi upokojenskih izletov, kjer sta pripovedovala zanimive prigode. Po velikem uspehu njune predstave Slovenska vicoteka, sta Cankar in Čamernik dokazala, da sta še vedno v vrhu slovenskega humorja.

    M.D.

  • Center Vič vabi na                 ekskluzivno umetniško razstavo čipk

    Center Vič vabi na ekskluzivno umetniško razstavo čipk

    Center Vič od prvega pomladnega dne do Velike noči za obiskovalce poleg nakupovalnega pripravlja tudi izjemno umetniško doživetje. Z razstavo Skrivni vrt@Reciklirane zgodbe se bo predstavila multimedijska umetnica Eva Petrič, sicer prejemnica več mednarodnih nagrad. Otvoritev bo v četrtek, 20. marca, ob 17. uriv Centru Vič (Jamova cesta 105, Ljubljana). Center Vič bo tako postal prva nakupovalna destinacija z razstavo umetnice, razpete med Ljubljano, Dunajem in New Yorkom. V okviru odprtja bo potekal pogovor z Evo Petrič, nastopili pa bodo Alenka Godec in glasbena poslastica s koncertom Junior Special Orkestra, katerega člani so večinoma srednješolci Konservatorija za glasbo in balet.

    Razstava bo na vseh treh vhodih v Center Vič in njegovem osrednjem delu z znamenitimi čipkastimi instalacijami, ki jih je Eva Petrič razstavljala na različnih koncih sveta. Med drugim v katedrali sv. Štefana na Dunaju, Generalni skupščini OZN v New Yorku in tretji največji katedrali na svetu, katedrali sv. Janeza v New Yoku. Slovensko tradicijo je ponesla vse do roba vesolja, do mednarodne vesoljske postaje na Zemljini nizki orbiti v okviru Lunine galerije.

    V osrednjem prostoru centra bo tako zrasel poseben vrt, ki ne bo iz zemlje in rastlin, ampak iz ročnih del naših babic, prababic in neznanih ustvarjalcev. V njem bodo namreč čipkasti prtički z vsega sveta. Nekateri so najdeni, drugi podarjeni, tretji podedovani, vsak pa nosi svojo zgodbo. V instalaciji bodo različni elementi, kot so Oblaki želja, Drevo življenja in Kaplje E@mocij, ki pripovedujejo zgodbe preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

    Posebnost razstave Skrivni vrt@Reciklirane zgodbe pa je v tem, da vrt nenehno raste in sprejema prtičke vseh velikosti, barv in oblik in pomaga graditi in ohranjati kolektivno zgodbo človeških čustev. Če imate kakršen koli čipkast prtiček, od katerega se lahko ločite, vabljeni, da ga prinesete na razstavo času njenega trajanja.

  • Pogovorni večer s patrom Brankom Cestnikom

    Pogovorni večer s patrom Brankom Cestnikom

    Dramska skupina Neptun je 14. marca 2025 v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu pripravila tretji cikel kulturnih večerov z naslovom Na svoji zemlji. Na dogodku so gostili Branka Cestnika, slovenskega pisatelja, patra klaretinca, teologa, filozofa in publicista. Cestnik je znan po svojih zgodovinskih romanih, v katerih prepleta osebna doživetja in zgodovinske dogodke. 
    Večer je otvoril glasbeni nastop harmonikarja Urbana Debevca, nato pa se je dogodek nadaljeval s pogovornim omizjem. Cestnik je bil svoji mladosti član Zveze socialistične mladine Slovenije, vendar je skozi iskanje in osebno preobrazbo prešel v katoliško duhovništvo. Po služenju vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi je vstopil med klaretince, kjer je študiral filozofijo, teologijo in pedagogiko, ter bil leta 1995 posvečen v duhovnika. Kot pisatelj je Cestnik postal znan po svojih zgodovinskih romanih. Prvi, Sonce Petovione (2019), je raziskoval prihod prvih kristjanov na Ptuj in mučeništvo škofa Viktorina. Roman je bil nominiran za nagrado Kresnik 2020. Drugi roman, Šesti pečat (2022), se osredotoča na nasilje, zgodovinske resničnosti in osebno zgodovino avtorja, vključno z izkušnjami iz njegove družine. Cestnik svoje romane piše z velikim poudarkom na zgodovinskih temah, vendar tudi na človeškem trpljenju, žrtvah in pomembnosti etičnih vrednot. V svojih delih pogosto izpostavi vlogo žensk, saj pravi, da brez žensk ne bi bilo nikogar. Njegov zadnji roman, Razmik med žerjavi (2024), obravnava vojne izkušnje v Ukrajini med drugo svetovno vojno in aktualne politične razmere. Cestnik v svojih romanih ne le prikazuje zgodovinske dogodke, temveč tudi globoko človeško razumevanje trpljenja, žrtev in njihovega dostojanstva.
    Večer se je zaključil s prijetno pogostitvijo, kjer so udeleženci imeli priložnost za pogovor in izmenjavo mnenj.

    Manca Dolinar

  • Pogovorno omizje z dr. Žigom Turkom

    Pogovorno omizje z dr. Žigom Turkom

    V petek, 14. marca 2025, je v Kulturnem domu Šentjošt potekal pogovorni večer z naslovom Prazniki – zakaj in čemu: značaj in pomen neprecenljivih gradnikov skupnosti. Dogodek je organiziralo Kulturno-prosvetno društvo Šentjošt, pogovor pa je vodil politik in dvakratni slovenski minister Aleš Hojs, tudi član predsedstva Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). 
    Osrednji gost večera je bil dr. Žiga Turk, redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter kolumnist. V svoji novi knjigi Prazniki razmišlja o praznikih kot temeljih skupnosti, predmetu spomina in orientacijskih točkah v času. Skozi notranji žar piše o slovenskih praznikih, razlogih za njihov nastanek ter njihovem pomenu za narod in državljane. 
    Pogovor je potekal v treh delih. V prvem delu je dr. Turk predstavil svojo knjigo in izpostavil, da mnoge praznike dojemamo kot osebne, čeprav imajo globlji zgodovinski in družbeni pomen. Kot primer je navedel Božič, ki ga mnogi doživljajo kot družinski praznik veselja, a nosi pomembno zgodovinsko sporočilo, brez katerega samega praznika ne bi bilo. 
    V drugem delu pogovora sta se gosta osredotočila na aktualne družbeno-politične teme v Sloveniji in svetu, pri čemer sta posebej izpostavila vlogo nevladnih organizacij ter njihove vire financiranja. Zaključni del večera je bil namenjen vprašanjem obiskovalcev, ki so s svojimi prispevki še dodatno obogatili razpravo. 
    Po uradnem delu dogodka so se obiskovalci zadržali na prijetnem druženju ob rujni kapljici in prigrizkih. V sproščenem vzdušju so izmenjali mnenja o predstavljenih temah ter se pogovarjali z gostoma. Dogodek je tako poleg intelektualne razprave ponudil tudi priložnost za krepitev medsebojnih vezi med krajani in obiskovalci.

    M. D.