Kategorija: Okolje in prostor

  • Uspešno izpeljana čistilna akcija v občini Log-Dragomer

    Uspešno izpeljana čistilna akcija v občini Log-Dragomer

    Krajani Loga in Dragomerja, ki jim je šlo na roko tudi lepo vreme,  so poskrbeli, da so bili odpadki odpeljani tja, kamor sodijo. Na Logu je akcijo koordiniral Marjan Kavčič, ki je izrazil veliko zadovoljstvo nad dejstvom, da je pobranih odpadkov vsako leto manj, še posebej je bil navdušen, da je bilo število letošnjih udeležencev akcije veliko večje kot lani. Sicer pa ugotavlja, da je bilo med odpadki največ pločevink, steklenic in plastike, nadvse pa je zadovoljen s stanjem na Barju, kjer je veliko manj odvrženega materiala. 
    V Dragomerju je že devetnajstič po vrsti za koordinacijo čistilne akcije poskrbel Blaž Rupnik, kar je, kot je tudi sam potrdil, zares lepa številka. Presenetljiva je bila udeležba vseh tistih, ki so se lotili pobiranja odpadkov v primerjavi z lansko, sicer pa pravi, da bo prihodnje leto, ko bo že dvajseta jubilejna čistilna akcija, še poskrbel za koordinacijo, potem pa upa, da bo dobil svojega naslednika. 
    Hkrati ob čistilni je potekala še posebna akcija pomoči starejšim, pod skupnim geslom:MALA DEJANJA, VELIKO VESELJE ZA LJUDI IN NARAVO, ki jo je organizirala skupina za medgeneracijsko sožitje Starosti prijazne Občine Log–Dragomer. Nad tem delom akcije je bdela Katja Bhatnagar, ki je povedala, da gre za pomoč vsem tistim starejšim občanom, ki živijo sami in določenih hišnih opravil ter opravil na vrtu ne morejo več sami postoriti. Prostovoljci, med katerimi jih je bilo trinajst iz Osnovne šole Log–Dragomer, deset pa iz brezoviške Skavtske organizacije, so pomagali sedmim starejšim občanom, in sicer pri pomivanju oken, pletju na vrtu, košnji trave in obrezovanju drevja. Akcija je potekala letos že tretjič in starejši, ki so se nanjo prijavili, so nad njo navdušeni. Vsekakor bodo takšne pomoči veseli tudi v prihodnje. 
    Letošnji čistilni akciji se je pridružil tudi župan Miran Stanovnik. Na vprašanje, ali je to priložnost, kako čista je Občina, preveri na terenu, je pojasnil, da se tudi sam rad prepriča, kakšna je realna slika. Kot je še dodal, je vsaka takšna akcija še ena priložnost več za razmislek o tem, kje so še rezerve. Tudi v prihodnje bodo vsa prizadevanja Občine potekala v smeri osveščanja. Kot pravi, zgledi vlečejo, vse skupaj se začne že v družini. Želi si, da bi se poleg prostovoljcev na čistilnih akcijah še bolj aktivirali v čimveč društvih, pa tudi osnovnošolci skupaj z učitelji, skratka vsi, ki jim je mar, kakšno je naše okolje, v katerem bivamo.
    Sicer je župan z letošnjo čistilno akcijo izjemno zadovoljen in hvaležen vsem, ki vsako leto sodelujejo. Povedal je, da se zavedanje občanov o skrbi za naravo izboljšuje, saj je smeti manj kot pred leti. Pojasnil je še: “Smo na dobri poti, vendar je za izboljšave še veliko prostora.« 

    Andreja Čamernik Rampre 
    Foto: Katja Bhatnagar, Tom Klobčar

  • Čistilna akcija 2025

    Čistilna akcija 2025

    V soboto, 22. marca, je v občini Dobrova – Polhov Gradec potekala tradicionalna čistilna akcija, ki je dokazala, kako močan je občutek pripadnosti skupnosti in skrb za okolje med občani. Čistilna akcija, ki jo je usklajevalo kar 17 koordinatorjev iz posameznih krajev in vaških skupnosti, je potekala sočasno po vsej občini. Vsaka vas si je predhodno izbrala odgovorno osebo, ki je prevzela naloge razdeljevanja opreme in usmerjanja prostovoljcev. 
    Ob deveti uri zjutraj so se krajani zbrali na določenih zbirnih mestih, kjer so prejeli vreče, rokavice ter malico – rogljiček in pijačo. Glavna področja čiščenja so vključevala obcestne pasove, jarke, gozdne poti ter obrežja rek, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi člani ribiške družine, ki so skrbno očistili vodne okoliše.
    Za zbiranje odpadkov sta bila na voljo dva kesona, ki sta bila ob koncu dneva do vrha napolnjena. Režijski obrat pa je že med akcijo sproti odvažal smeti, kar je omogočilo nemoten potek čiščenja. Vreme je, kljub sprva negotovi napovedi, zdržalo prav do konca in omogočilo uspešno izvedbo.
    Po koncu akcije so se prostovoljci zbrali v grajskem parku v Polhovem Gradcu, kjer jih je prvič pričakala pogostitev v organizaciji Turističnega društva Polhov Gradec. Na meniju sta bila topel golaž in šmoren, ki sta hitro izginila, kar priča o dobri udeležbi in zadovoljstvu z dogodkom.
    Posebno angažirano je bilo tudi Turistično društvo Črni Vrh, ki se je letos odločilo, da bo čiščenje začelo že dan pred uradno akcijo. Približno 35 vaščanov se je pred soboto podalo na več krajših pohodov ter očistilo poti od Lučin do Pasje ravni, Črnega Vrha in Smolnika. V soboto so zaključili še s čiščenjem glavne ceste proti Polhovemu Gradcu. Kljub dežju so udeleženci vztrajali do konca in s pomočjo krajanov Milana in Jožeta hitro pospravili polne vreče na kamionček.
    V čistilni akciji so sodelovali tudi člani Planinskega društva Blagajana, ki so se zbrali na Ravneku in v skupinah očistili poti proti Grmadi, Polhograjski Gori in Tošču. Na poti na Ključ so poleg čiščenja namestili še devet novih smernih tabel. Akcijo so zaključili v prijetnem vzdušju pri planinski koči, s ponosom na opravljeno delo.
    V čistilni akciji so sodelovali tudi krajani krajevne skupnosti Dobrova in Šentjošt.
    Občina Dobrova – Polhov Gradec se zahvaljuje vsem prostovoljcem, društvom in posameznikom, ki so prispevali k uspehu letošnje čistilne akcije. Pogled na čiste poti, obrežja in gozdove je najlepša nagrada za njihov trud – in spodbuda, da takšni ostanejo čez vse leto.

    M.D.
    Foto: I.B.B., JZPG

  • Dan Evrope – 9. maj

    Dan Evrope – 9. maj

    Vsako leto 9. maja praznujemo Dan Evrope, ki obeležuje obletnico Schumanove deklaracije iz leta 1950. Ta dokument, ki ga je predstavil francoski zunanji minister Robert Schuman, je postavil temelje za politično in gospodarsko povezovanje evropskih držav ter s tem utrdil mir in sodelovanje na celini. Schumanova vizija je vodila v ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo, predhodnice današnje Evropske unije.​

    Ob tej priložnosti se po vsej državi odvijajo številni dogodki, ki poudarjajo pomen evropske povezanosti in kulturne raznolikosti. V občini Horjul se je v začetku aprila 2025 odprla evropska razstava z naslovom “Ples – živa dediščina Evrope v gibanju”. Razstava, ki je nastala v okviru projekta Dance – ICH in je sofinancirana s strani programa Ustvarjalna Evropa, predstavlja sodelovanje z dediščinskimi plesnimi skupnostmi iz Belgije, Grčije, Romunije, Madžarske, Norveške in Slovenije. Obiskovalci si lahko ogledajo dokumentarne filme o sodelovanju s temi skupnostmi in se naučijo osnovnih korakov izbranih plesov. ​

    Razstava je postavljena v preddverju občinske stavbe v Horjulu in bo na ogled do konca maja 2025. Občina Horjul s tem dogodkom prispeva k obeleževanju Dneva Evrope in poudarja pomen kulturne dediščine ter medkulturnega dialoga.​  

    Praznovanje Dneva Evrope je tako priložnost za razmislek o skupnih vrednotah, ki nas povezujejo, in za krepitev občutka pripadnosti evropski skupnosti. Ob tem se lahko ozremo na dosežke, ki jih je Slovenija dosegla v dveh desetletjih članstva v Evropski uniji, in razmislimo o prihodnjih izzivih ter priložnostih, ki jih prinaša evropsko povezovanje. Naj bo ta dan spodbuda za nadaljnje sodelovanje, solidarnost in skupno oblikovanje prihodnosti Evrope.

    M.D.

  • Prometni odbor KS Verd dosega prve rezultate

    Prometni odbor KS Verd dosega prve rezultate

    V drugi polovici leta 2024 sem predsednik sveta predlagal svetnikom KS Verd, da oblikujemo prometni odbor in vanj povabimo ljudi, ki si prizadevajo k ureditvi prometa. Praviloma sem pri tem iskal ljudi, ki so že večkrat izpostavili prometne problematike in običajno živijo v neposredni bližini problematičnih tock ter so pripravljeni prispevati tudi del svojega prostega časa za to, da se zadeve uredijo.

    Prav zdaj se kaže, da je bila to dobra poteza. Dobili smo namreč prve pozitivne odzive na naše delovanje.

    Prometni odbor je oblikoval več dopisov, ki smo jih posredovali različnim naslovnikom.

    DRSI-Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo
    DRSI-Sektor za vzdrževanje, varstvo cest in prometno varnost
    DRSI-Sektor za investicije v železnice
    DRSI-Sektor za investicije v ceste
    Občina Vrhnika-Župan

    Na nekatere naše dopise smo že prejeli odgovore:

    Odgovor: DRSI-Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo
    Bistvo:
    “Glede na slabo stanje ceste, v delu, ki še ni rekonstruirana, inšpektor ugotavlja, da je pobudaprijavitelja vsekakor upravičena. Vendar pa je izvedba rekonstrukcije v pristojnosti upravljalca ceste.”
    Mnenje inšpektorja je za upravljalca ceste neugodna, kar vemo že nekaj časa. Zato je prav, da se odgovornosti začne zavedati tudi DRSI.

    Odgovor: DRSI-Sektor za vzdrževanje, varstvo cest in prometno varnost
    Bistvo:
    “DRSI je seznanjena s problematiko, zato bo na problematičnem delu odseka preplastila cesto v letu 2025 od 3.223km do 3.613km.”
    Za lažjo predstavo za kateri del odseka gre, kliknite na kilometražo.

    Odgovor: DRSI-Sektor za investicije v železnice
    Bistvo:
    “Z vidika investicij v JŽI navajamo, da je s pobudo za DPN za odsek Borovnica–Logatec predvidenanadgradnja tovorne postaje Verd. Postaja Verd je dislocirana od središča Vrhnike in ključnihgeneratorjev prometa in je za dnevne potnike v smeri proti Ljubljani manj atraktivna od postaj v drugih
    dveh občinah (v Občini Borovnica in v Občini Logatec), zato je bila že pred leti ukinjena za potniški promet. Občina Vrhnika je med javno objavo Pobude/DIIP predlagala, da se tudi pri kamnolomu Verd ohrani oz. ponovno vzpostavi postaja potniškega prometa. Na podlagi podanega predloga občine Vrhnika je bila Analiza podatkov in usmeritev NUP, občin in predlogov javnosti (Urbis, d. o. o., junij 2023, dop. oktober 2023) zaključena na način, da se pri
    nadaljnjem, podrobnejšem načrtovanju v fazi izdelave študije variant/PIZ preveri vključitev postaje za potniški promet pri kamnolomu Verd.”

    Odgovor: DRSI-Sektor za investicije v ceste
    Bistvo:
    “V postopku potrjevanja je novelirana investicijska dokumentacija projekta Rekonstrukcija ceste Verd-Podpeč od km 2,475 do km 15,780, ki obravnava vsa potrebna obnovitvena dela na predmetnem odseku, na območju občin Vrhnika, Borovnica in Brezovica. Na osnovi dogovorov na koordinaciji med DRSI in Občino Vrhnika, bo občina zagotovila novelacijo PZI projektne dokumentacije (Appia, maj 2015) od km 2,475 do km 3,330, nato bo
    DRSI zagotovila recenzijo in glede na razpoložljiva proračunska sredstva začela postopke za odkup zemljišč previdenih za gradnjo.”
    Za lažjo predstavo za kateri del odseka gre, kliknite na kilometražo.

    Sestanek: Občina Vrhnika, KS Verd in PO KS Verd

    Sestanek je bil 13.3.2025 ob 14.00. Prisotni smo bili:
    -KS Verd (predsednik sveta Dejan Novak)
    -Prometni odbor KS Verd (predsednik odbora Pavle Učakar, Branko Knapič, Tomaž Habič)
    -Občina Vrhnika (župan Danijel Cukjati, podžupan Mirko Antolović, direktor občinske uprave Boštjan Koprivec, vodja oddelka za okolje in komunalo Janez Jelovšek in vodja oddelka za prostor Bernard Kogovšek)

    Prosil sem, da se vodi zapisnik sestanka. Tekom razprave smo ugotovili, da je tehnika (magnetogram) odpovedala, zato bom tukaj strnil bistvo sestanka, po spominu.

    Bistvo po točkah iz dopisa:

    1. R3-642/1146 Vrhnika – Podpeč, stacionaža odkm 2,480 do pribl. km 2,680
    Občina ne bo drobila odseka na način, da poskusi pridobiti sredstva na razpisu za umirjanje prometa na državnih cestah znotraj naselij. Predlagali smo prijavo na nov razpis v juniju 2025, ker na prvem sklicu niso bila porabljena vsa sredstva. Za prijavo je realno zelo malo časa.

    2. R3-642/1146 Vrhnika – Podpeč od km 2,480 do km 3,620
    Predstavniki Občine Vrhnika so se z DRSI dogovorili, da občina zagotovi novelacijo projektne dokumentacijo iz leta 2015, nato bo DRSI izvedel naslednje korake. Z občino smo se dogovorili za čimprejšnji sestanek s predstavniki APPIA. Lahko povem, da je prav včeraj (28.3.2025) potekal sestanek z projektantom APPIA v prostorih Občine, kjer sva se sestanka udeležila tudi Dejan Novak in Pavle Učakar. Pregledalo se je dokumentacijo po sklopih.
    S Pavletom sva podala tudi nekatera priporočila, ki naj jih noveliran projekt vključuje:
    -ureditev trase vodovoda v zaselku Podgora, kjer vodovoda ni, 
    -ureditev trase kanalizacije v zaselku Podgora, kjer še ni priklopa na kanalizacijsko omrežje,
    -pri načrtovanju trase vključiti optiko, saj Pritiska in Podgora od tega križišča dalje nima optike (glede tega je odgovor – ponudniki teh storitev bodo povabljeni v postopku investicije),
    –pri načrtovanju trase vključiti elemente za umirjanje prometa; precej časa smo razpravljali glede različnih rešitev, od umeščanja avtobusne postaje, do skrbi o hitrostih znotraj naselja, ki sem jo posebej poudaril, saj se bojim, kakšne bodo hitrosti znotraj naselja, če pri načrtovanju ne bomo razmišljali v smeri umirjanja prometa. Obstoječa dokumentacija iz leta 2015 namreč ne predvideva teh ukrepov, zato menim, da je potrebno načrtovati v tej smeri. Izpostavil sem ravninske dele. Predvsem pri delu, kjer se načrtuje avtobusna postaja, kjer je predviden prehod za pešče in kjer veliko ljudi prehaja cesto. Pogovori so tekli o različnih možnostih, ki jih projektanti poznajo in zagovarjajo izogibanje “ležečim policajem”, želeno bi poskušali doseči z drugimi ukrepi. Morda tudi z namestitvijo ohišja fiksnega radarja, ki se v več občinah izkazujejo, kot najboljši ukrep za umirjanje. Glede tega ni še nič dogovorjeno, vendar je poudarek na tem, da je potrebno projekt pripraviti v smeri umirjanja prometa.

    3. Obvoznica S3.
    Župan nam je pojasnil okoliščine, zakaj realizacija ne steče. Osebno ocenjujem, da gre za zapleten proces, ki ni primeren za javno obravnavo. Sedaj vlagam osebne napore v zbližaje stališč med akterji, v smeri dogovora. Nihče si ne želi bolj, da se stanje v prometu uredi, kot si to želimo prebivalci Verda.

    4. Točka se pravzaprav navezuje na 3.točko.
    Glede radarja so predstavniki občine prisluhnili našemu predlogu o nakupu takšnega z možnostjo prepoznave tovornega vozila. Če želimo sankcionirali kršitve prepovedi izven določene časovne ureditve, je to najboljša rešitev, poleg tega na točki postavitve umirja hitrost prometa. Pregledajo se vsi jaški, ki ropotajo in se po potrebi popravijo.


    5. Postavitev ogledal na Mirkah in pri Maroltovi domačiji.
    Občina bo postavila potrebna ogledala. Eno od ogledal se lahko uporabi iz ovinka pri tej hiši, saj tu ni več potrebno.

    6. Most čez reko Bistrico.
    Občina je pridobila projekt z ocenjeno vrednostjo. Ker gre za most, ki deli dve občini je projekt rekonstrukcije potrebno uskladit naobeh straneh in z obeh strani pridobiti zahtevana sredstva gradnje. Trenutno je projektna dokumentacija poslana v recenzijo, kjer se ga bo poskušalo optimizirati.

    7. Izvedba ukrepov za umirjanje prometa naSternenovi cesti pri mostu čez Ljubljanico.
    Predlagali smo izvedbo dvignjenega križišča, da bi prisilno omejili hitrost prometa. Projekta se ne izvede.

    8. Rekonstrukcija Ceste na polju in Brigadirske ceste v naselju Verd.
    Občina nima potrebnih finančnih sredstev. Trenutno napore vlaga v kanalizacijsko omrežje Sinja Gorica-Blatna Brezovica.

    9. Izgradnja avtobusne postaje v jedru vasi Verd.
    Počaka se prenos državne ceste.

    10. Izgradnja mostu Verd – Sinja gorica
    Občina trenutno nima sredstev za gradnjo.

    11. Poraba sredstev, ki jih občina Vrhnika prejme zaradi obratovanja kamnoloma Verd.
    Trdno stališče sveta KS Verd je, da bi morala biti sredstva, ki jih Občina Vrhnika prejme na račun “koncesnine”, v celoti porabljena na območju, ki nosi breme tovornega prometa in s temi sredstvi blažiti posledice. Pri tem so razhajanja, ker občina zavzema drugačno stališče. Naše stališče je jasno in vztrajamo, da občina ne more prosto uporabljati koncesnine. Iz teh sredstev je potrebno popraviti tiste jaške, ki občanom ropotajo neposredno v stanovanjske objekte, večkratno čiščenje ceste, nakup radarja in poravnati podobnestroške uničevanja infrastrukture.


    Toliko na področju prometa v KS Verd. Pozitivne premike je zaznati predvsem na trasi, ki se nanaša na državni cesti smer Bistra.

    Zapisal
    Dejan Novak

     

  • Čistilna akcija v Verdu 2025

    Čistilna akcija v Verdu 2025

    Vabljeni na čistilno akcijo v Verdu! Več podrobnosti na priloženem “plakatu.”

  • Pobeg v naravo

    Pobeg v naravo

    Od Loga do Velikega ali Ilovškega vrha

    • Izhodišče: Športni park Log
    • Čas hoje: Približno ena ura v eno smer

    Pot je dobro označena in primerna za vse pohodnike. Začnemo pri Športnem parku Log in se usmerimo proti glavni cesti. Pri pošti zavijemo desno in sledimo tablam za Ferjanko, Debeli hrib in Brezje. Pot nas vodi mimo cerkve sv. Janeza Krstnika do sedla, kjer se priključimo kolesarski poti proti Brezju. Po desetih minutah hoje pridemo do razpotja, kjer pot zavije desno proti Debelemu hribu. Mi nadaljujemo po kolesarski poti še približno petnajst minut, nato pa zavijemo levo proti Velikemu vrhu. Od tod sledimo oznakam z žabico in po približno polurnem vzponu dosežemo cilj, kjer si lahko oddahnemo na klopci.

    Kolesarska pot od Loga do Brezij

    • Izhodišče: Športni park Log
    • Dolžina poti: 1.890 metrov urejene kolesarske poti

    Občina Log-Dragomer ima skozi gozd urejeno kolesarsko povezavo, ki Ljubljansko barje povezuje s Horjulsko dolino. Pot se na eni strani navezuje na državno kolesarsko mrežo, na drugi pa na kolesarsko pot skozi občine Dobrova-Polhov Gradec in Horjul. Pot je primerna tako za kolesarje kot za pohodnike, saj je makadamska, široka in dobro utrjena. 

    Za izhodiščno točko smo izbrali Športni park na Logu, kjer se usmerimo proti glavni cesti in se pri križišču držimo leve. Držimo se regionalne ceste ter nato na odcepu zavijemo levo na Vrhovčevo cesto. Na vrhu Rosoša (Vrhovčeva cesta) pri smerni tabli za Brezje krenemo na desno proti gozdu. Kolesarska pot nas vodi skozi gozd in se nadaljuje proti Horjulu. Po tej lepi poti se lahko peš odpravimo v vsakem letnem času, saj je ta makadamska pot utrjena in široka, ob poti pa so postavljene tudi lesene klopi, na katerih si lahko spočijemo. Razcepi so opremljeni z usmerjevalnimi tablami za orientacijo, zato ni skrbi, da bi zgrešili pravo pot.

    Iz Dragomerja na Debeli hrib (strmejša pot)

    • Izhodišče: Parkirišče pri piceriji Siciliana

    Za tiste, ki iščejo krajši, a bolj strm vzpon, je ta pot odlična izbira. S parkirišča zavijemo na cesto Ob gozdu, ki se sprva vije po asfaltu, nato pa preide v gozd. Pot se kmalu odcepi na markirano planinsko pot, ki nas po razmeroma strmem vzponu pripelje na greben Liparjevega griča. Po krajšem spustu prečkamo travnik in nadaljujemo skozi gozd. Tu se pot razcepi na dva kolovoza. Nadaljujemo po levem, sprva še markiranem kolovozu (tudi če nadaljujemo desno, bomo prišli na vrh), ki ga nekaj metrov naprej zapustimo, saj nas smerokaz Žabice usmeri desno na strmo stezo, ki se nadalje vzpenja skozi gozd. Med vzponom nas pot nekaj časa vodi po trasi, ki jo uporabljajo tudi downhill kolesarji, zato je potrebna previdnost. Po zadnjem delu poti, kjer sledimo oznakam z žabico, dosežemo vrh Debelega hriba, kjer si v zavetju gozda oddahnemo na klopi.


    Iz Dragomerja na Debeli hrib (položnejša pot)

    • Izhodišče: Dragomer Na vasi

    Za tiste, ki želijo daljši, a manj zahteven vzpon, je priporočljiva pot, ki se začne na vzhodnem delu Dragomerja. Pot vodi mimo nekdanjega bajerja ter se po gozdnem kolovozu povzpne proti Ferjanki. Na razcepu se usmerimo proti Debelemu hribu in nadaljujemo po slemenu, pri čemer sledimo oznakam z žabico. Po približno petdesetih minutah hoje dosežemo vrh Debelega hriba, ki se nahaja na višini 441 metrov.

    Po ravnici čez Barje

    • Izhodišče: Športni park Log ali Športni park Dragomer

    Za ljubitelje ravninskih sprehodov je odlična izbira pot čez Ljubljansko barje. Če boste pozorno opazovali, boste lahko predvsem zjutraj do zgodnjega dopoldneva ter nato od poznega popoldneva do večera na barjanskih ravnicah lahko opazovali srne. Če začnemo v Dragomerju, avtocesto prečkamo po nadvozu na Lukovici in na prvem odcepu zavijemo levo. Pot se vije med urejenimi polji, nato pa se po približno dveh kilometrih vrne na asfaltirano cesto. Zadnji del poti proti nadvozu na Logu poteka po bolj prometni cesti, zato je potrebna dodatna previdnost. Od nadvoza do Športnega parka na Logu pot poteka po urejeni pešpoti ob regionalni cesti. Od tu se lahko sprehajalci do izhodišča vrnete po treh poteh – lahko se sprehodite po pešpoti ob regionalni cesti, skozi naselji Log in Dragomer ali pa po isti poti čez Barje.

    Pot je primerna tako za sprehajalce kot tudi kolesarje. Po trasi poteka tudi kolesarska pot z oznako L 034. Ta poteka od Brezovice vse do centra Logatca. Pot je primerna za gorska oziroma treking kolesa z bolj robustnimi gumami, saj večina poti poteka po makadamu in poljskih cestah. 

    Pot na grajski grič

    • Izhodišče: Dolina Lukovica

    Na krajšem sprehodu po Lukovici se boste sprehodili mimo nepremičnin, ki so uvrščene na seznam kulturne dediščine in uživali v pogledu na Barje. Del poti poteka po precej ozki cesti brez pločnika, zato je potrebna posebna previdnost. Okoli dva kilometra dolga pot je krožna, za izhodišče lahko izberete katerokoli točko na poti. Sprehod smo začneli v Dolini  na Lukovici pri smerokazu, ki označuje planinsko pot Pentlja. Od tu se po asfaltirani cesti Pod Gradom povzpnete na vrh hriba, kjer se vam na eni strani odpre čudovit pogled na Ljubljansko barje, na drugi strani pa lahko občudujete mogočno vilo. 

    Pot nadaljujete do razpotja, kjer se držite levo, po dobrih sto metrih boste na travniku na svoji desni opazili skalo, edini ostanek nekdanjega gradu Lukovec. Sprehodimo se do obronka gozda, kjer lahko na eni izmed klopi uživamo v pogledu na vas. Ljubitelji branja si lahko v knjigobežnici izposodite knjigo; tisti, ki se želite razgibati, pa se lahko odpravite v fitnes na prostem. Nad njim so postavljena otroška igrala.

    Nato se vrnemo po poti mimo nekdanjega gradu do razcepa, kjer se držimo levo. Spustimo se v dolino do regionalne ceste, ki jo prečkamo. V križišču zavijemo desno na asfaltno površino namenjeno pešcem in kolesarjem. Na desni strani boste na nasprotni strani ceste lahko opazili kapelico, na levi pa na zasebnem dvorišču občudovali mogočni lipovec, visok okoli 21 metrov z zavidljivimi 404 centimetri obsega. Drevo je staro kar 116 let in je razglašeno za naravni spomenik občinskega pomena. Sprehod nadaljujete do prehoda za pešce v Dolini. 

    Lipa na Lukovici:

    Na Lukovici tik ob regionalni cesti raste mogočen lipovec, ki je bil leta 1995 razglašen za naravni spomenik občinskega pomena. Lipovec raste na dvorišču domačije Pleško, po domače pri Krvojčkovih, in velja za najdebelejše znano drevo v občini Log–Dragomer. Obseg njegovega debla meri zavidljive 404 centimetre, drevo pa je visoko okoli 21 metrov. Zasadil ga je Janez Pleško okoli leta 1909, za njegovo obrezovanje pa skrbijo na Občini. 

    Lipa ni le botanični biser, temveč tudi pomemben simbol slovenstva. V slovenski kulturi lipa predstavlja središče družabnega življenja, pod njenimi krošnjami so se odvijali pomembni dogodki, srečanja in posvetovanja. 

    Občina je odlično izhodišče za pohod po pohodniških poteh, ki potekajo tudi skozi sosednje občine

    Krog po Pentlji

    Izhodišče: Debeli hrib 

    Skozi občino Log–Dragomer pelje del pohodniške krožne poti Pentlja, okoli 80 kilometrov dolge poti, ki večinoma pelje po ozemlju sosednje Občine Brezovica. Oznako za krožno pot boste našli na vrhu Debelega hriba, od koder se lahko odpravite iz Športnega parka v Dragomeru. Na vrhu Debelega hriba pot iz smeri Gradišče zavije levo. Po kratki poti se pridruži poti, ki gre iz Dragomera na Ključ. Pot se nadaljuje proti Dragomeru in sledi markacijam ter smernim tablam. Nato prečka senožeti na Liparjevem griču in pride do križišča poti, kjer vodi proti Dolini, kjer vas bo smerna tabla usmerila preko nadvoza na Lukovici v sosednjo občino Brezovica. 

    Po Cankarjevih stopinjah

    Izhodišče: Parkirišče pri pokopališču na Logu 

    Cankarjeva pot poteka od Cankarjevega vrha na Rožniku do Sv. Trojice na Vrhniki. Dolga je 23 km. Del te poti poteka po slemenu občine Log-Dragomer. Njene oznake so CP in so na poti skozi gozd dobro vidne. 

    Na potep z Močvirskimi škrati 

    Izhodišče: Športni park Bevke (Bevke 92a). V tamkajšnem lokalu si lahko kupite beležko, ki je hkrati vstopnica na dožitevje. 

    Urejena, krožna, lahka pohodna pot. Prvi del urejene, krožne, lahke pohodne poti poteka skozi vas Bevke, nato zavije na osamelec Kostanjevica, se vzpne na vrh osamelca, nato pa spusti proti naravnemu rezervatu Mali plac ter se vrača nazaj v Športni park Bevke.

    Pot je dobro označena s smerokazi in utrjena. Priporočamo lahko pohodno obutev in poleti zaščito pred komarji. 

    V. L.

    Foto: V. L. 

  • Poziv sprehajalcem

    Poziv sprehajalcem

    Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob začetku pomladi opozarja sprehajalce na pomen spoštovanja kmetijskih zemljišč. Zaradi večjega števila obiskovalcev narave v tem obdobju je pomembno, da se sprehajalci zavedajo, da so polja in njive zasebna lastnina in niso namenjena sprehajanju. Hoja po teh površinah lahko poškoduje mlade rastline, pasji iztrebki pa onesnažujejo pridelke in predstavljajo tveganje za zdravje. Prav tako lahko psi motijo divje in domače živali na pašnikih. Sprehajalce zato pozivajo, naj uporabljajo označene poti, pospravljajo za svojimi ljubljenčki ter spoštujejo delo kmetov in naravo, s čimer prispevajo k čisti in urejeni okolici.

    M. D.

  • Naravna bogastva naše občine

    Naravna bogastva naše občine

    Občina Dobrova – Polhov Gradec, ležeča le nekaj kilometrov zahodno od Ljubljane, se ponaša z bogato naravno in kulturno dediščino. Njene naravne znamenitosti, kot so mogočne lipe, slikovite vzpetine in edinstvene rastlinske vrste ter kulturne posebnosti, kot so zgodovinske graščine in zanimive zgodbe iz preteklosti, vabijo k raziskovanju in odkrivanju. 
    Pred Polhograjsko graščino stoji ena najstarejših in najbolj prepoznavnih slovenskih lip. Njena mogočna krošnja je nekoč gostila teraso s klopmi, kjer so se zbirali tako domačini kot obiskovalci. Po ljudskem izročilu naj bi se pod to lipo odvijal skrivni svatbeni obred med polhograjskim kmetom in grajsko hčerjo, ki sta kljub nasprotovanju njene matere našla svojo srečo. 
    Polhov Gradec je naselje z bogato zgodovino in kulturno dediščino. Med pomembnejšimi objekti izstopa Polhograjska graščina, ki danes služi kot muzej in kulturni center. V okolici naselja so tudi zanimive stavbe, kot so Oštetarjeva hiša, Kaplanija in hiša pri Peku, ki pričajo o bogati preteklosti kraja. 
    Nad Polhovim Gradcem se dviga vzpetina, imenovana Kalvarija (Stari grad), ki je s svojo višino 460 metrov pomembna razgledna točka. Na njenem vrhu so ostanki starega gradu, danes pa je priljubljena destinacija tako za pohodnike kot tudi za ljubitelje zgodovine. 
    V Polhovem Gradcu je bil odkrit tudi blagajev volčin (Daphne blagayana), edinstvena in dišeča rastlina, ki je navdušila tako domačine kot strokovnjake. Leta 1837 je kmet iz Polhovega Gradca to cvetico prinesel grofu Blagaju, ki je bil navdušen botanik. Rastlina je bila nato poslana v Ljubljano, kjer so ji nadeli ime po njenem odkritelju. 
    V okolici Polhovega Grada se nahaja tudi jama, ki je bila v preteklosti znana po svojih kapniških tvorbah. Čeprav danes ni več dostopna, je včasih predstavljala priljubljeno točko raziskovalcev in ljubiteljev narave. 
    Občina ponuja tudi številne pohodniške poti, ki obiskovalcem omogočajo raziskovanje lokalnih rastlin ter uživanje v neokrnjeni naravi. Poti vodijo skozi gozdove, ob rekah in mimo zgodovinskih znamenitosti, kar omogoča celovito doživetje kraja. Med drugimi so najbolj priljubljene družinske poti, kot so Polhov doživljajski park v Polhovem Gradcu. Pravljično-doživljajska pot otroke in odrasle popelje v iskanje novega doma za polha Rogovileža. Pot se začne pri Polhograjski graščini, kjer obiskovalci ob vstopnici prejmejo Polhovo knjižico in svinčnik. Na poti jih pričakuje deset velikih lesenih skulptur gozdnih živali, lesene hišice, otroški čebelnjak, živalska pošta, jazbina ter številni didaktični elementi. 

    Otroci spoznavajo čebelarsko hišico, obiščejo Blagajevo pot in spomenik ter skozi pravljični portal odkrivajo še mnoge druge zanimivosti. V jazbini se preizkusijo v živalski olimpijadi, opazujejo ptice v ptičji opazovalnici ter odkrivajo skrivnosti narave.

    Polhov doživljajski park je zasnovan tako, da skozi preplet pravljičnega in resničnega sveta ustvarja doživetja, ki otroke spodbujajo h gibanju v naravnem okolju ter jih na nevsiljiv način učijo o naravi in kulturi Polhovega Gradca.

    Poleg tega je v občini urejena še ena družinska pot, ta pa se nahaja na drugem koncu občine, v Podsmreki. Zven zaklete grofice je prva slovenska zvočna planinska pot, ki obiskovalce popelje skozi legendo o zakleti grofici iz gradu nad Dobrovo. Pot se začne pri G Design Hotelu na Tržaški cesti v Ljubljani, kjer obiskovalci prejmejo Zvonko beležko in svinčnik. Med krožno potjo dolžine približno 5 km in z višinsko razliko 489 metrov obiskovalci spoznavajo človeške vrline preko devetih edinstvenih zvočil v naravi, zbirajo cekine ter rešujejo glasbeno križanko, da bi rešili grofico prekletstva. Doživetje je primeren za družine, šole, vrtce in vse pohodnike, ki iščejo zgodbe in edinstvene izkušnje v naravi. 
    V okolici Dobrove poteka makadamska sprehajalna pot ob reki Gradaščici. Ta priljubljena točka za sprehode je bila v preteklosti zaradi divjih odlagališč smeti zanemarjena, vendar je bila v zadnjem času urejena in obnovljena, kar omogoča prijetne sprehode ob reki. 
    Naše območje je dom številnim zaščitenim vrstam, kot so črtasti medvedek (žuželka), travniški postavnež, gozdni postavnež in rogač. Reka Gradaščica je pomemben življenjski prostor za školjko navadni škržek, kar dodatno poudarja naravno vrednost tega območja. 
    Občina Dobrova-Polhov Gradec je pravi raj za ljubitelje narave, zgodovine in kulture. Njene raznolike naravne lepote, bogata kulturna dediščina ter prijazni kraji in ljudje ustvarjajo nepozabno izkušnjo za vsakogar, ki želi raziskovati in doživeti ta del Slovenije.

    M. D.

  • Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Horjul v letu 2025

    Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Horjul v letu 2025

    Občina Horjul objavlja Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Horjul v letu 2025. 

    Javni razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do petka, 24.10.2025.

    Vse informacije o razpisu lahko dobite na telefonski številki 01 759 11 24 (Urša Nagode) ali preko e-pošte ursa.nagode@horjul.si. 

  • Javni razpis za sofinanciranje nakupa hišnih črpališč komunalnih odpadnih voda na območju Občine Horjul v letu 2025

    Javni razpis za sofinanciranje nakupa hišnih črpališč komunalnih odpadnih voda na območju Občine Horjul v letu 2025

    Občina Horjul objavlja Javni razpis za sofinanciranje nakupa hišnih črpališč komunalnih odpadnih voda na območju Občine Horjul v letu 2025.

    Javni razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do petka, 24.10.2025.

    Vse informacije o razpisu lahko dobite na telefonski številki 01 759 11 24 (Urša Nagode) ali preko e-pošte ursa.nagode@horjul.si.