Študenti angleškega tečaja Univerze za tretje življenjsko obdobje Log- Dragomer na zelenem otoku Aprila lansko leto se nas je pet študentov Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Log-Dragomerja, članov tečaja angleščine, podalo na nepozaben osemdnevni izlet na Irsko. Pot smo si organizirali kar sami, kar je našemu potovanju dalo še poseben pečat pustolovščine, prilagodljivosti in svobode. Vozili smo se z najetim avtomobilom, ki ga je po levostranskih irskih cestah spretno in zbrano vozil Miha – izziv, ki ga je prestal z odliko! Naše irsko popotovanje se je začelo v čudovitem Galwayu, mestecu z živahnim utripom in pisanimi ulicami. Od tam smo se podali v naravni park Connemara, kjer so nas očarali divja narava, jezera in značilne kamnite ograje. Eden izmed vrhuncev izleta je bil izlet z ladjico ob Moherskih klifih, ki smo jih občudovali s prav posebne perspektive – z morja. Na poti smo obiskali tudi pravljično lepo vasico Adare, ki velja za eno najlepših na Irskem. Na skrajnem jugu smo se povzpeli na razgledno točko Mizen Head, kjer se Irska dramatično zaključi nad Atlantikom. Pot smo nadaljevali proti Corku, si ogledali starodavno duhovno oazo Glendalough in zaključili v prestolnici Dublin, kjer smo doživeli še mestni utrip in bogato literarno dediščino. Po vrnitvi domov smo začeli pripravljati brošuro v angleškem jeziku, v kateri smo zbrali prispevke o vsakem dnevu potovanja, nekaj zgodovinskih in kulturnih dejstev o Irski, zapis o pripravi potovanja ter predstavitev irskih Nobelovcev. Poleg nas petih, ki smo potovali, sta sodelovali še dve sošolki, ki se izleta nista mogli udeležiti. Pomembno vlogo pri ustvarjanju publikacije sta imeli naši profesorici. Milojka, profesorica angleščine, ki se izleta ni mogla udeležiti, nas je skozi celoten proces spodbujala, usmerjala in skrbela za jezikovno raven besedil. Druga profesorica, Olga, ki je bila z nami na potovanju, je prevzela vlogo povezovalke – usklajevala je delo vseh sodelujočih in skrbela, da je bila publikacija izdana v manj kot enem letu po našem povratku. Izlet na Irsko je bil že tretji tovrstni študijski obisk angleško govorečih držav v sklopu naših tečajev angleščine. Prvi je bil leta 2016 v Anglijo, nato smo leta 2018 obiskali Škotsko, zdaj pa smo raziskovali Irsko. Vsak izmed teh izletov je prinesel nova znanja in nepozabne spomine. Bralce tega članka vabimo, da si ogledajo našo brošuro o Irski, ki je nastala kot rezultat skupnega truda in sodelovanja. Na voljo je na domači strani Društva Dvig: https://iold.si/anglescina/studijsko-potovanje-studentov-anglescine-2024 Vabljeni k branju in virtualnemu potovanju po čudoviti Irski! za društvo Dvig: Irena Lenaršič
V četrtek, 3. Aprila 2025 smo se člani društva upokojencev Log z avtobusom odpeljali v Novo Gorico, ki je bilo nominirano in izbrano za mesto kulture 2025. Odgovorni za organizacijo vseh prireditev in predstavitev mesta kulture so k sodelovanju povabili tudi Gorico in tako dobro meddržavno sodelovanje še bolj poglobili. Že navsezgodaj smo imeli prekrasno sončno vreme. Po dobri uri vožnje smo prispeli v Novo Gorico, kjer smo si privoščili jutranjo kavico. Za nekatere je to bila že druga. Pridružila se nam je naša vodička Evelin. Odločili smo se najprej obiskati »staro« Gorico, se zapeljali na grad nad mestom in se nato peš spustili po ulicah starega mestnega jedra vse do glavnega trga imenovanega Travnik, nekdaj Piazza Grande ali Veliki trg. Po ogledu smo se vrnili v Novo Gorico, do prenovljene železniške postaje, nato pa še do Eda centra, najvišje stavbe v mestu, zgrajene leta 2011. V kleti stavbe je 425 parkirnih mest, v prvem nadstropju je restavracija Rusjan. V avli stavbe je na jeklenicah izobešena replika letala EDA bratov Rusjan, s katerim sta v bližini Nove Gorice prvič poletela. Štiri etaže so namenjene trgovskemu delu, naslednjih osem pa je namenjenih pisarniškim prostorom, na vrhu je 40 nadstandardnih stanovanj. Ob koncu II. svetovne vojne, so zavezniki, predvsem Angleži in Američani, na novo zarisali mejo. Na tem delu je meja potekala celo tako, da so bila razdeljena pokopališča, hiše, travniki … Nekdanja oblast je imela v načrtu na tem področju zgraditi moderno, evropsko mesto. Narejene so bile makete mesta, infrastrukturo so poleg gradbenih podjetij gradile tudi delovne brigade. Pri projektiranju je sodeloval znani arhitekt Edvard Ravnikar, vendar ni bilo dovolj interesa oblasti niti denarja za uresničitev vseh želja. Mesto se je gradilo postopoma, načrti so se spreminjali. Danes delijo mesto ulice v obliki črke ipsilon in tako nima pravega centra in kot mlado mesto seveda nima nobenih zgodovinskih znamenitosti. Ob 50-letnici je Nova Gorica, kot verjetno edino mesto na svetu v središču mesta dobila maketo IDEJE MESTA; ne mesta kakršno je, temveč mesta, kot bi lahko bilo, če … Kljub temu, da je Nova Gorica mlado mesto, je kar nekaj znamenitosti, ki si jih je vredno ogledati, na primer knjižnica Franceta Bevka. V parku nasproti knjižnice je njegov kip, ki vneto opazuje njene obiskovalce. Bevkov trg s fontano in kopico lokalčkov velja danes za središče mesta, kjer za senco v poletnih mesecih poskrbijo murve. Nova Gorica je najlepše opisana z besedami – mesto raznolikosti in vrtnic. Seveda pa ne smemo pozabiti igralnic, ki so v tem mestu pustile svoj pečat. Polni vtisov smo se odpeljali na Malovščevo, kjer so nas pričakali s šilcem domačega sladkega merlota. Po dobrem kosilu smo se lahko zavrteli ob glasbi našega Janeza, nekateri pa so odšli na daljši pohod do cerkvice na vzpetini. Del popoldneva smo lahko preživeli ob zvokih glasbe na veliki terasi gostišča. Obisk smo končali v vinski kleti ob pokušini njihovih vin in pršuta, sira in ob domačih kruhovih štručkah. Zadovoljni in dobre volje smo se okrog 19. ure vrnili domov.
Zdravje prebivalcev je temelj vsake uspešne skupnosti. Občina Dobrova – Polhov Gradec se tudi v letu 2025 vključuje v nacionalni projekt »Zdravje v občini«, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Namen pobude je občinam omogočiti vpogled v ključne kazalnike zdravja in jih spodbuditi k sprejemanju učinkovitih ukrepov za boljše zdravje prebivalcev. Analiza zdravstvenega stanja v občini kaže nekaj spodbudnih rezultatov. Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je v povprečju trajala 15,4 dni na leto, kar je precej pod slovenskim povprečjem, ki znaša 19 dni. Prav tako je manjši delež občanov, ki jemljejo zdravila za povišan krvni tlak ali sladkorno bolezen, kar nakazuje na razmeroma ugodno zdravstveno sliko. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi in zlomov kolka je nižja od državnega povprečja, kar je spodbuden kazalnik za srčno-žilno zdravje in zdravje starejših. Precepljenost otrok proti ključnim boleznim (DTP-Hib-IPV-hepB) je prav tako visoka, kar pomeni dobro zaščito pred nalezljivimi boleznimi. Obenem pa analiza razkriva tudi nekatera področja, ki zahtevajo dodatno pozornost. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je v občini višja kot v preostalem delu države, kar kliče po okrepljenih ukrepih na področju duševnega zdravja. Poleg tega izstopa tudi višji delež prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji, kar nakazuje na potrebo po večji ozaveščenosti in preventivnih akcijah v prometu. Delež otrok s prekomerno telesno težo presega regijsko povprečje, kar pomeni, da je potrebna dodatna promocija zdravega življenjskega sloga že v najzgodnejših letih. Občina izkazuje visoko stopnjo odzivnosti v presejalnih programih za raka debelega črevesa (Program Svit), raka materničnega vratu (Program Zora) in raka dojk (Program Dora), kar pomeni, da se prebivalci zavedajo pomena zgodnjega odkrivanja bolezni. To je ključno za boljše izide zdravljenja in zmanjšanje umrljivosti zaradi rakavih obolenj.
Posebna pozornost je v letošnjem poročilu namenjena tudi vplivu podnebnih sprememb na zdravje. Občina Dobrova – Polhov Gradec leži na območju omiljenega celinskega podnebja, za katerega napovedi kažejo, da bo ranljivost zaradi podnebnih sprememb v prihodnosti naraščala. Starejše prebivalstvo, socialno-ekonomski dejavniki in zdravstveno stanje bodo ključni elementi, ki bodo določali stopnjo tveganja. Povečana pogostost vročinskih valov, ekstremnih vremenskih pojavov in širjenje nalezljivih bolezni bodo zahtevali prilagoditve tudi v lokalnih zdravstvenih in socialnih politikah. Priporočeni ukrepi za prihodnost vključujejo razvoj sistemov zgodnjega opozarjanja, ustrezno urbanistično načrtovanje javnih površin z več zelenih površin in senčenjem, izboljšanje dostopnosti do varnih in hladnih prostorov med vročinskimi valovi, ter povečanje promocije aktivnega transporta in zdravega načina življenja. Pomembno bo tudi preprečevanje širjenja bolezni, ki jih prenašajo komarji in klopi, ter krepitev sosedske povezanosti in pomoči na domu, zlasti za starejše in druge ranljive skupine. Občina Dobrova – Polhov Gradec ima veliko potenciala za izboljšanje zdravja prebivalcev, pri čemer bo ključno povezovanje različnih lokalnih deležnikov – od zdravstvenih ustanov do izobraževalnih in socialnih služb. Le z usklajenim in dolgoročnim pristopom bo mogoče zagotoviti, da bo zdravje prebivalcev tudi v prihodnosti ostalo v središču razvojnih prizadevanj.
Čas res hitro beži in za nami je že tretja čajanka v tem letu. Tokratno srečanje je bilo popotniške narave. V sredo, 2. aprila 2025, se je v našem domu zbralo 22 članov, ki jih zanima spoznavanje pokrajin ter doživetij naših članov z njihovih potovanj. Tokrat sta svojo zanimivo in avanturistično izkušnjo z nami delila Viktorija in Andrej J. Predstavila sta nam Portugalsko in Kapverdske otoke. Njuno potovanje se je začelo s poletom iz Benetk in pristankom v Portu, na severu Portugalske. Porto je eno izmed najpomembnejših in najstarejših evropskih mest. Med nekajdnevnim potepanjem med številnimi kulturnimi in geografskimi znamenitostmi sta naletela tudi na vino Portovec – večini dobro znano in najbolj prepoznavno portugalsko izvozno blago. Med mnogimi znamenitostmi sta izpostavila Baziliko Svete Trojice, ki stoji nasproti Marijinega svetišča v Fatimi, posvečenega Fatimski Materi Božji. Bazilika je za nas še posebej zanimiva, saj se v njej nahaja 500 kvadratnih metrov velika pozlačena plošča, delo skupine umetnikov iz osmih držav. Umetniško delo je ustvaril in vodil slovenski umetnik Marko Ivan Rupnik. Njuno avanturo sta nadaljevala ob obali Severnega Atlantika do Lizbone, kjer sta obiskala tudi najzahodnejšo točko celinske Evrope – Cabo da Roca, ki se nahaja v gričevju Sintra, v bližini Lizbone. V Lizboni sta zapustila celinsko Evropo in poletela na Kapverdske otoke (Cape Verde), znane tudi kot Zelenortski otoki oziroma »afriški Karibi«. Otoki so ime dobili po Zelenem rtu, najzahodnejši točki Afrike, ki leži v današnjem Senegalu. Gre za deset otokov vulkanskega izvora v Severnem Atlantskem oceanu ob zahodni obali Afrike. V 15. stoletju so jih odkrili in kolonizirali Portugalci, kasneje pa so postali pomembno središče trgovine z afriškimi sužnji. Danes večina prebivalcev Zelenortskih otokov izhaja iz obeh skupin ljudi – afriških in evropskih prednikov. Viktorija in Andrej sta obiskala štiri otoke: Santiago, Fogo, Boa Visto in Sal. Na otoku Fogo sta se povzpela na goro Pico de Fogo, ki je edini aktivni vulkan na Zelenortskih otokih ter hkrati najvišji vrh arhipelaga s kar 2829 metri. Na vsakem otoku sta preživela nekaj dni ter spoznavala kulturo in običaje tamkajšnjih prebivalcev. Ob čudovitih fotografijah in njunem navdušenem pripovedovanju smo z veseljem prisluhnili delčku njunih doživetij s celomesečnega potovanja. Za zaključek sta nas razveselila še z napitkom in prigrizki s pridihom otoške kulinarike. Napitek caipirinha (mešanica belega ruma, rjavega sladkorja, limete in tonika) nas je dodatno poživila, okusni ribji piškotki pasteis de atum in bogata enolončnica cachupa refugada – tradicionalna otoška jed iz koruze, fižola, sladkega krompirja, zelja, mesa in jajc – pa so nas prijetno okrepčali in opogumili celo za kakšen koktajl več.
Ob klepetu o potovalnih, raziskovalnih in kulinaričnih izkušnjah se je druženje počasi zaključilo. Razšli smo se dobre volje in bogatejši za še nekaj prijetnih in poučnih uric.
Iskrena hvala vsem udeležencem, še posebej pa Viktoriji in Andreju za čudovito predstavitev še enega koščka našega planeta.
Da so nedeljska popoldanska srečanja na Logu še bolj zanimiva poskrbijo tudi organizirane skupine, ki delujejo v okrilju Župnije Brezovica. Tako so letos Križev pot že pripravile sodelavke in sodelavci Župnijske Karitas, otroci in starši 5. veroučnega razreda ter skavtinje in skavti Ostrorogega jelena. Na Cvetno nedeljo, 13.4.2025, ob 15. uri pa nas še posebej vabijo pred Merkator, na Log, animatorke in animatorji, ki se ob študiju in vseh drugih obveznostih, pripravljajo tudi že na letošnji poletni oratorij, na katerem bomo spoznavali blaženega Lojzeta Grozdeta. https://oratorij.net/
Iskrena hvala vsem, ki na katerikoli način gradite vsem nam skupno širšo družino, v kateri je vedno dobrodošel vsak.
Srečanja so še bolj doživeta tudi zaradi prisotnosti duhovnika. Zato iskrena zahvala našemu gospodu Gregorju Gorencu, za prisotnost na Logu in za postavitev nove FB spletne strani, na kateri smo tudi dobrodošli vsi! https://www.facebook.com/people/%C5%BDupnija-Brezovica/61574080139507/
Želimo vam uspešno preživet zaključni del posta in dobro pripravo na Veliko noč 2025.
Občina Horjul vas vabi na predstavitev projekta Rekonstrukcija ceste LC 067021 Dobrova – Horjul, na območju med JP 568311 Podolnica – cerkev – Zaklanec in JP 568321 Podolnica – povezava I, z dograditvijo kolesarskih pasov in hodnika za pešce.
Tretja zaporedna izvedba priljubljene prireditve v znamenju prekrasnega vremena in množične udeležbe – Ob zvezdnikih slovenskega trail teka tudi številni rekreativni tekači, kolesarji in otroci – Prostovoljci in navijači ob trasah vrhniško-logaških občin srce dogodka – Želja po večjem povezovanju in krepitvi potenciala v turizmu.
Če je lani enega najbolj priljubljenih trail dogodkov v Sloveniji v dobršni meri krojilo deževno vreme, je letos udeležence in njihove spremljevalce na Zaplani pričakala prekrasna kulisa. Nebo brez oblačka, prijetne spomladanske temperature, prešerni nasmehi in objemi ob prihodu zelo povezane tekaške skupnosti so obetali prekrasen dan v okviru že teden pred zaključkom prijav razprodanega dogodka. Organizatorji, ki večinoma prihajajo z Vrhnike, iz Logatca in Rovt, so namreč zapolnili prav vse razpoložljive tekmovalne kapacitete – 340 odraslih tekačev in kolesarjev ter 150 otrok. Le-tem so bile na voljo trail tekaške razdalje na 4 km, 13 km in 27 km, medtem ko so se najmlajši pomerili na predšolskih in šolskih tekih, dolžinsko razdeljenih po triadah. Gozdne stezice v okolici Zaplane so premagovali tudi duatlonci – slednji so morali bodisi sami ali v mešani moško-ženski štafeti preteči 13-kilometrsko traso in nadaljevati s 15-kilometrsko kolesarsko progo.
»Vsi soorganizatorji Zaplana Trail & Bike, torej poleg mene še Metka, Blaž in Miha Marinč, smo prek celotnega leta zelo dejavni na trail tekmah, pripravljalnih turah, predavanjih in drugih družabnih dogodkih, povezanih s trail tekom. Na njih smo tekačicam, tekačem in tudi organizatorjem drugih prireditev predstavili naš dogodek, naše ideje, in uspeh ob trdem delu na področju sponzorstev, partnerstev, logistike, organizacije in družabnih omrežij ni izostal. Izjemno smo veseli, da je bil dogodek razprodan in da smo poleg tekmovalcev privabili še okoli 250 drugih obiskovalcev, kar nam nalaga odgovornost tudi do prihodnje izvedbe. Zavedamo se namreč, da je trail dogodkov vsako leto več, idealnega časa za izvedbo pa zelo malo, zato moraš biti inovativen, prodoren – temelj pa bodo sicer vedno gostoljubje, prijaznost, dobra organizacija, dobro označene trase, dobro založene okrepčevalne postaje in tudi dobri startni paketi za sprejemljivo ceno, je pojasnil Vrhničan Gorazd Mauri, soorganizator Zaplana Trail & Bike.
Mauri je hkrati izpostavil, da gre pri trail tekmi takega obsega za povsem drugačen tip obiskovalcev športnega dogodka, kot gre, na primer, pri nogometnem, košarkarskem ali teniškem turnirju. »Če gre tam za obiskovalce, ki so največja dodana vrednost predvsem ponudnikom hrane in pijače na samem tekmovanju, širšemu lokalnemu okolju pa malo ali nič, je pri nas ravno obratno. K nam prihajajo športno aktivne družine iz vse Slovenije, pogosto že dan prej z avtodomi, ki rade raziskujejo naravo oziroma obiskujejo lokalne znamenitosti – Rupnikovo linijo, Alpski zid, Star maln in Lintvern, Planino nad Vrhniko … Te družine in vsi ti tekači tako niso le pasivni udeleženci, so aktivni promotorji naše čudovite narave in znamenitosti, njihove objave na družabnih omrežjih pa dosežejo na tisoče ljudi,« je dodal Mauri.
Da se je prek 700 udeležencev počutilo kot doma, je velik organizacijski in logistični zalogaj, ki terja več mesecev intenzivnih priprav in dogovorov s sponzorji, izvedbenimi partnerji, donatorji izdelkov ter storitev za startne pakete in nagrade najboljšim pa tudi s prek 30 prostovoljci. Le-ti pomagajo pri pakiranju, transportu, administraciji, kuhanju, v okviru prireditvenega in startno-ciljnega prostora, na okrepčevalnicah, pri čiščenju tras. »Njihovo delo je neprecenljivo, to so naše mame, očetje, bratje, sestre, sosedje in prijatelji. Brez njih dogodek ne bi bil izvedljiv, njim gre globoka zahvala za vso pomoč in trud. Prireditve si tudi ne predstavljamo brez tistih, ki rišejo na nasmehe na obraz našim najmlajšim, to so prijatelji, ki pridejo z napihljivimi igrali, se ukvarjajo s poslikavo obraza in podobno,« je povedala Metka Marinč, soorganizatorka Zaplana Trail & Bike.
Po tekmovalni plati so najvišja mesta na 4 km dosegli (od prvega do tretjega) Tine Jarc, Primož Cergolj, Ožbej Marinč ter Lina Kreft, Julija Wahl in Maria Isabel Hoyos Lapajne.
Na 13-kilometrski trasi so bili najhitrejši Gašper Bregar, Matej Letojne in Tadej Vehovec ter Nastja Mihelčič, Lucija Dolenc Čuk in Neja Božič Ćoralić.
Na najdaljši, 27-kilometrski trasi so se stopničk veselili Klemen Štular, Ivan Hrastovec in Boštjan Vidmar ter Irena Pišek, Sara Vidmar in domačinka Laura Primec.
Med samostojnimi duatlonci in duatlonkami so najvišja mesta zasedli Valentin Simonič, Matevž Hudovernik in Luka Trontelj ter Mateja Simonič. Med mešanimi duatlonskimi štafetami so si prva tri mesta pritekli oziroma prikolesarili Danaja Vastič/Rok Kurinčič, Robert Kosi/Maja Laznik in vrhniška dvojica Jana Caserman/Rok Glavan.
Za prihodnje leto organizatorji napovedujejo podoben številčni obseg prireditve, a z nekaj novostmi, ki jih bodo razkrili v mesecih pred dogodkom, ki bo predvidoma v soboto, 18. aprila. Zahvaljujejo se tudi podjetjem oziroma podružnicam ter posameznikom z Vrhnike, ki so za izvedbo dogodka prispevali bodisi denarna sredstva (Kemis) bodisi izdelke (Jan Sport, Escobar, Pekarna Adamič, Spar) ali storitve (Tomo Indihar – tiskarna Peak Print), in našemu »Ivanu Cankarju«.
NČ
Poklon organizatorjev tekačem v startno-ciljnem prostoru
Množica ljubiteljev trail teka je že zjutraj preplavila prizorišče tekme
Ivan Cankar je postregel jutranjo kavico
Predšolski otroci so tekli na 200 metrov
Množično tudi na šolskih tekih
Vzpon mimo Lintverna terja dobro fizično pripravljenost
Simpatična cvetličarka in odlična trail tekačica Laura Primec
Nasmeški na obrazu ob dobro označeni progi
Kolesarke so v duatlonu opravile s 15 km traso
Zmagovalka na 27 km – Irena Pišek
Najhitrejša na 13 km – Gašper Bregar (desno) in Matej Letojne (levo)
Vedno nasmejani Klemen Štular s sinčkom, zmagovalec na 27 km
Čudovita finišerska medalja, ki so jo prejeli vsi tekmovalci
Prihod tekačev na okrepčevalno postajo pri cerkvi sv. Hieronima v Petkovcu
Odlično založene okrepčevalne postaje
Lesene medalje za otroke z maskoto prireditve – kuža Harry
Najboljši duatlonci (mešane dvojice)
Najboljša dekleta na 27 km
Najboljši fantje na 27 km
Organizatorji prireditve (od leve proti desni): Miha, Blaž in Metka Marinč ter Gorazd Mauri
Dragi starši, stari starši in drugi, ki vam je mar za otroke!
Strokovnjaki pravijo, da smo mi to kar so jedle naše babice … Da bodo imele mlade generacije kar najboljše temelje za rast in razvoj, vas v nedeljo 13.4. ob 19:30 vabimo na četrti dogodek v sklopu šole za starše z naslovom “Da pogovor prehiti internet.”
Tokrat bomo govorili o prehrani:
· Zakaj prihaja do toliko s prehrano povezanih težav pri otrocih in mladostnikih (prekomerno hujšanje, prenajedanje, neredna prehrana)?
· Kaj lahko glede tega naredimo starši?
· Kaj v resnici prinašajo nove smernice šolske prehrane?
Na ta in druga vprašanja bo odgovarjala pediatrinja in specialistka za področje prehrane pri otrocih in mladostnikih dr. Mojca Žerjav Tanšek.
V okviru projekta PONI LUR Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) zagotovi podporno podjetniško okolje, v času zaposlitve pa se pod mentorstvom različnih strokovnjakov in uspešnih podjetnikov udeleženci izobražujejo na področju podjetništva. Program je osredotočen na znanja, ki so nujno potrebna za samostojno podjetniško pot; vse od razvoja poslovne ideje do izdelave poslovnega modela in načrta, marketinških in promocijskih aktivnosti, poslovne komunikacije, upravljanje z IKT, pridobivanje virov financiranja, osnovna pravna ter finančna znanja ipd. Zagotovljena je tudi vsa potrebna fizična infrastruktura po principu co-workinga.
Razpis, objavljen na spletni strani www.rralur.si, je odprt vse do 23. maja 2025. Na razpisu izbrani udeleženci bodo z delom pričeli predvidoma 1. septembra 2025.
Vsi potencialni prijavitelji vabljeni na predstavitev projekta, ki bo potekala preko video povezave Zoom, in sicer v torek, 13. maja 2025, ob 11:00 uri, preko video-povezave Zoom. Prijava na informativni dan je obvezna preko SPLETNEGA OBRAZCA.
V projekt se lahko vključijo osebe s poslovno idejo, ne glede na starost ali stopnjo izobrazbe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno stalno ali začasno bivališče v eni od 25 občin Ljubljanske urbane regije ter da lahko pred pričetkom podpišejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas štirih mesecev. To pomeni, da morajo biti na dan vključitve brez statusa zaposlitve, študenta, idr.
Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo je možno dobiti vsak delovni dan do vključno 23. 5. 2025 med 9.00 in 12.00, na telefonski številki 01 306 19 38 oz. elektronski pošti poni@rralur.si.
Otroci iz VVE Horjul smo v mesecu marcu, ko svoj praznik praznujejo vse mamice, medse povabili svoje starše in se z njimi podružili. Veliko srečanj s starši je bilo ustvarjalno obarvanih. V skupini gosenice so otroci skupaj s svojimi starši izdelovali pisane pomladne metulje iz tulcev, okrašene z barvnim krep-papirjem. Čmrlji so izdelovali cvetlične lončke, ki so jih okrasili s cvetlicami in čmrlji. Tudi pri mravljah so otroci skupaj s svojimi starši ustvarjali, in sicer so izdelovali kokoške iz barvnega papirja ter košarice iz lončkov, vkatere so posejali semena medovitih rož za čebele. Žabice so izdelovale piščance na paličicah, ki so pokukali iz svojih lupin ter barvite ptice v gnezdih. Ustvarjalno obarvani druženji so imeli tudi pri pikapolonicah, kjer so otroci iz plastičnih zamaškov izdelovali vrtavke in zibalke, ter pri metuljih, kjer so izdelovali vaze in rože s prav posebnimi, dišečimi cvetovi. V skupini Murni so srečanje s starši izvedli na gregorjevo. Otroci so v prvem delu druženja skupaj s starši izdelovali gregorčke – čolničke, nato pa so se peš odpravili do potoka, kjer so izdelane gregorčke spuščali po vodi. Ker je takrat močno deževalo, so izdelani čolnički splavali tudi v lužah. Otroci skupine kresnice so v prvem delu srečanja delale z didaktičnimi materiali in izdelovale vetrnice. V drugem delu srečanja so otroci pred starši nastopili s kratkim programom (ples Pleši, pleši črni kos, recitacija Domek, pesem Nagajiva pomlad), ob koncu pa so se jim ob pesmi Če si srečen pridružili tudi starši. Sledilo je še druženje ob suhem sadju in piškotih, ki so jih predhodno spekli otroci. Tudi pri čebelah je večer potekal podobno, in sicer so otroci najprej delali z materiali, medtem pa so potekale ustvarjalne delavnice, na katerih so otroci izdelovali steklenice s prepletanjem perlic in ptičke iz papirja. V drugem delu srečanja so odšli v telovadnico, kjer so se razgibali ob bansu Abraham ‘ma sedem sinov ter zaplesali ples pomladnih cvetlic. Sledila je pogostitev s piškoti, ki so jih prav tako kot pri kresnicah, otroci spekli sami. Otroci in vzgojiteljice se vsem staršem, ki so se odzvali na povabilo in si vzeli čas za druženje v vrtcu, iskreno zahvaljujemo. Mi smo zares uživali in se že veselimo prijetnih skupnih trenutkov v prihodnosti. Špela Malovrh
