Kategorija: Novice

  • Od krožka do predsednika: čebele ne trpijo brezdelnežev

    Od krožka do predsednika: čebele ne trpijo brezdelnežev

    Čebele naj ima tisti, ki ima čas, voljo in znanje

    Trenutno društvo šteje okoli 30 članov, kar je nekoliko manj od “zlatih časov” pred korono. Zakaj se je članstvo zmanjšalo, novi predsednik sicer ne ve, a zanj to ni nobena katastrofa. “Ker je smiselno, da ima čebele tisti, ki ima čas, voljo in znanje. Preletna razdalja čebele je 3 kilometre in v tej razdalji je vse kot en čebelnjak. Da bi se našel navdušenec, ki bi imel čebele zaradi določenega razloga, znanja in časa pa ne, sem kritik tega. Ker če jaz, ki imam pet čebeljih družin, ne skrbim za njih in jih ne zdravim, lahko prav mojih nekaj družin vpliva na zdravje čebel cele borovniške doline.” Seveda pa so novih članov, ki bodo marljivi kot njihove čebelice, vedno veseli. 
    Mlajših članov trenutno ni, tudi legendarni čebelarski krožek v šolskem čebelnjaku v osnovni šoli pod vodstvom mentorja Bogdana Jereba je trenutno zaradi pomanjkanja zanimanja v mirovanju. Si pa kljub temu želijo svoje znanje predajati naprej.

    Delavnice, sejem, sveta maša …
    V društvu pripravljajo dogodke za člane in druge. Za člane se približno enkrat mesečno dobijo na sestankih, organizirajo predavanja in delavnice o čebelarstvu, tehnikah, zatiranju bolezni … Udeležujejo se tudi čebelarskega sejma Apis Slovenija v marcu. Najmlajšim v vrtcu organizirajo medeni zajtrk, ko člani z različnimi rekviziti med drugim na poljuden način pripovedujejo o delu čebelarja. Udeležujejo se čistilne akcije, saj jim je narava “svetinja”. Za dobro letino se zahvalijo pri sveti maši na čast svetemu Ambrožu, zavetniku čebelarjev, in prosijo tudi za vse žive in pokojne čebelarje. “Pomembno je, da se znamo zahvaliti za letino in jo sprejmemo kakršna pač je, čeprav te večkrat popade misel, da bi moralo biti vedno več medu. Narava pač ni veleblagovnica in mi nismo njeni gospodarji, ampak samo gostje.” 
    S praporom se udeležujejo tudi občinskih proslav, z njim se poklonijo tudi pokojnim članom na pogrebih. Želijo pa biti vidni predvsem z dejavnostmi, s katerimi posredno kažejo obstoj društva. “In ko kdo želi, se nam lahko z veseljem pridruži. Nismo pa take vrste društvo, za katerega je pomembna kvantiteta, da bi na vsak način agitirali … Smo društvo s svojevrstno vizijo in poslanstvom.” Imajo tudi nekaj čebelark, a povečini je to še vedno domena moških.  

    Čebelarstvo ni kot elektrika – plus in minus
    Janez poudarja, da je za tovrstno dejavnost potrebno veliko znanja. “Večkrat se pošalim, da čebelarstvo ni kot elektrika – plus, minus in to je to, ampak je cela znanost. Mnogi pravijo, da se bi začeli s čebelarstvom ukvarjati v času upokojitve, a takrat je dobro, da že nekaj znaš in se ne začneš takrat šele učiti.” Spomladi je čebelar zelo dejaven pri čebelah. Mesec znoja in groze za čebelarja pregovorno velja prav mesec maj, ki predstavlja vrhunec razvoja čebeleje družine. Takrat moraš biti zelo veliko prisoten pri čebelah, potem pa lahko spet hladnejšo polovico leta razmišljaš, kako bi kakšno stvar izboljšal, pripoveduje. “Naj bralca to ne zavede, da je čebelarstvo projektna dejavnost. Moč čebelje družine je kapital, v katerega vlagaš skozi celo leto.”  

    Veliki čebelarski škornji
    Predsednik društva je šele dobro leto in se zaveda, da je stopil v velike čebelarske škornje. Ceni delo svojih predhodnikov in se še uči, za začetek ima vizijo le ponižno posnemati njihovo delovanje. In v čem vidi dodano vrednost, da se čebelarji združujejo v lokalno društvo? “Že to, da pridemo skupaj in ozaveščamo težave, ne glede na to, ali si začetnik ali že velik poznavalec. Pogovarjamo se, kaj je treba storiti v vsakem času, kako je z boleznimi … Mislim, da se da že s komunikacijo marsikaj narediti in izboljšati. V skupnosti je veliko boljše in lažje.” 
    Letos mineva 20 let, odkar so čebelarji obeležili 100. obletnico društva, ko so praznovali tudi s stojnico na Prazniku borovnic. Takrat so točili med in predstavljali svoje delo, kar pa je pritegnilo tudi takrat mladeniča Janeza. Odločil se je za udeležbo na čebelarskem krožku pod mentorstvom Bogdana Jereba in tako so ga k tej dejavnosti pritegnili drugi, ki so mu začeli podarjati svoje čebelje družine.  

    Čebele ne trpijo brezdelnežev
    Na vprašanje, kaj ga najbolj pri čebelah pritegne, odgovarja: “To je kot neka meditacija, biti z mislimi tu in sedaj in ne razmišljati kaj boš počel zvečer. Umiriti se moraš, ko iščeš matico in izbrati, kaj boš počel, ko stvari pridejo nepričakovane. Ne sme se ti muditi na naslednjo dejavnost, če se ti, je bolje, da k čebelam niti ne greš tisti dan. Zanimiva mi je tudi lekcija trotov, te čebele izženejo s panja proti koncu poletja, ker so svoje delo opravili. Čebele ne trpijo brezdelnežev, kar je koristen nauk tudi za družbo. Da nisi samo, da boš jemal, ampak moraš najprej tudi absorbirati, predvsem znanje, potem pa ti čebelam nekaj daš, da ti dajo nazaj.” A ni vse odvisno od njihove pridnosti in znanja, še poudari pri vprašanju o aktualnih izzivih čebelarjev in pri tem izpostavi spomladanske pozebe. “Letina je večinoma odvisna od spremenjenih okoliščin, zato velja rek, da je poezija kmetijstva čebelarstvo.” 

    Cenimo delo čebelarjev in oni svojega?
    Pa Slovenci dovolj cenimo delo čebelarjev? “Jaz bi pri tem vprašanju postavil proti vprašanje, ali čebelarji dovolj cenimo svoje delo? Tu izhaja bistvo, namreč, marsikdo po mojem mnenju prepoceni prodaja svoj med. Seveda, nimam nič proti temu, a vemo, koliko dela in truda se skriva za vsako žlico medu … Mislim, da se moramo naprej čebelarji sami sebe ceniti, pa čeprav ne delamo za denar. Moraš pa včasih malo preračunati, ali se ti splača krmiti, voziti čebele ob vseh podražitvah sladkorja in materiala, da boš kilogram medu prodal za nekaj evrov …” 
    Čeprav čebele nikoli ne govorijo, povedo veliko. Tako tudi čebelarji – s svojim delom, zgledom in tiho predanostjo. »Četudi se ne vozimo z električnimi avti, pa vseeno nekaj naredimo za naravo«, še skromno dodaja in spomni na tisti Enstienov rek, da se brez čebel tudi ostalemu svetu piše bolj slabo … Naj bodo borovniški čebelarji še naprej tihi skrbniki narave in glasniki znanja, ki ga zvesto prenašajo iz roda v rod. 120 let čebelarjenja ni le obletnica, ampak dokaz, da vztrajnost, znanje in srčnost še vedno štejejo. Naj brenči še dolgo! 

    Rok Mihevc

  • Pregled spominskih obeležij v občini

    Pregled spominskih obeležij v občini

    Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne – spopada, ki je pustil globoke rane tudi na območju današnje občine Log-Dragomer. Na več lokacijah po občini stojijo spominska obeležja, ki nas opominjajo na žrtve vojne in na trpljenje ljudi.

    1. Log pri Brezovici – Cesta Dolomitskega odreda 2 (parkirišče Mercator) 
    Spominsko znamenje padlim v NOB
    Odkrili so ga leta 1975. Sestavljeno je iz štirih betonskih krogelnih odsekov s kvadri, na katerih so vklesana imena padlih iz Loga in okolice. Razdeljena so v štiri skupine: v internaciji, padli borci, ustreljeni pri gradu in ubiti na Urhu.

    2. Log – Cesta borcev 14 (Jordanov kot) 
    Spominsko znamenje Ivanu Kavčniku – Viliju
    Granitna plošča, vzidana v kamnito škarpo. Opominja na padlega Ivana Kavčnika iz Loga, ki je padel 6. maja 1945, na dan osvoboditve Vrhnike.

    3. Log – Pot na Ferjanko 4 (Dom Društva upokojencev Log) 
    Spominsko znamenje ustanovitve I. odbora OF Log
    Kamnita plošča na fasadi doma, obeležuje ustanovitev prvega odbora OF na Logu.

    4. Log – Pot na Ferjanko 19 
    Spominsko znamenje tabora II. čete I. bataljona Dolomitskega odreda
    Kamnito ploščo na Ferjanki so odkrili leta 1981 na pročelju zasebne stavbe. Spominja na tabor partizanske enote v letu 1942.

    5. Log – Vrhovčeva 34A–34B (odstranjeno znamenje) 
    Nekdanja rojstna hiša Franca Vrhovca – Jova Amerikanca
    Spominska plošča je bila odstranjena po rušitvi hiše. Vrhovec je bil prvi organizator NOB v tem kraju, padel je leta 1943 v Belški grapi v Dolomitih. Usoda plošče je neznana.

    Spominska obeležja, ki opominjajo na žrtve med- in povojnega nasilja nad prebivalstvom na Logu, v Dragomerju in na Lukovici stojijo tudi v sosednji občini Brezovica. Dva spomenika sta postavljena na brezoviškem pokopališču, en spomenik pa na Blušah. 
    Danes je svet še vedno zaznamovan s številnimi vojnimi žarišči. Prav zato spomin na pretekle dogodke ne sme zbledeti – ne zaradi preteklosti same, temveč kot opomin v sedanjosti in prihodnosti.

    Vesna Lovrenčič

     

  • Srečanje s krajani v Polhovem Gradcu

    Srečanje s krajani v Polhovem Gradcu

    V začetku maja je potekalo srečanje s krajani v Polhovem Gradcu, ki se ga je udeležilo lepo število občank in občanov. Srečanje je bilo del načrtovanega niza srečanj po krajevnih skupnostih, ki jih vodstvo Občine Dobrova – Polhov Gradec izvaja z namenom večje vključenosti občanov v razvoj lokalne skupnosti.
    Župan Jure Dolinar je na začetku predstavil pregled ključnih projektov, ki jih je občina izvajala v letu 2024, ter izpostavil prednostne naloge in načrte za leto 2025. Poseben poudarek je namenil projektom, ki so pomembni za Polhov Gradec in njegovo širšo okolico.
    Po predstavitvi je sledila odprta razprava, kjer so krajani aktivno sodelovali z vprašanji, pobudami in predlogi. Odpirale so se teme s področja prometne ureditve, sanacije po poplavah, komunalne infrastrukture in urejanja prostora. Na številna vprašanja je župan lahko odgovoril že kar na srečanju.
    Dogodek je potekal v konstruktivnem vzdušju, kar dodatno potrjuje potrebo po takšnih oblikah srečevanj z občani.
    Tudi v prihodnje se bodo srečanja po krajevnih skupnostih nadaljevala, saj so to pomembne priložnosti za izmenjavo informacij, odprt dialog in skupno iskanje rešitev. Skupaj gradimo občino – od ljudi za ljudi.
    Občina Dobrova – Polhov Gradec

  • Prenova lekarne in pošte na Logu napreduje po načrtih

    Prenova lekarne in pošte na Logu napreduje po načrtih

    V preteklih tednih je izvajalec – podjetje URAL d. o. o. postavil predelne stene s temelji, položeni so bili estrihi, urejena je bila horizontalna sanitarna kanalizacija s priključkom v cestni jašek. Dela vključujejo tako klasične zidane kot tudi knauf predelne stene, ki so trenutno v fazi enostranskega zapiranja. V teku je tudi že izvedba grobih elektroinštalacij in strojnih inštalacij. Kot dodajajo na Občinski upravi, v naslednjih dneh pričakujejo zapiranje predelnih sten ter izvedbo finalnih tlakov. 

    Spomnimo, da je Občina Log-Dragomer prostore nekdanje pošte odkupila konec lanskega leta z uveljavitvijo predkupne pravice. Na dražbi je sodelovalo pet dražiteljev, Občina pa je nepremičnino pridobila za 140.000 Evrov. Po neuspešnem prvem razpisu za izbiro izvajalca so projekt razdelili na faze in v ponovljenem postopku izbrali podjetje URAL, ki je ponudilo najugodnejšo in tehnično ustrezno rešitev.

    Prvi gradbeni posegi so se začeli že aprila, kmalu po podpisu pogodbe z izvajalcem. Odstranjene so bile stare stene in tlaki, izvedeni so bili preboji za inštalacije, postavljene nove predelne stene in konstrukcijsko okrepljene odprtine z armiranobetonskimi prekladami. Trenutno gradbišče že nakazuje prihodnjo ureditev prostorov, ki bodo služili lekarniški in poštni dejavnosti.

    Na Občini poudarjajo, da bodo dela zaključena predvidoma konec julija, ko bo sledil še postopek pridobitve uporabnega dovoljenja in dovoljenja za selitev lekarne. Prenovljeni prostori bodo neposredno povezani z zdravstveno dejavnostjo v občini, občani pa bodo lahko do zdravil in svetovanja s področja zdravja dostopali v neposredni bližini obeh zdravstvenih ambulant. 

    Do zaključka prenove pogodbena pošta Log deluje v začasnih prostorih – montažni enoti na parkirišču pri Mercatorju. Občinska uprava se zahvaljuje občanom za potrpežljivost in razumevanje v času gradbenih del. Projekt ostaja del širšega cilja Občine Log-Dragomer, ki želi okrepiti lokalno zdravstveno infrastrukturo in dolgoročno zagotoviti kakovostno oskrbo vsem občanom.

    Foto: Občinska uprava Občine Log-Dragomer

  • Vikend dvorskih pic

    Vikend dvorskih pic

    V soboto in nedeljo, 10. in 11. maja 2025, je pred gasilskim domom PGD Dvor ponovno potekal zdaj že tradicionalni Vikend dvorskih pic. Letos je dogodek potekal že petič zapored in tudi tokrat upravičil sloves enega najbolj priljubljenih in pričakovanih kulinaričnih dogodkov v kraju. Obiskovalci so znova množično prihajali po znamenite pice, ki slovijo po odličnem a hkrati dobrodelnem okusu za dvorske gasilce. Rezultat je presegel vsa pričakovanja – v dveh dneh so člani PGD Dvor spekli rekordnih 904 pic. 
    Vikend dvorskih pic iz leta v leto raste – leta 2021 so spekli 573 pic, leto pozneje 682, leta 2023 že 738, lani pa 802. Letos pa je številka prvič presegla 900, kar potrjuje, da dogodek postaja vse bolj uveljavljen in prepoznaven tudi širše. Pice so obiskovalci naročali vnaprej, termini – predvsem okoli nedeljskega kosila – pa so bili popolnoma zapolnjeni že teden dni pred dogodkom. Največje posamezno naročilo je obsegalo kar 16 pic, približno 15 odstotkov vseh naročil pa so organizatorji dostavili na dom. 
    Za brezhibno izvedbo prireditve je poskrbelo kar 46 prostovoljcev, ki so bili vključeni v vse faze organizacije – od priprave prizorišča, izdelave hlebčkov, peke, sprejema naročil, šanka, pomivanja in dostave, pa vse do ponedeljkovega pospravljanja. Nekateri so bili prisotni oba dneva od jutra do večera, drugi so se izmenjevali glede na razpoložljivost. V ”pekarniški” ekipi se je zvrstilo 10 različnih picopekov, ki so ob najbolj intenzivnih urah skupaj spekli tudi do 60 pic na uro, oziroma približno eno pico na minuto. 
    Poleg peke je bila vsak večer organizirana še dodatna ekipa, ki je skrbela za pripravo testa – dvanajst članov je v dveh urah izdelalo približno 400 hlebčkov testa za naslednji dan, kar je omogočilo tekočo in kakovostno pripravo pic tudi ob največji gneči. 
    Dogodek se ni začel in končal z vikendom – priprave so potekale že v četrtek s postavitvijo prizorišča, v petek je sledila priprava testa za soboto, ponedeljek pa je bil namenjen pospravljanju. 
    Zvesti obiskovalci, predani člani društva in odlična organizacija so poskrbeli, da je Vikend dvorskih pic še enkrat več pokazal, kaj pomeni skupnost in predanost. Obiskovalci so domov odhajali siti in zadovoljni, organizatorji pa so, čeprav utrujeni, vseeno zadovoljni zaključili še en uspešen kulinarično-gasilski dogodek.

    Manca Dolinar
    Foto: Klemen Zibelnik, PGD Dvor

  • Prvomajska budnica

    Prvomajska budnica

    Praznično, sončno in glasbeno obarvano jutro 1. maja je v občini Horjul minilo v znamenju tradicionalne prvomajske budnice. Že v zgodnjih jutranjih urah so se po vaseh razlegali zvoki koračnic in domačih viž, s katerimi so godbeniki godbe Dobova – Polhov Gradec skupaj s horjulskimi mažoretkami prebudili prebivalce občine ter jim pričarali praznično vzdušje. 
    Letos je bila budnica za občino Horjul še posebej pomembna – ne le zaradi jubilejne 10. budnice Godbe DPG, temveč tudi zaradi izjemne udeležbe horjulskih mažoretk, ki so z veseljem popestrile že tako živahno glasbeno karavano. Pridružili so se jim tudi najmlajši člani in članice mažoretne skupine in dokazali, da se tradicija plesa v Horjulu ohranja in prenaša na mlajše generacije. 
    Godbeniki so svojo pot začeli ob 5. uri zjutraj na Dobrovi in po Brezju kmalu prispeli v Horjul, kjer so vse od Metrela, čez center do vrtca Horjul prebujali vaščane Horjula. Ob prihodu godbe in mažoret so se na cestišču pridružili domačini in jih pozdravljali z nasmehi in ploskanjem. 
    Na Vrzdencu so godbenike in mažorete pričakali predstavniki vseh gasilskih društev Gasilske zveze Horjul in v špalirju gasilcev in prižganimi gasilskimi vozili, glasbenikom pripravili častni sprejem. Godba in mažorete so vaščane prebujale vse od kapelice do PGD Vrzdenec. 
    Po kratkem obisku so se godba in mažorete odpravili proti Šentjoštu, gasilska društva pa so s slovensko glasbo začela buditi okoliške vasi, ki godbene budnice niso bili deležni. Budnica je bila letos še posebej slovesna, saj je Godba Dobrova-Polhov Gradec praznovala jubilejnih 10 let Prvomajskih budnic. Budnici se je pridružilo rekordno število mažoretk, godbeniki so ob 10. obletnici v vsakem kraju zaigrali in zapeli prirejeno skladbo Tra ta ta, že 10 let vam godba igra!, katera je z besedilom ponazarjala jubilejno 10. budnico. V sprevodu je spredaj poleg zastav in godbenega grba, letos povorko krasila tudi tabla z napisom 10 let Prvomajske budnice. Poleg tega pa so na avtobusu viseli napisi ‘’10 let Budnic z Godbo Dobrova-Polhov Gradec”, da so lahko prebivalci že od daleč videli, da godba res prihaja. 
    Godbeniki se zahvaljujejo vsem podpornikom in ljudem dobre volje, ki so jih ob jutranjih urah pozdravili in podprli na njihovi poti.

    M. D.

    Foto: Janez Dolinar, arhiv godbe DPG

  • Jubilejna 10. Prvomajska budnica z Godbo DPG

    Jubilejna 10. Prvomajska budnica z Godbo DPG

    Dobro jutro! Godbeniki godbe Dobova-Polhov Gradec že 10 let budimo občane Dobrovske in Horjulske občine.

    Letos je bilo še posebej slovesno, nekaj posebnega. Kot smo zadnja leta navajeni, smo se ob 5. uri zjutraj zbrali na Dobrovi, poskrbeli za uniforme in inštrumente ter se odpravili na pot. No, razen tolkalec Marko, ki vsako leto zaspi ali pa ne najde uniforme.

    In odšli smo na pot. Že ob 5.20.uri so nas v Brezju pričakali veseli domačini, ki so nam ob našem zgodnjem prihodu veselo mahali in ploskali. Vse od Brezja do Vrzdenca nas je letos spremljala tudi STA in posnela vsako naše bujenje. Brezje je res nekaj posebnega. Prva jutranja postaja, kjer nas zadnja leta pričakajo s posebno popotnico. Na naše uniforme si godbeniki in mažorete nadenemo nageljčke s trakom slovenske trobojnice in letos še s številko 10, ki prikazuje jubilejno, 10. Prvomajsko budnico. Hvala vam dragi Brezn’čani za tako lep sprejem, čudovite sendviče in seveda vsakoletne nageljčke. Naprej smo se odpravili v Horjul, kjer so se nam pridružile Horjulske mažoretke. Horjulska cesta je bila polna kot še nikoli – velika skupina godbenikov in velika skupina mažoret. Poleg starejših mažoret, se je na Budnici skozi sosednjo občino pridružil tudi podmladek horjulskih mažoret.

    V Horjulu smo zbujali ljudi vse od Metrela do vrtca Horjul, nato pa se odpravili na Vrzdenec, kjer so nas pričakala vsa gasilska društva Gasilske zveze Horjul. V špalirju ob cesti in lučkah na gasilskih avtomobilih so sprejeli naš mimohod, ki je segal od kapelice pa vse tja do PGD Vrzdenec. Tam smo zaigrali še par skladb, posneli izjave in se odpravili naprej. Godba in mažorete v Šentjošt, gasilci pa s svojimi vozili po vaseh, kjer so s slovensko glasbo zbujali vaščane, ki godbene budnice niso bili deležni. Naš šofer Vinko nas je hitro pripeljal okoli ovinkov do Šentjošta, kjer smo zbudili Šentjoščane, se posladkali s slastnimi pistacijevimi kolački ter drugo pogostitvijo in že krenili na pot, naprej v Polhov Gradec. V Polhovem Gradcu so nas Polhograjci pričakali pri avtobusni postaji, nekaj smo jim še zaigrali in naprej na pot krenili proti Gabrju, sedežu godbe. Letos smo v Gabrju ubrali drugo pot. Od Preka na Šujici pa vse tja do kmetije Pr’Zel. Edina postojanka v vseh desetih letih, kjer smo že pred začetkom budnice imeli pogostitev in nato še na koncu. Budnico skozi Gabrje je pozdravil tudi Jože Potrebuješ, pr’ Zel pa smo zaigrali še nekaj domačih in sledila je seveda pogostitev, ker danes ”sploh še nismo jedli”. Hvala za pogostitev. 

    Hruševo-Selo smo obiskali prvič, spalno naselje sicer nismo budili najbolj uspešno, a vendar hvala vsakemu, ki nas je pozdravil na naši poti. Le nekaj metrov stran smo se ustavili na Šujici, kjer smo kot vsako leto prebivalce pozdravili mimo lipe pa vse tja do glavne ceste, kjer tradicionalno zaigramo Kuža pazi. Pot nas je vodila naprej na Dobrovo, kjer smo zaigrali župniku Janezu Kvaterniku in se naprej na pot podali skozi Dobrovo do PGD Dobrova, kjer so nas pričakali Dobrovčani, Predsednik Krajevne skupnosti Dobrova, gospod Marjana Pograjc, župan občine Dobrova-Polhov Gradec, gospod Jure Dolinar, gasilci in gasilke PGD Dobrova, upokojenci in drugi navzoči, ljubitelji godbe. Po nekaj pesmih in nagovorih se je spodobilo tudi nekaj pojesti, ker smo že cel dan ”stradali”. Nekaj sladkega, slanega, sok ali pivo in odšli smo naprej. Najboljše pa je seveda na koncu. V Podsmreki se pred bujenjem vedno z avtobusom odpravimo mimo PGD Podsmreka, preverimo koliko je ljudi prišlo in se potem pripravimo na naaajboljši del. Vsako leto nas presenetijo. Ko že misliš, da ne bo prišlo več ljudi, jih pride še več in več. Letos zopet preko 100! Če bi šteli, bi gotovo zopet podrli rekord. Z največjim veseljem smo ob 11.uri in malo zamude zaigrali Šmarčanom in drugim prijateljem, ki so nas že nestrpno čakali na žgočem soncu. Še nekaj skladb na mestu, kolono vozil proti morju smo tudi letos zaustavili, in sledilo je prijetno druženje z gasilci ter drugimi vaščani in obiskovalci. Hvala vam dragi gasilci in prijatelji godbe, zopet ste nas presenetili, nam pripravili okusen golaž s kruhom in pijačo po želji. Verjemite, da se k vam res radi vračamo. Ne vem, če si vi, bralci, sploh predstavljate kako izgledajo postaje budnice. Povsod igramo in so ljudje izredno veseli našega prihoda, a v Podsmreki se že nekaj ur prej vrti glasba, ob našem prihodu nas preko mikrofona pozdravijo in napovejo že od daleč, nato se nam zahvalijo, med malico pa so letos četrt ure igrali še zvonovi na cerkvi sv. Martina. Vsesplošni Šmarski dogodek, ki ga nobeno leto ni vredno zamuditi.

    Po vsem lepem pa smo se godbeniki veselo odpravili še na privat zabavo k našemu mecenu Janetu na Komanijo, kjer že vseh 10 let zaključujemo naše Prvomajske budnice. Najprej nas postrežejo z okusnimi jedmi z žara, nadaljujejo pa s sladkimi dobrotami ob spremljavi odlične slovenske glasbe. Naša končna postaja ni le privat godbeno druženje, vendar tudi druženje glasbenikov, prijateljev in znancev ob dobri glasbi. Letos ob 10. obletnici pa so nas še posebej presenetili, saj so nam podarili torto s pentljo v barvah godbe z napisom 10 let godbe pod kozolcem. Iskrena hvala družini Jarc za vso požrtvovalno delo vsak prvi maj, ko nas tako prijazno gostite z vsem možnim – od izvrstne in raznolike hrane in vse tja do glasbe in druženja. Kot se spodobi, smo na druženju ostali še do večernih ur.

    Na Komaniji smo našemu mecenu Janetu in našemu šoferju Vinkotu, obema za 10 let zvestega sodelovanja in pomoči, podarili zahvalo, ki ju bo še dolgo spominjala na naše lepe skupno preživete dni in spodbujala k temu, da se vidimo tudi prihodnje leto.

    Na letošnji budnici pa je bilo tudi nekaj novosti. V sosednji občini Horjul se nam je pridružilo rekordno število mažoretk, godbeniki pa smo ob 10. obletnici v vsakem kraju zaigrali in zapeli prirejeno skladbo Tra ta ta, že 10 let vam godba igra!, katera je z besedilom ponazarjala našo jubilejno 10. budnico. V sprevodu je spredaj poleg zastav in godbenega grba, letos povorko krasila tudi tabla z napisom 10 let Prvomajske budnice.  Poleg tega ste na avtobusu lahko opazili napise ‘’10 let Budnic z Godbo Dobrova-Polhov Gradec”, nenazadnje pa smo imeli najlepše vreme v vseh desetih letih in obiskalo nas je največ ljudi do sedaj.

    Iskrena hvala tudi vsem vam, dragi občani, občanke in godbeni prijatelji. Vsem, ki ste nas z veseljem gostili, nas tudi drugače podprli na naši poti in nas ob zgodnih jutranjih urah pričakali v različnih vaseh. Godbeniki smo izjemno hvaležni za vaš doprinos k naši skupnosti in vsej podpori, ki nam jo dajete. In naj zaključim v stilu zadnjega verza letošnje himne – Tra ta ta:  Hvala za vse, pridemo še, naprej, juhej, Tra ta ta!

    Se vidimo prihodnje leto, že na tradicionalni 11. Prvomajski budnici!

     

    M.D.

    Foto: Janez Dolinar, arhiv godbe DPG

  • Predstavitev instrumentov učencem OŠ Dobrova in Polhov Gradec

    Predstavitev instrumentov učencem OŠ Dobrova in Polhov Gradec

    V ponedeljek, 12. maja, in torek, 13. maja 2025, je na osnovnih šolah Dobrova in Polhov Gradec potekala glasbena predstavitev instrumentov, namenjena učencem od 1. do 3. razreda. Namen dogodka je bil približati glasbo najmlajšim in jih navdušiti nad igranjem instrumenta. 
    Na OŠ Dobrova so se otrokom predstavili učenke in učenci domače šole, ki obiskujejo pouk kljunaste flavte, prečne flavte, klarineta in saksofona. Svoje znanje so mlajšim sošolcem prikazali s krajšimi nastopi in preprostimi razlagami o delovanju posameznih glasbil. Učitelj Matej Rihter je dogodek popestril s predstavitvijo trobil, pri čemer je otrokom na zabaven način približal zvoke različnih trobent. 
    V torek so podobno predstavitev doživeli tudi učenci OŠ Polhov Gradec. Tokrat so imeli priložnost prisluhniti inštrumentom iz družin pihal, trobil in godal. Ob glasbi so učenci radovedno spremljali nastope starejših vrstnikov ter spoznavali različne zvoke in oblike glasbil. 
    Otroci so z zanimanjem spremljali predstavitve, mnogi pa so že izrazili željo po igranju instrumenta in se veselijo vpisa v Glasbeno šolo Emil Adamič. Septembra pa gre zares.

    M. D.

     

  • Deluje prva postaja za e-kolesa na novem P+R v Dobrovi

    Deluje prva postaja za e-kolesa na novem P+R v Dobrovi

    Na novem P+R parkirišču v Dobrovi je začela delovati prva postaja za električna kolesa v okviru skupnega regijskega sistema, ki ga Občina Dobrova – Polhov Gradec vzpostavlja skupaj z 20 drugimi občinami Ljubljanske urbane regije. Gre za prvi korak v širši mreži javne izposoje e-koles, ki bo omogočala enostavno in okolju prijazno mobilnost z uporabo enotnega sistema, povezanega z javnim potniškim prometom in kartico Urbana. Sistem bo prebivalcem omogočal lažje vsakodnevne poti in prispeval k zmanjšanju prometnih obremenitev proti Ljubljani. Občina ostaja zavezana razvoju trajnostne mobilnosti – postaja v Dobrovi je prva od nekaj predvidenih, ki bodo v bližnji prihodnosti umeščene na ključne točke v občini.​

    Občina Dobrova – Polhov Gradec

     

  • Vzpostavitev tržnice ter krepitev lokalne samooskrbe v Polhovem Gradcu in širše

    Vzpostavitev tržnice ter krepitev lokalne samooskrbe v Polhovem Gradcu in širše

    V času nezanesljivih dobavnih verig, odpoklicev živil in vsesplošne draginje, se potrošniki čedalje bolj zavedamo pomembnosti kvalitetne, dostopne in varne hrane. Na drugi strani se kmetje in manjši pridelovalci soočajo z nekonkurenčnimi cenami uvoženih živil, pomanjkanjem prodajnih mest in navsezadnje viškom pridelka, ki žal ne pride do kupcev. Z namenom, da bi med potrošniki in pridelovalci ustvarili most, se posamezniki zavzemamo za vzpostavitev tržnice oziroma druge oblike sodelovanja med kmetijami in kupci. 

    Od vile do vilice: prednosti lokalne samooskrbe 
    Neposredno povezovanje pridelovalcev in potrošnikov skrajša dobavno verigo, zmanjša vpliv na okolje, veča zaupanje v kvaliteto hrane in krepi lokalno gospodarstvo ter samooskrbo. Slednje je še posebno pomembno, saj kroženje denarja krepi celotno skupnost, ohranja delovna mesta ter gradi odpornejše lokalno gospodarstvo.

    Različni modeli trgovanja
    Tržnice v tradicionalni obliki doživljajo preporod in počasi zopet postajajo priljubljeno mesto za prodajo in nakup domačih pridelkov, živil in drugih izdelkov. V naši občini sta dobro sprejeti tržnica Blagajevih dobrot na Viču ter novejša na Dobrovi, želimo pa si lokacije, ki je bližje tudi bolj oddaljenim vasem v občini. Ker fizično prodajno mesto prinaša določene omejitve (ponudniki ne morejo biti prisotni na več lokacijah, kupcem ne ustreza termin tržnic ipd.), si v prihodnosti želimo vzpostaviti tudi sistem naročanja z dogovorjenimi prevzemnimi točkami po celotni občini in tudi v širši regiji.

    Kdo in kako lahko sodeluje?
    Zavedamo se, da prodaja domačih pridelkov prinese številne birokratske ovire, zaradi katerih se mnogi navsezadnje ne odločijo za prodajo. Naš namen je privabiti kmete in manjše pridelovalce, ne glede na status in kapacitete, da skupaj poiščemo možnost sodelovanja.
    S tem namenom bomo predvidoma v prihodnjem mesecu v Polhovem Gradcu organizirali predstavitev s strokovnjakom Martinom Butino, ki je idejni vodja projekta ‘S skupnostji podprto kmetijstvo’ (CSA). Vabimo vse potencialne prodajalce ter zainteresirane posameznike, da se nam pridružite. Naš namen je ustvariti dialog, spoznati potrebe in želje ponudnikov in potrošnikov ter odgovoriti na vprašanja glede projekta. Povpraševanje za udeležbo pošljite na e-naslov: rok.galic@gmail.com. Točni datum predstavitve se bo določil glede na prijave.

    Rok Galič