Občina Horjul objavlja Javni razpis za sofinanciranje izvajanja športnih vsebin na območju Občine Horjul v letu 2025. Za dodatne informacije o razpisu kontaktirajte Uršo Nagode (01 759 11 24 ali ursa.nagode@horjul.si).
Javni razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do ponedeljka, 12.05.2025, do 9. ure.
V sklopu letošnjega izbora Best of Slovenia 2025, ki že 14. leto zapored predstavlja najboljše, kar ponuja Slovenija, je pomembno priznanje odšlo tudi v našo občino Dobrova – Polhov Gradec. Nagrado za najboljšo mikropivovarno je namreč osvojila Pivovarna Kralj, za katero stoji Jure Guzelj iz Stranske vasi.
Pivovarna Kralj je butična pivovarna, ki je s svojo predanostjo kakovosti in lokalni pristnosti prepričala širšo slovensko javnost. V kategoriji »Hrana in pijača – Mikropivovarne« je v konkurenci največjih slovenskih mikropivovarn, kot so Reservoir Dogs, Reset, Tektonik, Green Gold in Looblahnah, izstopal in si prislužil največ glasov. Tekmovanje poteka brez storkovne žirije, le z glasom ljudstva in letos je skupno glasovalo rekordnih 85.766 ljudi.
Čeprav je naziv Best of 2025 izjemno priznanje, Jure poudarja, da mu največ pomeni nekaj drugega – priznanje domačega okolja. Največji dosežek zanj ni naziv, temveč dejstvo, da ga je sprejela lokalna skupnost. Čeprav se pivo Kralj danes pije v številnih krajih, od Ljubljane do Vrhnike in Kranja, mu je najbolj pri srcu, da ga vse bolj prepoznavajo in cenijo prav doma – v občini Dobrova – Polhov Gradec. Trenutno je na voljo v lokalih Pr Prek in na AP v Polhovem Gradcu, z iskreno željo, da bi se v prihodnosti točilo še kje.
Jure se je s pivovarstvom začel ukvarjati pred sedmimi leti, ko je delal v podjetju, ki je izdelovalo inox opremo – tudi za pivovarne. Navdih je dobil ob obiskih pivovarn po Evropi, znanje pa poglabljal preko tečajev, knjig, videov in praktičnega dela v domači delavnici, kjer je sam sestavil svojo prvo pivovarsko opremo. Prva kuha je uspela – od takrat vsako leto razvija nove recepte, preizkuša različne hmelje in izpopolnjuje svoj pristop.
Poudarja, da želi ostati v okviru butične proizvodnje, saj le tako lahko zagotavlja najvišjo kakovost in svežino. “Včasih tudi zmanjka – ampak takrat je še boljše“ dodaja.
Nagrada Best Of 2025 je zanj predvsem potrditev, da je na pravi poti. Je rezultat predanosti, vztrajnosti in ljubezni do pristnega piva – ter velike podpore tistih, ki so glasovali zanj.
M. D.
Foto: J. G.
Občina Horjul je lastnik poslovnega prostora v 1. etaži stavbe na naslovu Slovenska cesta 7, 1354 Horjul (tehnična trgovina). Poslovni prostor je dosedanji najemnik vrnil Občini Horjul, ob prevzemu pa je bilo ugotovljeno, da se v poslovnem prostoru nahaja oprema in blago, ki jih je najemnih pustil v poslovnem prostoru.
Dosedanji najemnik je izjavil, da nima interesa za prevzem opreme in blaga, ki se nahaja v poslovnem prostoru in soglaša, da se poslovni prostor izprazni ter da se predmete družbe v poslovnem prostoru lahko odpelje na deponijo.
Morebitne lastnike opreme in blaga, ki se nahaja v predmetnem poslovnem prostoru, pozivamo, da v roku 7 dni od objave tega poziva Občini Horjul sporočijo, da želijo prevzeti svojo lastnino in se dogovorijo za prevzem. V nasprotnem primeru bo Občina Horjul poslovni prostor izpraznila ter predmete in opremo kot opuščeno lastnino izročila organizacijam, ki bi jih lahko reciklirala oziroma ponovno uporabila, preostanek pa bo odpeljala na deponijo.
Za dodatne informacije lahko pokličete tel. 01 759 11 29.
Specialec Miha Marolt iz Korene nad Horjulom je na letošnjih zimskih svetovnih igrah Specialne olimpijade v italijanskem Torinu dokazal, da vztrajnost, trud in srčnost obrodijo izjemne rezultate. V družbi več kot 1500 športnikov iz 102 držav sveta se je uvrstil med najboljše – domov je prinesel bronasto medaljo na 400 metrov, srebro s štafeto, na 200-metrski razdalji pa je dosegel odlično peto mesto.
Skupaj s še 15 slovenskimi športniki – specialci, ki so tekmovali v alpskem smučanju, smučarskem teku in krpljanju, je zastopal Slovenijo na največjem športnem dogodku za športnike z motnjami v duševnem razvoju. Igre so potekale med 8. in 15. marcem 2025, na olimpijskem prizorišču v Torinu in v zasneženem Sestrieru, eni najbolj znanih italijanskih smučarskih destinacij.
23-letni Miha se je v Torinu počutil odlično. Pred tekmami ni bil prav nič nervozen – vzdušje je bilo sproščeno, družabno, prijateljsko. Kot je povedal sam, je užival prav vsak trenutek. Tekmoval je sproščeno in z veseljem, kar se je odražalo tudi v odličnih rezultatih. Med tekmovanjem se je spoprijateljil z vrstniki iz Japonske, Amerike in Kanade ter vsak prosti trenutek izkoristil za druženje, pa tudi za odkrivanje mesta skupaj s svojima sestrama – Martino in Marušo, ki sta ga na prizorišču spremljali skoraj teden dni.
Društvo specialna olimpijada Slovenije vsako leto organizira tekmovanja, na katera se lahko prijavijo vsi člani kateregakoli varstveno-delovnega centra v Sloveniji. Miha je pred časom postal državni prvak v krpljanju, nato pa dobil vstopnico na olimpijske igre v Italiji.
Njegova pot do svetovne olimpijade pa ni bila kratka. Miha je s stalnim in predanim delom, polno discipline in odrekanj za Slovenijo dosegel nekaj velikega. Več kot dve leti se je vsakodnevno po vrnitvi iz VDC Vrhnika peš odpravljal domov iz Horjula na Koreno. Vsak dan. Poleg tega je imel posebej za olimpijske igre še dva vikenda priprav, enega v Planici ter drugega v Mariboru, kjer je skupaj z ekipo pilil formo in se pripravljal na največji športni dogodek svojega življenja.
Pomembno vlogo pri njegovem uspehu pa so imeli tudi vzgojitelji iz VDC Vrhnika – Idrija ter njegovi trenerji Specialne olimpijade Slovenija, ki jim je celotna Mihova družina izredno hvaležna. S predanostjo, trudom in spodbujanjem so Mihu pomagali in mu vlivali pogum, da je do tako velikih uspehov sploh prišel.
Po vrnitvi v Slovenijo je Miha doživel pravo navijaško slavje. Pred Kristalno palačo v Ljubljani je potekal sprejem specialcev, kjer pa so ga z največjim transparentom pričakali njegovi domači in prijatelji, slavje pa se je nadaljevalo še na Koreni, kjer so ga pričakali še ostali bratje in sestre z otroci in se ob dobri hrani in pijači poveselili in počastili Mihove izvrstne dosežke.
Že naslednji dan so mu presenečenje pripravili tudi v VDC Vrhnika – Idrija, kjer so ga sodelavci in prijatelji pozdravili s transparenti in čestitkami.
Miha Marolt je s svojo srčnostjo, odločnostjo in pozitivno energijo pokazal, da nič ni nemogoče. Njegova zgodba je več kot le športni uspeh – je zgodba o pogumu, prijateljstvu, vztrajnosti in zmagovanju na vseh ravneh življenja.
M. D.
Foto: M. M., Specialci
V četrtek, 3. aprila 2025, je Polhograjski graščini potekala predstavitev naravne in kulturne dediščine občine Dobrova – Polhov Gradec. Dogodek pod organizacijskim vodstvom LAS Barje z zaledjem, so vodile strokovnjakinje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Andreja Bahar Muršič, mag. Darja Pergovnik, Mija Topličanec in Urška Suhadolc, ki so predstavile bogato arheološko in etnološko zapuščino Polhovega Gradca, ureditev parka, okolice graščine ter zanimivosti Neptunovega vodnjaka pred njo.
Po uvodnem nagovoru Bora Bevca, predstavnika Polhograjske Graščine ter predstavitve polhograjske zapuščine, je sledila glasbena točka, ki sta jo izvedli mladi glasbenici Zarja in Tara iz Glasbene šole Emil Adamič, pod mentorskim vodstvom učitelja Janeza Benka. V duetu kljunastih flavt sta zaigrali vsem dobro poznano, živahno skladbo Mamma Mia!
S strani Polhograjske Graščine je sledila predstavitev projekta Polhkovo razgledišče, v sklopu katerega bo urejena tematska sprehajalna pot skozi center Polhovega Gradca. Projekt vključuje tudi javni zeliščni vrtiček in ob poti postavljeno tematsko razstavo.
Dogodek se je zaključil v prijetnem vzdušju ob lokalnih dobrotah iz Blagajeve dežele.
M.D.
Foto: LAS Barje
Prvi aprilski pohod smo Sončki opravili v bližnji okolici še delno poplavljenega Planinskega polja in to prav 1. aprila, ko praznujemo sedemnajsto obletnico naših pohodov. Namenili smo si ogledati dve kraški udornici, ostanke baročnega gradu Hošperk ter se povzpeti na hrib Stari grad, kjer je v srednjem veku stal grad Unec, predhodnik spodnjega gradu.
Začeli smo na poti proti Lazam. Po gozdni cesti smo krenili v značilno krajino z dinarsko-kraškim gozdom, kjer uspevajo predvsem jelke in bukve. Gozd je precej redek, saj ga je pred leti zdesetkal žled. Naš prvi cilj ni bil daleč. To je bila udornica Vranja jama, kamor smo se spustili po dokaj strmi stezi.
Med cvetočimi rastlinami je bilo opaziti kranjski volčič, strupeno rastlino, ki jo je prvi opisal Scopoli, zdravnik v Idriji v 18. stoletju. To rastlino je mogoče videti tudi pri nas ob poti v Star Maln. Polno je bilo tudi jelenovega jezika. Presenetili sta nas dve leteči raci, ki sta si za domovanje izbrali eno od večjih lukenj v previsnem skalovju nad vhodom v jamo. Kot nam je povedala vodnica Sonja, je pozimi mogoče v jami videti ledene kapnike.
Udornice so tvorbe, ki nastanejo zaradi udora jamskega stropa. Najdemo jih na kraškem svetu, kjer voda, ki teče skozi različno debele plasti apnenca, oblikuje rove in širi kanale, po katerih teče. Ti se sčasoma združujejo v jamske dvorane. S krušenjem stropa se jame večajo tudi proti površju, vse dokler se stanjšan strop jame ne poruši in dobimo udornico.
Z avtobusom smo se nato zapeljali proti Planini in se ustavili na uravnanem platoju nad strugo reke Unice pri ruševinah dvorca Hošperk (nemško Haasberg ).
Zgrajen je bil po letu 1614 in dolgo časa veljal za eno najbolj reprezentativnih grajskih stavb na Slovenskem. V njegovi bližini smo si ogledali številne izvire v bližini jame Škratovka. Nato nas je lepa gozdna pot vodila v hrib proti naslednji udornici – Unški Koliševki, ki je ena največjih naših udornic s prepadnimi stenami v višini okrog 100 metrov.
Na skalnih stenah uspeva Justinova zvončica, ki je endemit v slovenskem dinarskem svetu in v Gorskem Kotarju. Na obronkih udornice rastejo številne tise. V okolici koliševke so italijanski obmejni vojaški bunkerji iz časa med obema vojnama.
Zadnji cilj našega pohoda je bila kar strma vzpetina, imenovana Stari grad. O ostankih nekdanje grajske zgradbe ni bilo nobenega sledu, je pa sedaj tam jeklena konstrukcija oddajnika mobilne telefonije. Moderni časi!
Ostal nam je le še povratek do avtobusa, ki nas je čakal pri ruševinah Haasberga.
Tekst: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek
Imaš inovativno idejo za razvoj storitve ali produkta? Ponovno je tu priložnost, ki ti jo nudi projekt PONI LUR, saj ti omogoča, da v 4 mesecih prideš od ideje do lastnega podjetja.
Projekt ti ponuja:
4 mesečno redno zaposlitev
Podjetniška usposabljanja
Mentorstvo in pomoč pri razvoju ideje
Možnost individualnih izobraževanj
Zoom informativni dan o predstavitvi projekta in prijave na razpis: , 13. 5. 2025 ob 11:00; prijava na spletni informativni dan je obvezna
Rok za prijavo na razpis: 23. 5. 2025
Več info na:
https://rralur.si/novice/nova-priloznost-za-bodoce-podjetnike-z-inovativnimi-poslovnimi-idejami/
Dne 26. marca 2025 je v večnamenski dvorani Osnovne šole Log-Dragomer potekal 15. občni zbor članov Kulturno umetniškega društva Kosec Log-Dragomer: Zbora se je udeležilo 39 članov, kar predstavlja dobrih 41 % vsega članstva. Ker se mora po Statutu društva v primeru manj kot 50 % udeležbe počakati 30 minut, smo ta čas izkoristili za krajši kulturni progam. Nastopili so »Mladi po srcu« skupaj z »Godci z Loga«. Program je bil v znamenju ravnokar minulega Materinskega dne (del programa si lahko ogledate v priloženem videu).
Na zboru je bilo predstavljeno minulo delo v letu 2024, predvsem v luči množice dogodkov, kar 50 jih je bilo, ki jih je društvo priredilo. Med najbolj izstopajočimi, tudi po številu obiskovalcev, so bili »Kosci in grabljice«, »Ličkanje koruze«, »Miklavž« in dobrodelni koncert »Mladih po srcu«. Zelo dobro sprejeti so bili tudi božično-novoletni koncert z Ivanom Hudnikom ter razgovor s Tomažem Kozlevčarjem, ki ga je popestril z glasbenimi vložki.
Posebej velja omeniti tudi izdajo brošure Domača hišna imena v Občini Log-Dragomer. Projekt, ki ga je financirala Občina Log-Dragomer, se je zaključil na proslavi za slovenski kulturni praznik s podelitvijo glinenih hišnih tablic vsem, ki so sodelovali v projektu.
Otroke smo v teku leta zabavali s pravljicami, papirnim gledališčem »Kamišibaj«, z delavnicami »Stare otroške igre«, nastopi otroške folklorne skupine »Nageljčki«, risanjem po asfaltu in junakov risanih filmov. »Malo starejši« so uživali v ročnih spretnostih, klekljanju in še čem.
V letu 2024 smo pričeli z novo delavnico skupinske medicinske hipnoze, ki jih vodi Marjetka Harl Rojec. Kar pet delavnic, dobro obiskanih, je bilo v letu, ki je za nami, zato se bodo nadaljevale tudi letos.
Ena od pomembnejših stvari za društvo je, da skuša hoditi v korak s časom. Zato smo vložili veliko napora v to, da je končno ugledala luč sveta tudi lastna spletna stran. Najdete jo na www.kudkosec.si
Pomembno je dejstvo, da je društvo že v letu 2023 pridobilo status društva v javnem interesu, saj nam precej olajša svoje poslanstvo, predvsem zaradi brezplačnega najema prostorov v Domu krajanov Dragomer. Vseeno ne moremo biti zadovoljnji zaradi dejstva, da je naša Občina ena redkih v okolici, ki nima dvorane za kulturne prireditve. Na to bi morali odgovorni malo bolj misliti in to vnesti vsaj v nek srednjeročni program.
V nadaljevanju občnega zbora je predsednica društva Anica Vengust predstavila finančno poročilo za leto 2024 ter program dela in finančni načrt v letu 2025. Vsa poročila in načrti so bili soglasno sprejeti.
Občni zbor društva Kosec so pozdravili tudi predstavniki Društva upokojencev Dragomer-Lukovica in MAH Teatra, DVIG in DU Log ter župan so se opravičili. Žal smo organizatorji storili napako z izbiro datuma, saj je sovpadal s sejo Občinskega sveta, kar je onemogočilo udeležbo nekaterim članom. Za nerodnost se iskreno opravičujemo. Naj nam bo to v poduk pri izbiri datumov, pa naj gre za kulturno prireditev ali pa občni zbor.
Po uradnem delu zbora, je sledilo prijateljsko druženje udeležencev zbora, še enkrat so meh raztegnili »Godci z Loga« ter glasilke »Mladi po srcu«. Kogar so zasrbele pete, je lahko tudi zaplesal.
Tekst: Iztok Urbanc, fotografije: Iva Urbanc
Sinja Gorica, 5. april – Na toplo aprilsko soboto je podjetje Avtotrade iz Sinje Gorice pripravilo dan odprtih vrat, ki je privabilo številne obiskovalce. Dogodek je bil priložnost za predstavitev storitev, ponudbe in dejavnosti podjetja, hkrati pa je gostoljubno podjetje poskrbelo tudi za pogostitev vseh prisotnih, ki jih ni manjkalo. Pripravili so številne delavnice in družabne aktivnosti, ki so tako ali drugače povezani z njihovo dejavnostjo, poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše z igrali in animacijo. Obiskovalci so si lahko ogledali njihove ponudbo (so zastopniki za avtomobilske znamke Fiat, Jeep in Kia) ali se celo zapeljali na testni vožnji s katerim od njihovih prav za ta dogodek posebej izbranim modelom jeklenega konjička.
Dogodek je potekal v spomin na Jelka Bajca, ustanovitelja podjetja, ki bi na ta dan praznoval svoj rojstni dan. Kot so poudarili v Avtotradeu, je bil Jelko človek, ki je cenil dobre odnose, kar ostaja pomemben del vrednot podjetja. »Vsi, ki ste ga poznali, veste, da je cenil dobre odnose – tako kot jih cenimo tudi mi,« so zapisali v izjavi.
Avtotrade je podjetje s sedežem v Sinji Gorici, ki se ukvarja s prodajo in servisiranjem vozil ter ponudbo avtomobilskih storitev. Ustanovljeno je bilo pod vodstvom Jelka Bajca, ki je postavil temelje za njegov razvoj. Avtotrade se ukvarja s prodajo in servisiranjem vozil ter ponudbo avtomobilskih storitev. Natančneje, njihove dejavnosti vključujejo prodajo novih in rabljenih vozil, motorjev, vzdrževanje in popravila avtomobilov ter zagotavljanje povezanih storitev, kot so tehnični pregledi, menjava pnevmatik, avtošola in druge avtomobilske rešitve.
Gašper Tominc
V Cankarjevem domu na Vrhniki je 1. aprila potekal literarni večer, posvečen pisateljici Evelini Umek in njenemu knjižnemu delu P’nče, ki je izšel pri založbi Mladika. Z avtorico se je pogovarjala urednica omenjene založbe Nadia Roncelli, dogodek pa je organiziral Štefan Skledar v sodelovanju z ZIC Vrhnika in Našim časopisom. Obiskovalci so imeli priložnost prisluhniti avtoričinim razmišljanjem o nastanku knjige, ki je izšla novembra 2023, ter se po predstavitvenem delu z njo zaplesti v prijetno debato.
Evelina Umek je na večeru razkrila, da je zamisel za P’nče nosila v sebi že leta, a se pisanje dolgo ni zares razvilo. Prelomnico je pomenil izbruh vojne v Ukrajini, ki jo je globoko pretresel in sprožil ustvarjalni tok. »Knjiga je kar vrela iz mene,« je povedala. Delo skozi oči punčke – »p’nče« – opisuje medvojna leta, prežeta z negotovostjo, strahom, obupom in smrtjo. Avtorica je poudarila, da knjiga vsebuje veliko avtobiografskih elementov, kar ji daje posebno osebno noto.
Spregovoril je tudi Ivan Vogrič, avtor spremne besede, ki je osvetlil pomen dela v kontekstu Umekinega opusa in širšega literarnega prostora. Dogodek se je zaključil z živahnim pogovorom med avtorico in zbranimi, ki so pokazali veliko zanimanje za njeno ustvarjanje.
Evelina Umek se je rodila leta 1939 v Trstu, kjer je po končani maturi na klasičnem liceju nadaljevala študij v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti je diplomirala iz slavistike, nato pa se zaposlila v založništvu in kasneje pri Otroškem in mladinskem programu RTV Slovenija. Njen ustvarjalni opus obsega več knjig za otroke, poleg tega pa je dejavna kot prevajalka iz italijanščine v slovenščino. Redno sodeluje z radiem in televizijo v Trstu in Ljubljani, kjer ostaja prepozaven glas v kulturnem prostoru.
Gašper Tominc, foto: GT
