Kategorija: Novice

  • Po Marijinih stopinjah

    Po Marijinih stopinjah

    V mesecu maju smo se v našem vrtcu pogovarjali o šmarnicah. Ali veste kaj je to? Mi otroci smo mislili, da so to rože in zgodbice. Vendar so nam vzgojiteljice povedale, da ko so šmarnice praznuje Marija – to je Jezusova mamica. Praznuje cel mesec maj in naše vzgojiteljice so se odločile, da bomo letos otroci hodili po Marijinih stopinjah. To pomeni, da bomo počeli stvari, ki jih je rada delala Marija. Rada je šivala, pospravljala, skrbela za otroke, brala, prepevala, molila ter obiskovala ljudi. Veste, da Marijina mamica Ana in očka Joahim nista imela veliko denarja. Zato tudi Marija ni imela dragih igrač, kot jih imamo mi. Imela je deklico, ki ji jo je sešila mamica in le-ta ji je bila najljubša. Pa tudi hodila je bosa. Ampak čisto nič ji ni manjkalo, imela je starša, ki sta jo imela najrajši na celem svetu. Tako, da smo tudi mi pospravili naše igrače ter se igrali z drugimi igračami – podobnimi kot jih je imela Marija. V skupinah smo se igrali z dojenčki, naravnim materialom, lesenimi igračami, vtikankami, sestavljankami, risali smo s kredami, šivali, sadili rože ter hodili po čutni poti. Sodelovali pa so tudi naši starši. V nekaterih skupinah smo za Marijo izdelali rožo oziroma cvet, ki smo ga prinesli v vrtec na oltar posvečen le njej. Prepričani smo, da ji je bilo to zelo všeč.

    Preden se najstarejši otroci za vedno poslovimo od vrtca, smo se v maju odpravili na še zadnji vrtčevski izlet. In to kar na morje, za cel teden! Tam nas je pričakalo veliko presenečenj, vendar nam vzgojiteljice niso vsega povedale – no pa saj ne rabimo vsega vedeti. Komaj smo čakali, da smo se kopali v bazenu, raziskovali obalo, imeli zabave ter love na zaklade … poleg vsega pa smo se tudi marsikaj novega naučili.

    Ko smo se vrnili z letovanja nas je čakal še modri dan. Takrat smo se vsi otroci in vzgojiteljice oblekli v modro barvo, se zbrali v Beli dvorani in zapeli pesem meseca. Za pravo poslastico in zaključek tega meseca, pa nam je še teater Jesenice prišel zaigrati predstavo z naslovom Zalin svet.

    Zahvaljujemo se vam, da ste si prebrali kakšne dogodivščine smo doživeli v mesecu maju! Lepo se imejte in se zopet beremo naslednji mesec. Naj vam namignemo, da se nam takrat začnejo že počitnice.

    Otroci in kolektiv Župnijskega vrtca Vrhnika

  • 35. srečanje gasilk in gasilcev iz naših krajev, ob godu Svetega Florjana

    35. srečanje gasilk in gasilcev iz naših krajev, ob godu Svetega Florjana

    Na povabilo gospoda župnika in dekana Jožefa Pojeta, smo se gasilke in gasilci iz dveh občin (Brezovica in Log-Dragomer) in dveh gasilskih zvez (Brezovica in Vrhnika), drugo majsko nedeljo, srečali, v Dragomerju, v cerkvi Svetega Lovrenca, na že 35. Florjanovi sveti maši. Letos smo se zbrali na parkirišču pred cerkvijo, od koder smo potem v sprevodu, odšli v cerkev. Slkovesnost so polepšali tudi naši domači pritrkovalci: https://youtu.be/Rp0a24CDFJ4 

    Ob spremljavi harmonija in ubranem petju pevk in pevcev na koru, je bilo še posebej slovesno, saj so v uvodu zapeli tudi gasilsko pesem, v čast Svetemu Florjanu. https://youtu.be/QuffDlicbB8  

    V pridigi, se je naš duhovni pomočnik g. Gregor Gorenc zahvalil sedanji generaciji gasilk in gasilcev. Izpostavil je zgled medsebojne ljubezni in sodelovanja, ki je zapisan v Svetem pismu in prepoznaven tudi v gasilskih vrstah. Podobno pa bi moralo biti tudi na vseh drugih področjih. Bog je Ljubezen in edino ljubezen in spoštovanje ustvarja za vse lepše in varnejše življenje. https://youtu.be/VjVdbPVofMA

     V preteklosti so bili naši predniki še veliko bolj požarno ogroženi, zato so še bolj čutili potrebo po medsebojni povezanosti in medsebojni pomoči. V hvaležnosti smo se spomnili tudi vseh pokojnih gasilk in gasilcev ter vseh drugih dobrotnic in dobrotnikov. Tudi danes  je medsebojno razumevanje, pomoč in sožitje, najpomembnejšepa čeprav morda reddkeje prihaja do nesreč, a so te veliko praviloma veliko hujše.

    Slovesnost praznovanja se je nadaljevala na družabnem srečanju pred cerkvijo, kjer so nas domače gasilke in gasilci obilno pogostili. Taka srečanja nam pomagajo, da se med seboj bolje spoznamo. Ohranja pa se tudi spomin na naše prednike in na prvo gasilsko društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1898 in je že takrat povezovalo celotno Župnijo Brezovica.

    Iskrena hvala družinam iz Dragomerja, Lukovice in sosednjih naselij, za praktični zgled sodelovanja vseh neškodljivih različnosti. To je najlepša spodbuda k posnemanju, vsem nam po Sloveniji in tudi po svetu!

     

    Hvaležni za letošnje gostoljubje se zahvaljujemo vsem dobrotnicam in dobrotnikom v upanju, da se prihodnje leto spet srečamo na 36. srečanju na Logu in vse lepo pozdravljamo, z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!« https://youtu.be/ifWEDvt0giU

     

    Še nekaj povabil:

    Dekan Jožef Poje na Gulču, 11.5.2025: https://youtu.be/Zts9oQTCUjw

    Florjanova nedelja 1991: https://vimeo.com/2654874

     

    Želimo vam vse dobro in vse lepo pozdravljamo.

     

    Vnanje Gorice, 11.5.2025.

     

    Drago Stanovnik 051 344 688, za ODPMD Brezovica

  • Odprtje razstave klekljaric

    Odprtje razstave klekljaric

    Kot same povedo, se klekljanje ne ohranja zgolj kot veščina, temveč kot umetnost, ki spoštuje tradicijo in oživlja preteklost.
    Na razstavi se predstavljajo že izkušene klekljarice pa tudi novinke, in sicer Sonja Inglič, Gela Romič, Cvetka Blažič, Boža Žgajnar, Dragica Sternen, Jožica Velušček, Marinka Končan, Zlata Ličer, Janja Zadnikar, Beti Fefer ter dolgoletna mentorica Ivica Česnik, ki vsem članicam te sekcije z velikim veseljem deli svoje znanje o tej izjemni veščini. Delujejo že več kot dve desetletji, vsekakor pa za njih klekljanje ni le ustvarjanje temveč tudi priložnost za sprostitev, umiritev in izpopolnjevanje spretnosti. Ob tem se članice povezujejo, izmenjujejo izkušnje in nadgrajujejo svoje znanje.
    Čeprav so klekljarice, ki so večinoma upokojenke, že dobro osvojile to zahtevno umetnost, kljub temu vedno znova iščejo nove izzive in ustvarjajo vedno bolj zapletene vzorce. Vsaka čipka, ki nastane, je rezultat dolgotrajnega in natančnega dela, vendar je ves trud poplačan, ko na koncu nastane čudovita kreacija.
    Njihovo ustvarjalnost, v obliki razstave, si na stopnišču Občine Log-Dragomer in v vitrini tamkajšnje spominske sobe lahko ogledate v času uradnih ur Občine do konca junija.

    Andreja Čamernik Rampre
    Foto: arhiv KUD Kosec

  • Spoznajmo župnike naše občine – Franc Kadunc

    Spoznajmo župnike naše občine – Franc Kadunc

    V naslednjih nekaj številkah bomo dodobra spoznali življenje in delovanje naših treh župnikov, ki v domači občini skrbijo za duhovno življenje občanov in vernikov. Kot prvi na vrsti se bo predstavil župnik Franc Kadunc iz Šentjošta.

    Kdo ste, od kod prihajate in kako dolgo že službujete v naši občini? 
    Sem France Kadunc, doma sem iz Grosupljega. Sem prvorojenec; imam tri brate in dve sestri. Tudi en brat je še duhovnik, frančiškan, ena sestra pa je posvečena Bogu. Duhovnik sem postal pred 52 leti in pol; pred štirimi leti in pol pa sem prišel za župnika v Šentjošt in s tem v občino Dobrova-Polhov Gradec.

    Kako ste bili sprejeti med krajani? Kaj vam je v naši občini posebej všeč? 
    Kako so me sprejeli farani Šentjošta bi morali vprašati njih. Jaz sem vsekakor zadovoljen na tem mestu. Tu vršim poslanstvo, ki mi je zaupano in je v tem, da najprej z zgledom in seveda z besedo pričujem za evangelij. Župljani so zelo aktivni tako na cerkvenem kot tudi na družbenem področju. Po svojih močeh jim pomagam in jih podpiram.

    Kaj kot duhovnik počnete v prostem času?
    Kar se tiče mojega delovanja izven duhovniške službe rad obiskujem domače, posebno brata duhovnika, ki živi v Mošnjah na Gorenjskem. Vsak teden se srečam tudi z nekaterimi prijatelji duhovniki, kjer se skupaj duhovno poglabljamo in rešujemo težave, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju. Kajti človek je ustvarjen za družinsko življenje in ta srečanja pripomorejo k temu. Veliko hodim peš, tudi zaradi takšnih zdravnikovih navodil. Pa tudi rad berem tako knjige kot tudi periodiko. Če pa se ponudi prilika pa s prijatelji vržem kakšno partijo taroka. Sem pa tudi navdušen nad našimi skakalci in drugimi športniki.

    Kaj so posebnosti vaše župnije in kaj vas pri vašem delu najbolj navdihuje?
    Vsaka župnija, kjer sem deloval, bil sem na petih različnih, je bila edinstvena. Tudi ta je edinstvena iz več razlogov: oskrbeli so mi zelo prijetno stanovanje na nekdanjem hlevu; poskrbijo za hrano, tako da sem gost skoraj v vsaki hiši in v letu in pol obiščem domala vso župnijo. V velikem številu se udeležujejo verskih obredov in radi pri njih sodelujejo; so izredno radodarni, prijazni in komunikativni, me spoštujejo; vsi otroci hodijo k verouku, skratka čutim, da sem povsod dobrodošel. Zelo zagnani so mladi, ki so povezani v skupino silaq in organizirajo oratorij in razne pobude kot so izmenjava jesenskih poljskih pridelkov, oblačil in druge delavnice za otroke in družine. Veliko dobrega naredi karitas, ki s pomočjo dobrodelnih koncertov poskrbi za ostarele in materialne pomoči potrebne. V župniji delujejo tri zakonske skupine, ki se na srečanjih medsebojno bogatijo in podpirajo. V zadnjem času se zbirajo tudi starejši, tisti, ki so stari nad 70 let, mi jim rečemo »tamodri« in si tem lepšajo svoje tretje življenjsko obdobje.

    Kako vidite vlogo Cerkve in župnije v življenju skupnosti? Na kakšne načine ste povezani z dogajanjem v kraju?
    Zelo mi je tudi všeč, da je versko in družbeno življenje povezano. Zato rad oznanim in povabim na razne prireditve, ki so koristne za vse, tako za tiste, ki prihajajo k verskim obredom, kot za tiste, ki se jih ne udeležujejo in se jih tudi rad udeležujem, če mi le dopušča čas. V tej simbiozi vidim blagoslov za vse in prijetno prihodnost.

    Kako vi doživljate spremembe v sodobni družbi? Katere izzive opažate pri vernikih danes, v primerjavi s preteklostjo? 
    Gotovo je, da zgodovina ni dolgočasna. Vedno je nekaj novega v zraku. To opažamo tako v sodobni Cerkvi kot tudi v sodobni družbi. Demokratične spremembe v letih 1990 in naprej so dale nov polet tako Cerkvi kot tudi družbi v kateri živimo. Marsikaj se je spremenilo, recimo to, da je Cerkev vstala iz katakomb, da lahko v družbi govorimo bolj svobodno, da se popravljajo nekatere krivice vernikom, da smemo sploh povedati svoje mnenje. Marsikaj je drugače, boljše, čeprav smo še na poti in ni še videti konca, ki bi zadovoljil vse. To 45 letno nasilje nad kristjani je pustilo hude posledice. Ljudje se še vedno bojijo izpovedati svojo vero, svoje prepričanje, so še v nekem krču. A se stvar popravlja počasi, a vztrajno. In tu je naloga Cerkve in nas duhovnikov. Mnogi so se bali in se morda še bojijo revanšizma predstavnikov Cerkve. To je daleč od božjega načrta. Bog je oče vseh ljudi, vse ima rad, vse vabi, da smo kot družina, ki potuje proti cilju, proti večnemu življenju. Zato je Jezusova Cerkev blizu vsem ljudem, vse spoštuje, tudi njihovo prepričanje; pred njim so vsi enako pomembni ne glede na spol, raso, barvo kože, versko prepričanje. Glede slednjega si želimo, da ne bi delali razlik, oziroma da bi koga poniževali ali izločali zaradi vere. To je moj in seveda tudi verski pogled na prihodnost: že na zemlji skupaj gradimo družbo, ki ima svoj temelj v življenju, ki se bo uresničilo v večnosti, kjer bomo vsi bratje in sestre.

    Hvala vam za vse odgovore. 

    Naslednjič pa bomo spoznali župnika župnije Dobrova, gospoda Janeza Kvaternika.

    Manca Dolinar

  • Pevski večer napolnil dvorano in srca poslušalcev

    Pevski večer napolnil dvorano in srca poslušalcev

    Horjul, 25. april – V Prosvetnem domu v Horjulu je potekal izjemen glasbeni dogodek, Pevski večer, ki je obiskovalce popeljal v svet slovenske ljudske glasbe. Za glasbeno doživetje je poskrbel izkušen moški vokalni kvartet, ki so ga sestavljali štirje akademsko izobraženi pevci: Matej Avbelj kot 1. tenor, Peter Grdadolnik kot 2. tenor, Rok Bavčar kot 1. bas in Matija Bizjan kot 2. bas. 
    Zbrani poslušalci so lahko uživali v pristni interpretaciji slovenskih ljudskih pesmi, ki so bile izvedene z izjemno predanostjo in globokim spoštovanjem do naše glasbene dediščine. Člani kvarteta so priznani pevci z bogatimi glasbenimi izkušnjami. Matej Avbelj in Peter Grdadolnik sta stalna člana zbora SNG Opera in balet Ljubljana ter dejavna v več vokalnih zasedbah. Rok Bavčar je po večletnem sodelovanju s Komornim zborom RTV Slovenija in Slovenskim komornim zborom od leta 2024 solist v SNG Opera in balet Ljubljana, redno pa nastopa tudi doma in v tujini. Matija Bizjan, nekdanji član Zbora Slovenske filharmonije, danes sodeluje s priznanimi tujimi zbori in koncertira po vsej Evropi. 
    Večer je obogatila tudi mezzosopranistka Ana Potočnik, ki je nastopila kot gostja. Potočnikova se ponaša z več nagradami ter številnimi solističnimi in zborovskimi nastopi. Od leta 2022 je zaposlena v Zboru Slovenske filharmonije. Dogodek je s klavirsko spremljavo podprla Ana Bizjan, diplomantka sakralne glasbe in dolgoletna organistka v župniji Horjul. S svojim umetniškim vodstvom in korepetitorskim znanjem redno sodeluje s številnimi vokalnimi sestavi. 
    Pevski večer v Horjulu je bil poklon slovenski glasbeni dediščini in hkrati lep opomin, kako živa in močna ostaja vez med tradicijo in sodobnim glasbenim ustvarjanjem.

    M. D.

    Foto: Marjana Ojsteršek

  • Obisk pri gasilcih

    Obisk pri gasilcih

    V sredo, 7. maja 2025, smo v enoti Sonček Breg vrtca Borovnica izvedli vajo evakuacije in obisk gasilcev v PGD Breg Pako. Gasilec Jan Vidovič nam je z gasilsko sireno dal znak za evakuacijo. Igrali smo se, da je požar v kuhinji vrtca Breg. Ta ča smo ravno malicali, uvajali novince in se igrali, zato smo s pomočjo staršev ter vzgojiteljic hitro in varno zapustili prostore vrtca. Tako smo se ob zvoku sirene kar v copatkih vsi uspešno evakuirali na zbirno mesto pod košem igrišča pred gasilskim domom Breg Pako. Nato smo se vrnili v vrtec, se obuli in oblekli ter si ogledali gasilski avtomobil, škropili z brentačo in skupaj z Janom škropili tudi s pravo gasilsko brizgalno. Otroci so se seznanili tudi z gasilsko opremo in orodjem, gasilec Jan Vidovič pa je povedal, v kakšnih primerih gasilci pomagajo ljudem v stiski. Otroci so bili najbolj navdušeni seveda nad sireno in utripajočimi lučmi, velika večina pa jih je z veseljem prijela tudi za gasilsko cev ali pa so škropili z brentačo.
    Zahvaljujemo se Janu Vidoviču in poveljniku PGD Breg Pako Nejcu Pretnarju za sodelovanje.

    Vzgojiteljica Tina Mazi, Sonček Breg

     

     

     

     

  • Gasilske sv. maše na čast sv. Florjanu

    Gasilske sv. maše na čast sv. Florjanu

    V nedeljo, 4. maja 2025, so se v občini Dobrova – Polhov Gradec odvile tradicionalne gasilske svete maše v čast svetemu Florjanu, zavetniku gasilcev. Obenem je ta dan zaznamoval tudi Mednarodni dan gasilcev, ki se po vsem svetu praznuje v spomin na požrtvovalnost in pogum gasilcev. Maše so potekale v treh podružničnih cerkvah po občini – na Hruševem, na Planini nad Horjulom ter naslednji dan še na Brišah. Na posameznih lokacijah so se zbrali predstavniki okoliških gasilskih društev, ki so skupaj počastili svojega zavetnika. 
    Sveti Florjan, ki goduje 4. maja, je znan kot zaščitnik pred ognjem in povodnjami ter velja za zavetnika gasilcev. Njegovo življenje sega v 3. stoletje, ko je kot rimski častnik v pokrajini Norik (današnja Avstrija) pretrpel mučeništvo zaradi svoje krščanske vere. Legenda pripoveduje, da so ga zaradi vere usmrtili tako, da so mu okoli vratu privezali mlinski kamen in ga vrgli v reko Enns. 
    Mednarodni dan gasilcev, ki sovpada z godom svetega Florjana, je bil uradno razglašen leta 1999 po tragičnem dogodku v Avstraliji, kjer je v gozdnem požaru umrlo pet gasilcev. Ta dan je priložnost, da se spomnimo in zahvalimo vsem gasilcem za njihovo nesebično delo in pogum. 
    Gasilci so ključni del naših skupnosti, saj ne le gasijo požare, temveč tudi pomagajo ob naravnih nesrečah, prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih. Njihova predanost in pripravljenost pomagati sta neprecenljivi vrednoti, ki ju je treba ceniti in spoštovati. Želimo si, da bi se gasilci čim pogosteje srečevali na veselicah in družabnih dogodkih, ter čim redkeje ob požarih in drugih nesrečah.  

    M.D.

    Foto: PGD Dvor, PGD Butajnova–Planina, PGD Hruševo

  • Čajanka

    Čajanka

    Kljub nič kaj obetavni vremenski napovedi smo se v sredo, 7. maja, zbrali v DU Log z namenom generalnega čiščenja notranjih prostorov in okolice. Tokrat se je na vabilo odzvalo 18 članov. Uvod ob obvezni jutranji kavici in čaju je bil konstruktiven: razdelili smo si delo in se brez nepotrebnega posedanja podali v akcijo. Branka, Joži, Irma, Igor in Marko so se spopadli s čiščenjem tlakovanega dela dvorišča, Drago je urejal vrt, Marjeta in Irena pa sta opleli nasad s trajnicami med škarpniki. Andrej K. in Zlatko sta obrezala lovorikovce na vrtu in okoli njih počistila. Rafka je poskrbela za zunanjo lopo in pripravila prostor za poznejšo malico. Del notranjih prostorov je predhodno uredil že Drago – prepleskal je vetrolov in predprostor ter pobarval radiator in dovodne cevi. Čiščenje v teh prostorih sta nato opravila Tone in Sonja, medtem ko sva z Janki čistili v društvenem prostoru. Tone je »prepodil« pajke pod ostrešjem pred vhodom, očistili smo okna, slike na stenah, osvežili stole, omare, kuhinjsko nišo in pomili tla. Svežino prostorov so poudarile tudi oprane zavese, za kar sem poskrbela sama. Pestro je bilo tudi na podstrešju. Tam se je Tone lotil pajkov, Andrej J., Marjan in Miha pa so začeli z novo napeljavo za razsvetljavo. Kuhinjska niša je dobila novo osvetlitev pod omaricami. Žal je nekaj zaključnih del ostalo nedokončanih zaradi izpada elektrike. Na srečo so se vremenoslovci tokrat zmotili in napovedanega dežja ni bilo. Po opravljenem delu je bil tako čas tudi za zabavo. Končno je prišla na vrsto igra štrbunk, ob kateri se je razvnelo kar nekaj naših članov. Ob bolj ali manj uspešnem ciljanju smo se zabavali vsi – tako igralci kot gledalci. Malo pred dvanajsto uro je omamen vonj naznanil zasluženo malico. Tudi tokrat je zanjo poskrbela Viktorija, ki nam je skuhala »vrhunski« golaž s polento. Za piko na i pa nam je Rafka postregla s pehtranovo potico. Da je bila »celota zaokrožena«, smo si ob prijetnem klepetu privoščili še zasluženo kavico in kozarček rujnega. 
    Tokratna, delovna čajanka je bila zadnja pred poletjem, a je pred nami še kar nekaj prijetnih druženj, na katerih se bomo srečevali vse do jeseni, ko se ponovno snidemo ob zagotovo zanimivi predstavitvi. Hvala vsem, ki ste prispevali k uspešni izvedbi akcije, vsem članom DU Log pa želim lepo, ne preveč muhasto poletje.

    Damijana Toplak

     

  • Danilo Lokar: Sodni dan na vasi

    Danilo Lokar: Sodni dan na vasi

    Vajeni smo segati po knjigah mlajših avtorjev, ki so izšle v zadnjem obdobju. Nekateri so še slabo poznani in malo uveljavljeni, sem in tja pa iz arhiva naša Alenka izbrska tudi delo kakšnega od avtorjev, ki so živeli v drugačnih časih, zato so tudi zgodbe precej drugačne. Danila Lokarja, pisatelja in zdravnika iz Ajdovščine, se mnogi, zlasti starejši bralci zagotovo spominjate, morda ste se z njim celo kje srečali. Rojen je bil leta 1892 v Ajdovščini, umrl je leta 1989. O sebi kot pisatelju je v nekem intervjuju dejal: “Pišem samo o tem, kar sem videl. Česar nisem videl, o tem ne pišem.” Toda o tem, kar je videl, je veliko premišljeval, premleval in predelal ter domislil. Tako je napisal veliko krajših, pa tudi daljših literarnih del.
    Sodni dan na vasi je zbirka novel, v katerih opisuje grozote fašistične okupacije, v noveli s tem naslovom pa požig vasi Ustje in ustrelitev osmih talcev. Pisatelj je tragedijo v novelah slikovito opisal in zanjo leta 1959 tudi prejel Prešernovo nagrado. Novele z naslovom Sodni dan na vasi, Brata in Za frontami je pisatelj napisal že leta 1945 ter jih posredoval Božidarju Jakcu. Izdane so bile šele deset let kasneje. A dogodki tistega časa so aktualni tudi danes, ko praznujemo osemdesetletnico osvoboditve. V času, ko se potvarja dogajanje v času boja z okupatorjem in zlasti mladi zgodovino spoznavajo na način, kot jo predstavljajo zgodovinarji danes, taka knjiga bralcu daje možnost, da dogodke preteklosti spozna z različnih zornih kotov in si tudi sam ustvarja svoje mnenje ter spozna zgodovinsko resnico. Krutost okupatorjev po različnih državah v svetu lahko spremljamo tudi v sedanjem času drugod po svetu. Nekateri grozljivi dogodki, ravnanja z nedolžnimi in posledice takih ravnanj, ne bodo nikoli razumljeni, še manj sprejemljivi in dopustni za kateregakoli človeka kjerkoli na zemeljski obli. Kot zapiše v spremni besedi h knjigi Ivana Slamič: “Zlo in dobro sta v vsakem človeku; je pa posameznik v trenutku, ko je ogrožena njegova korist, sposoben ravnati v nasprotju z vsemi etičnimi načeli. V takih trenutkih se izkaže, koliko je posameznik v času in prostoru še človek.” K temu ni kaj dodati. Naj se ta morija nikoli več ne ponovi, prav pa je, da ostane zapisana, v poduk in opomin vsem, ki živimo in bodo še živeli v svobodnem svetu.

    Dragica Krašovec

  • Obnova športne podlage v športni dvorani

    Obnova športne podlage v športni dvorani

    Občina Horjul je med ostalimi številnimi plani za leto 2025 že v mesecu marcu pristopila k pripravi vse potrebne dokumentacije za izvedbo projekta obnove športnega poda športne dvorane pri OŠ Horjul. Dvorana predstavlja glavno športno dvorano v občini za potrebe izvajanja dejavnosti športne vzgoje v sklopu OŠ Horjul, hkrati pa dvorana služi tudi za ostale zunanje uporabnike za izvedbo raznih dejavnosti športa, plesa in drugih dogodkov. Cilj projekta je zamenjava prvotnega športnega poda, ki je zaradi nenamernega enkratnega dogodka izliva vode v mesecu avgustu 2024 dotrajan in uničen do te mere, da ga je treba v celoti zamenjati s sodobnimi materiali najvišjih standardov za izvajanje športnih dejavnosti. Po pridobitvi in uskladitvi vse potrebne ustrezne dokumentacije med projektantom Geoplan d.o.o. iz Kamnika in naročnikom občino Horjul, je sledila objava javnega razpisa po predpisanih postopkih, na podlagi katerega je bil izbran izvajalec del z dolgoletnimi izkušnjami polaganja športnih podov, podjetje Wisdom d.o.o. iz Ljubljane.  Predvidevamo, da bomo z deli pričeli v začetku meseca junija in jih uspešno zaključili do pričetka novega šolskega leta 2025/2026. 
    Obnova športne dvorane ne bo le fizična prenova, temveč bo tudi ključnega pomena za zdrav razvoj uporabnikov dvorane. S tem projektom želimo še dodatno okrepiti zavezanost k športu, hkrati pa ponuditi vsem uporabnikom odlično priložnost za aktivno in zdravo preživljanje prostega časa.  

    Besedilo in fotografija: Marko Keršmanec, občinska uprava