Kategorija: Novice

  • Naravne znamenitosti v Občini Borovnica

    Naravne znamenitosti v Občini Borovnica

    Občina Borovnica leži deloma na mozaičnih poplavnih ravnicah Ljubljanskega barja. Barje pa je mogoče najti tudi v sami borovniški dolini pod naseljem Zabočevo ter nad njo, v Kožlješkem grabnu. Velik del občine obsegajo območja strmih kraških in z mogočnimi gozdovi poraslih planot Menišije in Krimskega pogorja. Vez med morfološko, geološko, pedološko, rastlinsko in živalsko izredno različnima področjema predstavlja reka Borovniščica oz. njeno porečje, ki ga sestavljata potoka Otavščica in Prušnica s svojimi številnimi manjšimi pritoki. 
    Vse to dalje naravi v občini Borovnica veliko pestrost kot tudi privlačne možnosti za pešačenje, tek in kolesarjenje tako tistih, ki si želijo zahtevnejših terenov in pridiha gorskih sotesk, kot tistih, ki imajo rajši bolj lagodne ravninske trase, s katerih se ponujajo čudoviti razgledi ne le na Ljubljansko barje in njegovo hribovito zaledje, temveč ob jasnem vremenu pogled seže vse do najvišjih vrhov Julijcev in Karavank. 
    Daleč najbolj znana ter obiskovalcem dobro dostopna in dobro urejena je soteska Pekel. Poleg nje pa predstavljamo dve manj znani ter težje dostopni naravni znamenitosti: Golobjo jamo in barjansko okno Anžutovo retje. Vse tri pa vsaka na svoj način ponazarjajo zanimiv in pester naravni svet občine. 
    Ker Naš časopis ne pokriva sosednje Občine Brezovica, pa velja na tem mestu omeniti še, da je na meji z njo pomemben naravni spomenik Goriški mah, eden zadnjih ostankov visokega barja na Ljubljanskem barju, ki je osrednja točka nagrajene tematske »Poti na mah«. Ta je tudi vezna točka skupnega trajnostnega turističnega produkta »Z vlakom, potem pa s kolesom ali peš do naravnega spomenika Goriški mah«, ki ga skupaj razvijata občini Borovnica in Brezovica. Po občini Borovnica velik del poti poteka po opuščeni trasi Južne železnice, ki je sama po sebi zanimiva atrakcija.
    Za obisk soteske Pekel sta v njen urejeni dve parkirišči. Prvo nasproti znanega Gostišča Pekel, tik pred začetkom urejene planinske poti, drugo pa okoli 1 km nižje, ob samem vstopu v sotesko. Za obisk večine ostale naravne in kulturne dediščine pa je najbolj primerno sodobno parkirišče pri železniški postaji Borovnica. Sicer pa je Borovnica vsaj iz Ljubljane dobro dostopna tudi z vlakom, zato za vse tiste, ki prihajate iz te smeri, velja razmisliti, ali bi se na lep izlet z izhodiščem v Borovnici ne bi kazalo odpraviti kar z njim.

    Barjansko okno – Anžutovo retje
    Barjanska okna so izviri na območju Ljubljanskega barja in na njegovem obrobju. Nastanejo na meji med prodnimi nanosi vode iz vršajev in Barjem. Na Barju prodne nanose vršaja zamenjajo barjanske plasti tal: šota, glina in pesek. Na stiku vršajnih in barjanskih plasti tal podzemna voda doseže slabo prepustne plasti. To so plasti svetlo sive gline, ki jih zaradi številnih polžjih hišic imenujemo polžarica. Podzemna voda pod polžarico ustvarja pritisk. Sčasoma voda pod pritiskom spere plasti polžarice, kasneje tudi šote ter prsti in tako nastane barjansko okno.

    Anžutovo retje je edino barjansko okno v borovniški občini in največje barjansko okno na Ljubljanskem barju. Nahaja se ob poljski poti severno od gasilskega doma v Bregu pri Borovnici, ime pa je dobilo po nekdanjem lastniku Maziju, po domače Anžutu. Četudi Mazijev na tem naslovu ni več, se je hišno ime ohranilo do danes. Arteški izvir vode, ki je dom številnim vrstam barjanskih rastlin, je tudi fizično zaščiten, saj so v preteklosti domačini vanj odlagali odpadke.

    Golobja jama
    Borovniška kotlina, obdana z Barjem, Trebelnikom, Planino in hribi nad vasmi v Kotih, skriva več jam. Najlepša med njimi je Golobja jama, poimenovana tudi biser borovniškega podzemlja. Leži pod Goveščkom in skriva jezero, v katerem se zrcali kapniški gozd. Dostopna je le jamarjem. Dolga je 125 m in globoka 20 m. Člani Jamarskega kluba Borovnica so jo dokončno raziskali, izmerili in geodetsko izrisali 23. junija 1968. Vhod v jamo se skriva v poraslem pobočju. Ko vstopimo vanjo, opazimo podorne bloke, pot pa se razširi in nas vodi vse do belih kapnikov in jezerca.

    Soteska pekel
    Borovniški Pekel, ki je od ljubljanskih mestnih ulic oddaljen manj kot uro vožnje z avtom, navdušuje obiskovalce v vseh letnih časih. Temačna, vlažna in hladna soteska z bučnim grmenjem slikovitih slapov sprva res vzbuja peklenski občutek, a pozoren obiskovalec bo prav hitro spoznal, da je pravzaprav prišel v čaroben kraj. Mnogi se radi vračajo tudi zaradi gostišča, ki med drugim slovi po odlični pripravi postrvi, slaščici »peklenšček« in čilskih vinih. 
    Soteska, v katero sončni žarki le redko najdejo pot, je nastala kot posledica ugrezanja Ljubljanskega barja. V strmo dolomitsko deber je strugo vrezala deroča Otavščica, ki izvira na Bloško-Rakitniški planoti in v divjih slapovih pada čez previsne stene in skale. V ravnini blizu Dražice se združi s Prušnico in kot Borovniščica teče proti Ljubljanskemu barju, kjer se prelije v Ljubljanico. 

    Po ljudskem izročilu je nastanek soteske posledica strahovitega neurja pred davnimi časi, ko je več dni zaporedoma lilo, »kot da bi padal slap iz nebes« in odneslo vsa naselja, z izjemo Sabočevega (danes Zabočevo). Najhuje naj bi bilo nad zaselkom Otave, ki ga je razbesnela voda popolnoma izbrisala iz obličja sveta. Poplave in zemeljski plazovi so bili tako intenzivni, da so zasuli struge vseh potokov. Voda si je pot navzdol utrla čisto na novo in tudi Otavščica je dobila novo strugo. Tako naj bi kot posledica tega peklenskega deževja nastala soteska Pekel. 
    Po tem strahovitem neurju so domačini v upanju, da bodo s tem pri Vsemogočnem izprosili, da se kaj takega nikoli več ne ponovi, v Borovnici zgradili cerkev sv. Marjete. Krščanska ikonografija vedno prikazuje svetnico z ukročenim zmajem na verigi. Stara legenda pravi, da se je Marjeti v ječi prikazal hudič v podobi zmaja ali lintverna, vendar ga je ona ukrotila z verigo, s katero je bila priklenjena na stene ječe. 
    Cerkve sv. Marjete so pogoste ob močvirjih in drugih krajih, povezanih z vodo oz. vodnimi ujmami, kar kaže na to, da gre pri zmajevem bruhanju ognja pravzaprav za bruhanje neukročene vode. Zato sv. Marjeta poleg simbolne podobe zmage krščanstva nad poganstvom simbolizira tudi starodavno upanje ljudi o ukrotitvi voda. 

    Brzice in slapove je v Peklu nemogoče prešteti. Označenih je pet večjih, kar štirje pa so višji od 15 metrov, najvišji celo blizu 22. Mimo njih vodi zavarovana in označena pot, sprva speljana po brveh in primerna za vse pohodnike. Od tretjega slapa naprej pa nam pri vzpenjanju pomagajo jeklenice, lestve, stopnice in klini. Med hojo navkreber je zanimivo opazovati drsenje, pramena in razbitje posameznih slapov ob skalah, vrtinčenje vode v tolmunih in meglice, pohodniki pa bodo slišali tudi različne zvoke, ki jih še zlasti ob obilnem deževju in trku na trd dolomit ustvarja razpenjena Otavščica. Skoraj vsi slapovi – tudi tisti manjši, neoznačeni – imajo vrsto posebnosti, ki se razkrivajo le pozornim očem, pri tem pa nam lahko pomagajo številni opisi soteske v turističnih vodnikih. Le redkokateri je še brez našega Pekla. Med drugim opazimo ali pa preberemo, da se en slap skriva za mogočno steno, za drugega je značilen lehnjak, spet tretji je dobil ime po silhueti gamsa, ki se je zarisala na skali ob njem, najlepši ima zanimiva korita z drasljami …

    V nasprotju z glasno in razigrano vodo strme dolomitske stene in previsi molčijo, a kljub temu pazljivim očem marsikaj razkrivajo. Na pečinah Pekla, večkrat poimenovanega kar učilnica geologije, lepo vidimo prelomne ploskve, menjavanje svetlih in temnih pasov v skladih, opazimo pa tudi zanimive kamnite skulpture in okamnine. Posebna pozornost velja naravnemu oknu in skalni konici, poimenovani Hudičev zob, ki nas ob vzponu nanj nagradi z lepim razgledom na Ljubljansko barje.
    Soteska je znana po temperaturnih ekstremih, zaradi katerih nas bodo na tem majhnem območju razveselile tako alpske kot dinarske rastline. Ljubitelji rož bodo še posebej navdušeni zgodaj spomladi in poleti, ko poleg zelišč in drugega cvetja lahko občudujejo mesojedo mastnico, avrikelj, dvocvetno vijolico, rumeno milje, dlakavi sleč, tevje, torilnico. Posebnost je endemični kranjski jeglič, ki je zaščiten. Zanimiv je tudi kranjski volčič, sorodnik tobaka in krompirja. Višje v skalovju lahko srečamo gamse, v Peklu pa gnezdi še vodni kos, ki spada med ogrožene vrste in je zaščiten.
    Divje bučanje vode, še posebej glasno ob deževju, pozimi zamenja spokojna tišina, ki jo (zaradi vse bolj segretega podnebja vse bolj poredko) prekinjajo strašljivi zvoki lomljenja ledu. Takrat se v bel oklep obdanih previsnih sten z zamrznjenimi večmetrskimi slapovi najbolj razveselijo predvsem plezalci po ledu.
    Poti v Peklu so najprej naredili oglarji, ko so sekali les in ga spuščali navzdol po strugi. Kot turistična znamenitost pa so slapovi – nekoč poimenovani šumi – zanimanje vzbudili ob prehodu iz 19. v 20. stoletje. Prvič so o soteski pisali v Planinskem vestniku leta 1897, poti za pohodnike pa so mimo slapov speljali v naslednjih letih. Zanjo skrbita borovniški društvi, turistično in planinsko, v zadnjih letih je bila s sredstvi občine na najbolj kritičnih mestih obnovljena.

    Gre za zahtevno planinsko pot, opremljeno s klini, stopnicami in lestvami, ki zahteva primerno planinsko obutev. Ker se ne nahaja v visokogorju, številni obiskovalci kljub oznaki o njeni zahtevnosti in opozorilu o ustrezni obutvi pri 2. slapu (do katerega se je mogoče sprehoditi v običajni obutvi) podcenjujejo njeno zahtevnost in se po njej podajo v neprimerni obutvi. Posledica so zdrsi, ki se v najboljšem primeru končajo z lažjimi poškodbami. Skoraj vsako leto pa se primeri tudi kakšen z usodnimi posledicami, na kar opominja spominsko obeležje na vrhu poti.  

    Izhodišče soteske je na 335 m nadmorske višine, ob vstopu vanjo pa nas – kot se v peklu seveda spodobi – pozdravi hudič. Blizu njega še danes stoji mlin z vrtečim se kolesom, ki so ga člani Turističnega društva Borovnica pred skoraj dvema desetletjema obnovili. Na začetku druge svetovne vojne je nekaj metrov višje kratek čas stal tudi papirni mlin. Po stezah Pekla danes deloma teče evropska pešpot E 7. Nad zadnjim, najvišjim slapom, je vodovodno zajetje, steza pa nas mimo Pristave vodi še na več kot 700 m visoko planoto Menišija. Tu se razprostirajo gozdovi, travniki in pašniki, poti čeznje pa imajo radi predvsem kolesarji. Prek planote pridemo do Cerknice ali Vrhnike.

    Nekaj kilometrov od priljubljenega in predvsem v vročih poletnih dneh zelo obiskanega Pekla je Brezovica. Nad njo se skriva še en slap, ki se gromko oglasi ob povodnjih in ga slišijo v bližnjih vaseh. Takrat ni samo bučen, ampak ustvari tudi precejšnjo vodno moč. Pred davnimi leti je potok Šumik, poimenovan tudi Šumnik ali Šemnik, gnal mline, žago in celo električno centralo. Po drugi svetovni vojni so tovrstno dejavnost opustili in danes pozabljen in neobiskan šestmetrski slap z zanimivim padanjem vodnatega pramena prek ogromne skale razveseli predvsem pohodnike, ki povsem po naključju zaidejo v grapo.

    AK

  • Predlagaj projekt – Za ljudi od ljudi

    Predlagaj projekt – Za ljudi od ljudi

    Občina Dobrova – Polhov Gradec že tretje leto izvaja participativni proračun, ki je med občani sprejet izjemno dobro, saj vsako leto za projekte glasuje več in več občanov. Zato bo tudi letos v okviru participativnega proračuna občina zagotovila 40 tisoč evrov za projekte po vaši izbiri.
    V vsaki krajevni skupnosti bo izveden po en projekt. Projekti naj bodo takšne narave, da bodo dostopni vsem občanom brezplačno in kadarkoli. Poleg infrastrukturnih projektov (klopce, ureditve parkov, igrišč, poti ipd.) so dobrodošle tudi delavnice, izpopolnjevanja, dogodki (ki bodo na voljo vsem občanom brezplačno) in drugi predlogi.
    Ključno je, da projekt zadostuje naslednjim pogojem:
    – prispeva k uresničevanju javnega interesa na območju Občine Dobrova – Polhov Gradec,
    – je takšne narave, da bo nosilec projekta lahko Občina Dobrova – Polhov Gradec,
    – je skladen z razvojnimi usmeritvami občine, opredeljenimi z veljavnimi razvojnimi programi in s strategijami,
    – izveden bo na območju občine,
    – izveden bo na način, da bo vedno in brezplačno na voljo vsem občanom oziroma uporabnikom (razen v primeru, da je projekt v okviru javnih zavodov občine),
    – ni uvrščen v proračun občine in ne ustreza pogojem za nepovratna finančna sredstva, ki jih predlagatelji lahko pridobijo na razpisih Občine Dobrova – Polhov Gradec,
    – ne predlaga izvedbe in financiranja že obstoječe in financirane redne dejavnosti,
    – je finančno ovrednoten med 500 in 10.000 EUR z DDV.

    Zbiranje predlogov poteka od 21. marca do 25. aprila 2025

    Občani lahko svoj predlog za izvedbo projekta podajo preko občinske spletne strani oziroma po pošti ali osebno na sedežu Občine. Predlagatelj je lahko posamezni občan ali skupina občanov s stalnim prebivališčem v občini Dobrova – Polhov Gradec, ki do dneva oddaje pobude dopolni(jo) 18 let. Predlagatelj v predlaganem projektu ne sme nastopati kot izvajalec (ne kot fizična oseba, ne kot lastnik izvajalca, ne kot oseba udeležena v poslovodstvu izvajalca). Zbiranje predlogov poteka od 21. marca do 25. aprila 2025. Obrazec je dostopen na občinski spletni strani in v sprejemni pisarni Občine.
    Prispele predloge bo ocenila komisija – vlogo za članstvo v komisiji lahko oddate do 25. aprila 2025
    Vse prispele predloge bo nato pregledala in točkovala Komisija za ocenjevanje projektov. Občane, ki bi želeli biti v Komisiji za ocenjevanje projektov pozivamo, da obrazec za članstvo oddajo do 25. aprila 2025 do polnoči, in sicer po elektronski pošti, osebno ali po priporočeni pošti. Občani, ki bodo v participativnem proračunu sodelovali kot predlagatelji projektov, ne morejo kandidirati za članstvo v Komisiji za ocenjevanje projektov. Kandidati morajo biti na dan prijave stari vsaj 18 let. Obrazec za prijavo se nahaja na občinski spletni strani in v sprejemni pisarni Občine.
    Glasovanje za projekte in razglasitev rezultatov
    Nato pa boste občani lahko glasovali, kateri projekt naj bo izveden. Glasovanje bo potekalo od 5. do 9. maja 2025, o čemer vas bomo še obvestili preko glasila Naš časopis in občinske spletne strani. Po zaključenem glasovanju bo sledila objava rezultatov oziroma izglasovanih projektov. Rezultati bodo na občinski spletni strani objavljeni 15. maja 2025.
    Vabljeni k spremljanju občinske spletne strani in sodelovanju. Vse vsebine s področja participativnega proračuna se nahajajo na občinski spletni strani pod zavihkom Za občane/Participativni proračun/Za ljudi od ljudi 2025.

    Občina Dobrova – Polhov Gradec

  • Povabilo na folklorni večer

    Povabilo na folklorni večer

    Vljudno vabljeni na Maroltovo srečanje folklornih skupin Ljubljana okolica “HITRO ZASUČ SE OKOL 2025”, ki bo v petek 4. aprila 2025, ob 19. uri, v Kulturni dom Dolsko.
     
    Več si lahko preberete v priponki.

  • Čistilna akcija po celi občini bo 5. aprila

    Čistilna akcija po celi občini bo 5. aprila

    Vabljeni na čistilno akcijo, ki bo to spomlad po celi občini potekala 5. aprila.
     
    Tukaj so navedene znane lokacije in ure, kdaj se bo po posameznih vaseh čistilna akcija pričela:
     
    ŽAŽAR: zbor ob 8. uri pred gasilskim domom
    PODOLNICA: zbor ob 8. uri pred gasilskim domom
    HORJUL: zbor ob 8. uri na občinskem trgu
    VRZDENEC: zbor ob 8. uri pred gasilskim domom
    LESNO BRDO: zbor ob 9. uri pri cerkvi
    LJUBGOJNA: zbor ob 8. uri pred kmetijsko zadrugo
    SAMOTORICA: zbor ob 9. uri pri cerkvi
    ZAKLANEC: zbor ob 8. uri pred gasilskim domom
     
    Donator materiala (rokavice, vrečke) je podjetje Hulito d.o.o..

  • Subvencionirano cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

    Subvencionirano cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

    Občina Borovnica občane obvešča, da se tudi v letošnjem letu izvaja cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME), ki je, do porabe sredstev, v višini 10 € sofinancirano s strani občine. Ker za KME zdravila ni, je edina učinkovita zaščita cepljenje. V Sloveniji NIJZ cepljenje priporoča vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer se pojavlja klopni meningoencefalitis. Cepljenje lahko opravite v Zdravstveni postaji Borovnica (Mejačeva 3), v ambulantah dr. Majde Žagar in dr. Srđana Mančića. S seboj prinesite zgolj kartico zdravstvenega zavarovanja in rumeno cepilno knjižico (v kolikor jo imate). 
    Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki je v Sloveniji endemična in ima lahko zelo hude posledice, kot so visoka vročina s hudim glavobolom, včasih s slabostjo in bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt. Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za KME v Evropi, občina Borovnica pa med območja, kjer je tveganje za okužbo zelo visoko. S cepljenjem se lahko pred KME učinkovito zaščitimo. 
    V Evropi sta registrirani dve inaktivirani cepivi proti KME, obe sta varni in zelo učinkoviti. Sheme cepljenja so podobne pri obeh cepivih: priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim presledkom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9–12 mesecev. Zaradi postopnega upadanja zaščite po osnovnem cepljenju so pri obeh cepivih potrebni poživitveni odmerki, prvi po treh letih, naslednji pa na pet let. Zaradi slabšega imunskega odziva so pri starejših osebah priporočljivi poživitveni odmerki na 3 leta. Kadar je potrebna čim hitrejša zaščita, se lahko uporabijo »pospešene sheme cepljenja«.

    Občina Borovnica

  • Glasbeni objem pomladi: Tamburaši Borovnica in gosti navdušili na Vrhniki

    Glasbeni objem pomladi: Tamburaši Borovnica in gosti navdušili na Vrhniki

    Borovniški tamburaši, ki že od leta 2018 kot sekcija Kulturnega društva Borovnica ustvarjajo in sodelujejo na številnih dogodkih, so tokrat stopili na oder z izjemnim programom in ob sebi zbrali prave glasbene prijatelje. Pod vodstvom Jožeta Zvera so domači tamburaši postregli s prepletom melodij, ki so bile tako pristne, da so se zdele kot zložene iz spominov, ljubezni in rahlega prekmurskega vetra.

    Gost večera je bil tudi Tamburaški orkester Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica, ki že več kot 125 let ohranja tamburaško tradicijo in jo predaja mlajšim generacijam. S svojo uigranostjo so navdušili tudi tokrat.

    Na odru so zablesteli številni pevci: Jan Jerman, Mojca Zver, Klara Plevnik, Matevž Ogrizek, Daniel Rampre in Andreja Čamernik Rampre, ter Simona in Jožko Hozjan. Vsak je prispeval svoj ton, svoj izraz, svojo zgodbo.

    Poseben poudarek so organizatorji namenili tudi svetovnemu dnevu poezije, ki so ga obeležili z izbranimi avtorskimi verzi Jožeta Zvera. Nekatere je interpretiral sam, druge pa je z občutkom predstavila Dragica Krašovec, ki redno sodeluje v lokalnem kulturnem življenju.

    Celoten koncert je povezovala Anita Garafolj, voditeljica z nalezljivo energijo, ki zna preklapljati med čustveno globino in hudomušnimi prebliski – ravno prav za večer, kot je bil ta.

    In dvorana? Polna. Občinstvo pa prijetno razpoloženo – z zanimanjem, nasmehi in pozornim posluhom, kar je zagotovo največja pohvala vsem nastopajočim.

    Dogodek sta podprla JSKD – OI Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja, ki sta s tem podala jasno sporočilo, da je za kakovostno in srčno kulturo je vedno prostor.

    Za vse, ki bi radi doživetje še enkrat obudili ali ste koncert zamudili, je na voljo tudi: posnetek koncerta

    Tamburaši Borovnica so znova pokazali, kako močno lahko glasba združuje – in kako lepo je, ko lokalna kultura zveni z velikim srcem.

  • Dobrodelna nit KUD Kosec

    Dobrodelna nit KUD Kosec

    Sedežna blazina ni le topla in prijetna na otip, temveč nosi tudi kanček ljudskega izročila. Starejše generacije dobro poznajo svarilo: »Če boš sedel na mrzlem, boš dobil volka.« Nekdaj so s tem izrazom opisovali prehlade in prebavne tegobe, ki so jih povezovali s starodavnimi mitološkimi bitji. “Če jih je črvičilo, so včasih rekli, da se jim je v telo naselil volk ali lisjak, ki zdaj grize po črevesju in ne da miru,” so pojasnili v KUD Kosec. Danes je pomen tega
    reka morda zbledel, a potreba po udobnem in toplem sedenju ostaja.

    Ustvarjanje s srcem
    Sedežne blazine, vsaka posebej unikatna, so ustvarjalke KUD Kosec: Darja, Vika, Vilma, Anča, Joži, Anita in Milena skrbno izdelale v različnih barvah, oblikah in vzorcih. Premer približno 40 centimetrov zagotavlja primerno velikost za stole in klopi, ki jih stanovalci doma pogosto uporabljajo. Prihajajoča pomlad prinaša prijetne dni, preživete na prostem, kjer bodo ti mehki dodatki še posebej dobrodošli.
    Stanovalci so darila sprejeli z velikim veseljem. Njihove iskrive oči in nasmehi so povedali več kot besede – drobna pozornost, stkana iz volne in srčnosti, jim je polepšala dan. Mnogi so jih nemudoma preizkusili, jih položili na stole in z zadovoljstvom ugotavljali, kako mehki in udobni so.

    Praznično nadaljevanje dobrodelnosti
    Ob tej priložnosti so ustvarjalci in ustvarjalke KUD Kosec stanovalce presenetili tudi z drugimi ročno izdelanimi darili. Ani je dodala prekrasno šivane srčke, napolnjene z dišečo sivko, Mija pa je poskrbela za umetniško zašite blazine. Štefka, Katarina in Marjeta so izdelale rokavice in copatke, ki so v hladnejših dneh še posebej nepogrešljivi.
    Po prijetnem druženju, obogatenem z nasmehi in toplimi besedami, so ustvarjalci zapustili dom z lepimi občutki. Ob odhodu so še obljubili, da se kmalu vrnejo – tokrat z ročno izdelanimi velikonočnimi okraski, ki bodo v dom vnesli praznično vzdušje ter še več topline.

    V. L.
    Foto: KUD Kosec

  • Vabilo

    Vabilo

    Bralni krožek Društva DVIG vabi ljubitelje branja slovenskih avtorjev na bralna srečanja, ki so v Domu krajanov v Dragomerju, vsakič ob 18. uri. 
    2. aprila se bomo posvetili Nataši Kramberger in njeni knjigi Po vsej sili živ, avtobiografski pripovedi o sedmih letih življenja, preživetih na majhnem biodinamičnem posestvu, ko je odkrivala modrosti iz preteklih časov, se iz njih učila, obenem pa se vedno znova soočala ter bojevala s hudimi, nepričakovanimi in bolečimi posledicami podnebnih sprememb, ki vplivajo na življenja vseh nas.
    16. aprila pa Danilu Lokarju in zadnjim trem novelam iz knjige Sodni dan na vasi: pripovedim Sodni dan na vasi, Brata in Za frontami, v katerih razkriva grozote fašistične okupacije med vojnama in iz časa NOB.
    Vabljeni!

    Mentorica: Alenka Logar Pleško 

  • Osnovna šola Horjul na sejmu Altermed&Flora

    Osnovna šola Horjul na sejmu Altermed&Flora

    Med 14. 3. 2025 in 16. 3. 2025 je v Celju potekal sejem Altermed&Flora, na katerem so se predstavljale šole, ki so vključene v projekt Ekošola. Tudi Osnovna šola Horjul ima naziv ekošole, zato sva se Cirila Šramel, mentorica Šolskega ekovrta, in Nataša Kuzmič Kuralt, organizatorka šolske prehrane, odločili, da predstaviva našo šolo na sejmu. Vsako leto organizatorji določijo temo, ki je rdeča nit predstavitve na stojnici. Naslov letošnje teme, ki smo jo vrtci, osnovne in srednje šole prikazali na sejmu, je bil tradicionalna in zdrava prehrana v interakciji s podeželjem.

    Že na začetku šolskega leta sva se odločili, da bo naslov najine predstavitve na stojnici Zdrava šolska malica. V šolski kuhinji so ravno kupili aparat za izdelovanje domačih namazov, torej da ne kupujejo namazov, ampak jih s pomočjo aparata kuharice pripravijo same. Tako lahko poskrbimo za zdravo malico učencev. Na šolskem vrtu rastejo zelišča, zato sva se domislili, da bi pripravili zeliščni namaz za slano jed, Nataša pa se je domislila lešnikovega namaza iz samo treh sestavin, ki po okusu spominja na nutelo, a je veliko bolj zdrav, ker nima dodanega sladkorja. Sodelovanje z lokalnimi ponudniki pa sva prikazali tako, da je Nataša pri pouku gospodinjstva z učenci spekla medenjake iz medu lokalnega pridelovalca medu. Na stojnici sva še ponudili jabolčne hrustavčke (sušena jabolka). Pripravili sva še slikovni prikaz izdelave obeh namazov in katere aktivnosti izvajamo v okviru delovanja interesne dejavnosti Šolski ekovrt.

    V nedeljo, 16. 3. 2025, sva nato vse, kar sem naštela, predstavili na najini stojnici. Obiskalo jo je res veliko ljudi. Pohvalili so oba namaza, in sicer da sta res dobra ter da so lahko učenci veseli, da imajo tako dobre šolske malice. Najino stojnico je obiskal tudi ocenjevalec Ekošole, ki je pohvalil videz najine stojnice, kako lepo je vse barvno usklajeno. Povedal je tudi, da se vidi, kako skrbno sva vse pripravili, ter še dodal, da sva svoje delo za prvič odlično opravili.

    Vzdušje je bilo res prijetno in prav zanimivo je bilo videti, kaj vse so pripravile druge šole. Zagotovo še kdaj obiščeva sejem Altermed&Flora, bodisi kot predstavnici šole bodisi kot obiskovalki sejma.

    Cirila Šramel, mentorica ID Šolski ekovrt

  • Pustni ples v Osnovni šoli Horjul

    Pustni ples v Osnovni šoli Horjul

    »Hopsasa, drajsasa, pustne smo šeme …« Pustne šeme so priplesale na pustni ples, ki je bil v torek, 4. 3. 2025, v jedilnici Osnovne šole Horjul. Obiskala nas je Maša v družbi medveda, zvezdica in njen spremljevalec sta nam natrosila zvezdnega prahu, piratka je iskala skriti zaklad, kuharski šefi pa so spekli odlične krofe. To je samo nekaj izmed mnogih pustnih šem, ki so priplesale na pustno rajanje. Plesne animatorke so poskrbele za razigrano plesno vzdušje, otroci so res uživali na plesišču. Nekateri so se udeležili pustnih ustvarjalnic, drugi pa so preizkusili svoje spretnosti v metanju žogic v lončke. Zadetek v polno jim je prinesel sladko nagrado. Pustne maske so se lahko posladkale s krofi, poskrbljeno pa je bilo tudi za pijačo. Med maskami je krožila miška, ki je s polaroidnim fotoaparatom fotografirala številne maske. Otroci so se prav iskreno razveselili svoje fotografije. Vsi so nestrpno čakali razglasitev najboljših mask. Letos smo jih razdelili v dve skupini: v prvi so bili mlajši, v drugi pa starejši otroci, prejeli so lepe nagrade.

    Res smo veseli, da je ples obiskalo tako veliko raznolikih in izvirnih mask ter da so se tako otroci kot starši našemili. Prav vsi so povedali, da so se dobro zabavali. Upamo, da bo tudi prihodnje leto na naš ples priplesalo toliko pustnih mask.

    Cirila Šramel in učenci Šolske skupnosti OŠ Horjul