Kategorija: Novice

  • Ste v vaši občini POLNI ZAGONA? Zaženite se z nami in sprejmite dvomesečni izziv

    Ste v vaši občini POLNI ZAGONA? Zaženite se z nami in sprejmite dvomesečni izziv

    Polni zagona kolesarimo v službo je nacionalna pobuda IPoP – Inštituta za politike prostora, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo in Urbanističnega inštituta RS. Namen akcije je spodbujanje kolesarjenja na delo, namesto vsakodnevne vožnje z avtomobilom. Kampanja Polni zagona je dvomesečni izziv za posameznike in ekipe, ki želijo spremeniti vsakodnevne potovalne navade, se zagnati v nov dan z manj stresa in več energije in obenem bolj učinkovito naslavljati izzive v delovnem okolju. S kolesarjenjem na delo lahko zadovoljimo dnevne potrebe gibanja, znižujemo lastne stroške, hkrati pa tudi pripomoremo k nižanju izpustov CO2.

    In kako pravzaprav deluje akcija POLNI ZAGONA?

    Izziv bo letos potekal od 31. marca do 25. maja. V tem času si bodo lahko posamezniki in ekipe na spletni strani polnizagona.si dnevno beležili poti opravljene s kolesom. Cilj izziva je, da trajno spremenimo vsakodnevne potovalne navade posameznikov in jih spodbudimo, da takrat, ko je le možno, pustijo avtomobil doma in namesto njega izberejo drugačen način prevoza. Sodelujoči v izzivu se bodo lahko na tedenski ravni potegovali za praktične nagrade, na koncu izziva pa bodo podeljene tudi glavne nagrade. Posameznike bomo preko različnih komunikacijskih kanalov in medijev spodbudili k sodelovanju v izzivu. Tudi z vašo pomočjo si želimo oblikovati široko in odmevno kampanjo, ki se bo nadaljevala tudi v prihodnjih letih.

    Sprejmite izziv in se zaženite z nami med 31. marcem in 25. majem 2025!  

    Skupaj z vami ostajamo Povezani ZA trajnostno mobilnost.

  • Prva pomladna nedelja v Občini Log Dragomer in Brezovica

    Prva pomladna nedelja v Občini Log Dragomer in Brezovica

    Sobotno srečanje in druženje v italijanskem Ogleju, https://www.mojaobcina.si/log-dragomer/novice/kultura/v-ogleju-smo-bili-tudi-iz-obcin-log-dragomer-in-brezovica.html smo v nedeljo nadaljevali tudi v Župniji Brezovica. Srečanje na Gulču je vodil g. Matevž Mehle, direktor urada za mladino. Slovesnost je obogatil tudi naš bogoslovec g. Matevž Marinko. Najprej nas je pozdravili skavtski  voditelj iz Ljubljane. https://youtu.be/GLNcX4nAB6oc Gospod Mehle nam je povedal veliko zanimivega in vsem koristnega: https://youtu.be/hEttnF2Edv4. Ob zaključku srečanja pa nas je tudi povabil: https://youtu.be/pJ_vMG9zhHU

    Popoldan pa smo se srečali v kapeli na Logu. V križevem potu, ki so ga tokrat pripravile sodelavke in sodelavci župnijske karitas, smo razmišljali o stiskah, ki bremenijo mnoge družine. Zgodbe, o katerih smo tokrat razmišljali, so resnične in pripete spodaj. Objavljene so tudi v knjigi Obrazi Ljubezni in v Žarku dobrote. Zbrala jih je Helena Zevnik Rozman. V kapeli je srečanje vodil g. Gregor Gorenc. Za pesmi in glasbeno spremljavo so poskrbeli zborovodkinja ga. Henrika Gutnik in ložanski pevski zbor. https://www.mojaobcina.si/log-dragomer/novice/tudi-pevski-zbor-je-ziva-stvar-ki-povezuje-ljudi-in-gradi-zdravo-skupnost.html  Po križevem potu smo si z zanimanjem ogledali Romanove postne jaslice in se zadržali v pogovoru ob postrežbi, ki jo je pripravil Roman Logar.

    Iskrena hvala vsem udeleženim iz povabljreni naslednjo nedeljo, ko pripravijo srečanje na Logu, ob 15. uri, mladi iz 5. razreda.

    Želimo vam lep in blagoslovljen teden in da bi si pomagali med seboj.

    V nadaljevanju so povzetki iz Križevega pota staršev, ki jih je zbrala je Helena Zevnik Rozman. Zgodbe staršev so resnične. Zaradi varovanja osebnih podatkov so spremenjena imena in nekatere podrobnosti  iz njihovega življenja.

    UVOD

    Danes bomo skozi postaje Jezusovega križevega pota spremljali zgodbe današnjih staršev, ki se na svoji življenjski poti  srečujejo z najrazličnejšimi križi. S križi težkih odločitev, križi neuspehov v vzgoji, odtujenih odnosov, družbe, ki obsoja, bolezni, smrti … V molitvi se povežimo z njimi, njihovim trpljenjem in vsemi drugimi starši, ki doživljajo preizkušnje. Izročimo vse njihove križe v naročje Jezusa Kristusa, ki je za vse nas in tudi vse trpeče starše že prehodil to pot in sprejel nase trpljenje in smrt.  

     

    1.       

    »Žal glede na izvide ni možnosti  za naravno spočetje,« so bile besede ginekologa, ko sta Katarina in Andrej še s kančkom upanja vstopila v ordinacijo. Z diagnozo: neplodnost para, sta v tišini odhajala v lep sončen dan, med množico nasmejanih parov, ki so hodili iz sosednjih ambulant… »Zakaj midva? Kaj je narobe z nama? Pa tako rada imava otroke…« Tišina je sledila zvečer, naslednji dan… Predvsem pa umik od svojih prijateljev, ki so že pestovali, od vprašanj: »Ali imata kaj novega za povedati  ?« in od raznih komentarjev, da jima je več za kariero kot za otroka. 

     

    2.

    »Z vajinim otrokom ni vse vredu. Vidna je huda okvara in otrok se bo rodil prizadet,« je ginekologija povedala Neži in Mihu po opravljenem ultrazvoku sredi tako zaželene nosečnosti. »Zaradi take okvare predlagam, da naredita splav«. Neža in Miha nista mogla verjeti, da z njunim otrokom ni vse tako, kot sta sanjala. In nista mogla verjeti, da so jima predlagali, da naredita splav… Vzela sta si čas za premislek… Sprejela sta dete in se odločila za življenje ne glede na posledice… Kar ni bilo sprejeto s strani ginekologinje, ki je še vedno nagovarjala… in ni bilo sprejeto tudi po rojstvu z besedami: ali se nista mogla znajti  …

     

    3.

    Simona si je vedno želela več otrok, ki jih bo lepo vzgojila. Z možem imata pet otrok, štiri hčerke in sina. Z vzgojo hčerk ni bilo nobenih težav, s sinom do sedmega razreda tudi ne. Nato se je začelo. Popustil je v šoli, začel je izostajati  in z veliko muko izdelal osnovno šolo. Vpisal se je v prvi letnik srednje šole, ki ga ni končal, menjal je šolo…Veliko je bil za računalnikom in igral igrice. Družba, ki mu je bila najbolj pomembna, je bila neprimerna. Odhajal je od doma in se vračal pozno. Njihovi pogovori so bili samo še kreganje…. Sinov neuspeh je doživela kot osebni poraz, kot svoj neuspeh. Tudi mož ji je očital, da je vsega kriva ona, da mu daje potuho, je preveč popustljiva… »Sem res za vse kriva jaz? Kaj bi lahko storila drugače?« se sprašuje.

     

    4.

    Bolečina mame Marjete je velika. Ta njen najmlajši sin. Bil je ministrant, tako je rad sodeloval v župniji. Spoznal je punco, ki ni verna. Osnovala sta družino. Nista poročena, ne civilno, kaj šele cerkveno… Najhuje pa jo boli, da vnuki niso krščeni. Tako rada bi jih pokrižala, jih naučila moliti, pa ne sme… Pa tako rada jih ima…

     

    5.

    Anžeta je odneslo v svet mamil. Razpad družine, odhod od doma, družba… Ko je izvedela mama, se ji je sesul svet… Kaj naj stori? Kako naj pomaga? To je zanjo preveč! Zanj se je zavzel njegov delodajalec Peter. Ponudil mu je roko, ga usmeril v komuno in ga podpira na poti   iz odvisnosti… Prejšnji mesec ga je obiskal.

     

    6.

    Gašper hodi v deveti razred. Pri fi ziki in angleščini se mu je zalomilo. Neznanju so sledile slabe ocene… Reševanja se je lotil na svoj način. Začel je manjkati, opravičila pa je pisal kar sam, dokler razrednik ni razkrinkal njegovega početja. Starši so morali priti v šolo na razgovor. Šokirani nad ravnanjem svojega otroka, so sprejeli predlog učitelja, da skupaj naredijo načrt, kako bodo Gašperju pomagali skozi težave… Oddahnili so se, ker je učitelj razumel stisko fanta in tudi njih ter ni grozil z ukorom in drugimi sankcijami.

     

    7.

    Blaž in Anja sta bila lep par. Na videz sta imela vse. Zgradila sta si lepo hišo, bila poslovno uspešna, rodila sta se jima dva zdrava fanta. V času gradnje so jima pomagali tudi njuni starši, jih podpirali in se veselili z njimi Pa vendar sta se kmalu po vselitvi v novo hišo razšla… Brez nekega resnega vzroka. Katja ni več videla smisla skupnega življenja, ni več čutila ljubezni do Blaža in je predlagala, da se razideta in naj on odide. Blaž se je odselil… V samoto, v kateri ne najde odgovora, kaj je naredil narobe…

     

    8.

    »Kako morejo? Že šestč je noseča. Ali še nimajo dovolj otrok? Kaj le mislijo živeti na račun države?« je zavelo po kraju, ko so zvedeli, da Tjaša in Sandi zopet pričakujeta.

     

    9.

    Ob spremembi službe se je mami Ireni zdelo, da ni dovolj sproščena, da se včasih počuti   tesnobno, pa je nekaj popila, da se je sprosti la. Vsaj na začetku se ji je zdelo, da ji je lažje. Tako je šlo nekako dve leti  , ko se je dokončno zalomilo. Poškodovala si je namreč koleno in ostala na bolniškem dopustu. Preveč časa za premišljevanje in tesnoba sta sprožila še večjo potrebo po pijači, ki jo je popolnoma zaposlila. Ko so mož in hčerki zjutraj odšli v službo in šolo, je bila njena največja skrb priti   do pijače. Nekako priti   do trgovine, piti   in vse to skriti, da ne bodo videli… Zaprla se je vase, tonila vse globje in čustveno propadala…

     

    10.

    Bolezen se je ponovila. Že tretjič. Zdravniki poskušajo vse, da bi zaustavili raka, da bi očetu Tonetu olajšali življenje. Komaj petdesetletni Tone se zaveda, da je situacija težka in s človeškega vidika nerešljiva. Čeprav sprejema, je nemočen… V tej nemoči upa, da bi se izšlo… Vsaj še nekaj let, da otroci pridejo do kruha…

     

    11.

    Marjana je rada živela v svoji hiši na podeželju. S posebno materinsko skrbjo je vse svoje življenje skrbela za svoje tri otroke in se popolnoma žrtvovala. Bila je tako ponosna, da so uspeli v življenju, da imajo dobre službe in so si ustvarili družine. S starostjo je prišla bolezen in Marjana ni mogla več živeti   sama. Žal tega otroci niso hoteli opaziti. Odšla je v dom za starejše, kjer se nekako ne more vživeti. Pogreša vrt, naravo, predvsem pa svoje otroke, ki tako redko, samo za kratek čas pridejo na obisk. »Tako so obremenjeni«, jih zagovarja, v njenih očeh pa se vedno zasveti solza.

     

    12.

    Slavko je praznoval svoj osemdeseti  rojstni dan, ki se ga je veselil v krogu svoje družine. Kmalu po praznovanju se je soočil z najtežjo novico svojega življenja. Umrl mu je sin. Še petdeset let ni imel. V žalosti   se je obračal na Boga: »Zakaj Gospod? Zakaj si zamenjal vrstni red?«

     

    13.

    Jure je bil zelo samostojen študent, ki je redno študiral in že sam skrbel za sebe. Sredi študija so starše obvestili, da je z njim nekaj narobe. Popolnoma se je osamil, že več kot teden dni ni odšel iz študentske sobe. Odpeljali so ga k zdravniku, ki ga je napotil na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico. Kmalu so postavili diagnozo: shizofrenija. Kljub šoku, ki ga je doživela vsa družina, sta starša Juretu podala roko in ga z vso brezpogojno ljubeznijo podpirata na njegovih vzponih in padcih, ki jih prinaša njegova bolezen.

     

    14.

    Sabina se je že veselila novega življenja. Tako težko sta s Tomažem čakala malo detece… Njuno prvo. Potem pa so se v sedmem mesecu nosečnosti podrle sanje. Popadki in prezgodnji porod. Deklica se je rodila mrtva. Šok in velika žalost, ki je Sabini vzela vso moč. S pomočjo prijateljev sta se Sabina in Tomaž odločila, da deklico pokopljeta na domače pokopališče. Skupaj so se potrudili za lep pogreb. Ta obred in mali grobek je Sabini pomagal, da je zmogla žalovati in ji je znamenje upanja, da se z deklico snideta v večnosti.

     

    SKLEP

    Naš Odrešenik Jezus Kristus! Hvala Ti za Tvojo neizmerno ljubezen. Hvala, da si nam pokazal da je življenje močnejše od smrti, ljubezen močnejša od sovraštva… Za naše odrešenje si sprejel nase strahotno trpljenje in smrt. Nauči nas vdano sprejemati vsakodnevne križe. Naj se zavedamo, da je Tebi vse znano in da Ti sam hodiš z nami in nam boš dajal vedno dovolj moči. Daj nam tolikšno ljubezen, da bomo sposobni darovati   svoje življenje in ga izgubiti   – zate in za druge. Še posebej za tiste, ki na svojih križevih potih obupavajo, so sami in nimajo dovolj moči, da bi vstali. Naj bomo znamenje upanja, roka sočutja in rama tolažbe za naš čas!

     

    Helena Zevnik Rozman

    Vnanje Gorice, 25.3.2025

     

    Drago Stanovnik

  • Sončki ponovno v Polhograjskem hribovju

    Sončki ponovno v Polhograjskem hribovju

    Polhograjci, kot je bolj ljubkovalno ime za nam bližnje Polhograjsko hribovje, nudijo široko izbiro različnih pohodniških poti in ciljev. Tretji torek v marcu smo Sončki krenili na turo, ki smo jo pred 15 leti že prehodili, le v obratni smeri. Začetek našega pohoda je bila vas Topol, ki nas je pozdravila v mrzlem, a s soncem obsijanem jutru.

    Na Topolu smo šli mimo cerkve sv. Katarine, prve na poti

    Iz toplega avtobusa smo se pogumno podali po cesti kar strmo v breg, tako da je bilo sveže jutro kmalu pozabljeno. Tudi vzhodni veter, ki nas je spremljal takoj, ko smo prišli izza zavetja hiš, ni bil preveč moteč, saj smo bili ustrezno opremljeni s kapami in rokavicami, na kar nas je vodnica Sonja v povabilu na pohod še posebej opozorila.

    Bleščeče jutro je bilo mrzlo in vetrovno, a nas to ni motilo

    Ko se je v našem vidnem polju pokazala cerkev sv. Jakoba, ki je bila naša najvišja točka na pohodu, nas je do nje ločila pot preko manjšega slemena. Z njega se nam je na severu odprl pogled na zasnežene Kamniško-Savinjske Alpe ter Menino planino. Še bolj bogatih razgledov pa smo bili deležni pri sami cekvi, ki omogoča 360 stopinj pogledov: videli smo ne le že omenjene KSA, temveč tudi cel greben Karavank.

    Sveže zasnežene gore Kamniško-Savinjske Alpe

    Bolj zahodno se je kazal Blegoš, za njim so se slutile Julijske Alpe, a so jih večinoma zakrivale bližnje vzpetine in grebeni Polhograjskega hribovja, od Osolnika do Grmade in s snežnim poprhom oblečenega Tošča. V daljavi se je med slednjima dalo videti Koreno nad Horjulom in pa našo Ulovko, še bolj zadaj pa Javornik in vrhove v Trnovskem gozdu. In če je oko nadaljevalo po krožnici, je videlo Nanos, Snežnik, še naprej Krim in na vzhodu Posavsko hribovje. Neverjetni razgledi, ki so vabili: »Pridite še k nam!«

    Tretja  cerkev na našem pohodu, Sv. Florjan na Tehovcu

    S Sv. Jakoba smo se po strmi stezi spustili do zaselka Tehovec s cerkvijo sv. Florijana,  nato po asfaltni cesti nadaljevali do Studenčic, od tam pa se skozi gozd spustili v Presko pri Medvodah, kjer smo zaključili našo pot.

    Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,

    GPS zapis: Srečko Kenk

  • STROJNI MEHANIK – M/Ž

    STROJNI MEHANIK – M/Ž

    ZAPOSLIMO DELAVCA V PROIZVODNJI, KI JE LAHKO SLEDEČIH PROFILOV: VARILEC, OBLIKOVALEC KOVIN, MEHATRONIK, STROJNI KLJUČAVNIČAR, BRUSILEC, STROJNI MEHANIK, POMOŽNI DELAVEC…. MINIMALNE ZAHTEVE: DOBRO IZOBLIKOVANE ROČNE SPRETNOSTI, ZAŽELENO STROJNIŠKO IN/ALI VARILSKO ZNANJE (NI POGOJ) ZNANJE BRANJA NAČRTOV JE PREDNOST (NI POGOJ) SPOSOBNOST SAMOSTOJNEGA DELA IN HKRATI DELOVANJA V EKIPI, LAHKO ZAČETNIK. ZAŽELJENA ZNANJA: III. ALI IV. STOPNJA SREDNJE TEHNIČNE IZOBRAZBE (NPR. OBLIKOVALEC KOVIN, STROJNI TEHNIK, MEHATRONIK, STRUGAR, STROJNI MEHANIK, ITD.), ZAŽELENO ZNANJE VARJENJA NERJAVNEGA JEKLA
    – NI POGOJ ZAŽELENA SPOSOBNOST RAZUMEVANJA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE/NAČRTOV – NI POGOJ ZAŽELENE DELOVNE IZKUŠNJE NA ENAKIH ALI PODOBNIH DELIH SEBNOSTNE LASTNOSTI: SAMOINICIATIVNOST, MOTIVIRANOST, NATANČNOST IN ODGOVORNOST ŽELJA PO TIMSKEM SODELOVANJU, VZTRAJNOST IN ZANESLJIVOST, PONUJAMO: STIMULATIVNO PLAČILO IN ENOIZMENSKO DELO DELO V USPEŠNEM IN PRIJETNEM DELOVNEM OKOLJU Z MOŽNOSTJO STROKOVNEGA RAZVOJA, DOLGOROČNO STABILNO ZAPOSLITEV

    Trajanje zaposlitve: določen čas, 6 mesecev

    Delovni čas: 40 ur/teden

    Urnik dela: dopoldan

    Preizkusno delo: 2 mes.

    Zahtevana izobrazba: nižja poklicna; Proizvodne tehnologije, drugo

    Alternativna izobrazba: srednja poklicna, Proizvodne tehnologije, drugo

    Delovne izkušnje: ni zahtevano

    Zahtevano znanje jezikov: slovenski jezik: razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo

    Zahtevano vozniško dovoljenje: B

    Kontakt za kandidata:
    TATJANA KOŠIR JANKOVIĆ
    01 200 23 60
    tatjana.kosir.jankovic@iproshex.com
    Drenov Grič 3 A, 1360 VRHNIKA

    Način prijave kandidata: kandidati naj pošljejo vlogo po e-pošti

    Ostalo: DELODAJALEC ŽELI TUDI NAPOTOVANJE KANDIDATOV IZ EVIDENC ZAVODA

  • Poslovni prostori za najem v občini

    Poslovni prostori za najem v občini

    Občina Horjul namreč sporoča, da bosta zaradi prekinitve pogodbe v kratkem na voljo dva prostora v Stari občinski stavbi, na naslovu Slovenska cesta 7 v Horjulu. Prostori so namenjeni storitveni ali prodajni dejavnosti, ki bi obogatili center Horjula. Prostori se bodo oddali z neposredno pogodbo. Na voljo bosta dva prostora:

    • Prvi prostor (kjer je bila do sedaj pekarna Zalog) v velikosti 22,09 m2
    • Drugi prostor (kjer je bila tehnična trgovina Janig tehnika d.o.o.) v velikosti 107 m2

    Vsi, ki imajo predlog za obogatitev dejavnosti v centru Horjula in vsi zainteresirani, so dobrodošli, da se javijo na občinski email obcina@horjul.si ali na telefonsko številko 01 7591 120/040 350 273.

    PK

  • Prenovljeni podvoz na Cesti bratov Debevec omogoča tudi promet vlačilcev

    Prenovljeni podvoz na Cesti bratov Debevec omogoča tudi promet vlačilcev

    Občina Borovnica ni bila predhodno vključena v načrte rekonstrukcije medpostajnega odseka Preserje–Borovnica na železniški progi Ljubljana–Divača na območju občine. Z veliko vloženega truda s strani občinske uprave na eni ter pripravljenosti prisluhniti predlogom občine s strani odgovornih na DRI d. o. o. in izvajalcev del je bilo doseženo, da je bil podvoz pod železniško progo na Ulici bratov Debevec poglobljen tako, da sedaj omogoča tudi promet tovornjakov – vlačilcev.
    Vse skupaj je zahtevalo zahtevno ureditev odvodnjavanja, kjer zaradi terena ni bilo mogoče izvesti rešitev, ki bi popolnoma preprečile zastajanje vode ob zelo intenzivnih padavinah. Zaradi zahtevnih dodatnih del se je zavlekla tudi prenova podvoza, kar je zahtevalo dodatno potrpežljivost prebivalcev Pod goro.
    Za razliko do prej, ko že nekoliko višja vozila niso mogla skozi podhod, ta sedaj omogoča promet praktično vseh vozil, tudi vlačilcev za spravilo lesa, kar je razvidno tudi iz priloženih objavljenih fotografij.

    Občina Borovnica

  • Voščilo ob Materinskem dnevu

    Voščilo ob Materinskem dnevu

    Voščilo ob Materinskem dnevu. 

  • Javni razpis za podelitev občinskih priznanj v letu 2025 – vabljeni k podaji predlogov

    Javni razpis za podelitev občinskih priznanj v letu 2025 – vabljeni k podaji predlogov

    Občina Dobrova – Polhov Gradec podeljuje priznanja posameznikom, društvom, podjetjem in drugim organizacijam, ki s svojim delom prispevajo k razvoju in ugledu občine ter izboljšanju kakovosti življenja njenih prebivalcev.
    Priznanja se podeljujejo za dosežke na področjih gospodarstva, šolstva, kulture, športa, znanosti, ekologije, zaščite in reševanja ter drugih področjih človekove ustvarjalnosti. Podeljena so lahko tudi posmrtno.
    Pisni predlogi za občinska priznanja morajo biti poslani v zaprti ovojnici na naslov: Občina Dobrova – Polhov Gradec, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Stara cesta 13, 1356 Dobrova, in sicer najkasneje do petka, 18. aprila 2025.
    Upoštevani bodo samo predlogi, ki bodo poslani v skladu z razpisom in v razpisanem roku.
    Več o javnem razpisu in pogojih za podelitev nazivov najdete na spletni strani občine v zavihku »Javni razpis za podelitev občinskih priznanj v letu 2025« in na koncu občinskih strani v Našem časopisu.

    Občina Dobrova – Polhov Gradec

  • Skok na Kvarner

    Skok na Kvarner

    Člani društva upokojencev Vrhnika smo se udeležili prvega izleta v letošnjem letu.  Planirana pot nas je vodila v sosednjo Hrvaško, v Istro in Kvarner. Peljali smo se preko Pivke in Ilirske Bistrice, vodička Dominika pa nam je med vožnjo pripovedovala krajevne znamenitosti.

    Kmalu smo  prečkali mejni prehod Jelšane in zavili proti predoru Učka, ki je dolg 5630 m in  povezuje Istro s Kvarnerjem.  Nadaljevali smo do bližnjega OPG Ana Baričević, kjer se ukvarjajo tudi s čebelarstvom. Tam so nam razkazali svoj čebelarski dom, nam opisali znamenitosti njihovega čebelarstva. Po zanimivem predavanju o čebelarstvu in njihovemu začetku delovanja na področju OPG, so nas povabili na pokušino domačih suhomesnatih dobrot. Poskusili smo še med in pri njih pridelano sortno vino. Zadovoljni s pogostitvijo in prijaznostjo domačinov smo se počasi odpravili proti Opatiji.

    Opatija je znano istrsko turistično mesto z bogato zgodovino na Hrvaškem in s številnimi prestižnimi hoteli. Opatijsko riviero zaznamuje dvanajst kilometrov dolga sprehajalno obalna peš pot Lungomare. V središču mesta se nahaja ulica slavnih umetnikov, znanstvenikov, športnikov, pevcev. Eno izmed najbolj privlačnih simbolov Opatije in celotnega Kvarnerja je skulptura Dekleta z galebom, vila Angiolina in njen čudoviti park z različnimi vrstami dreves, bambusov in palmami, posebno dodano lepoto pa mu dodajajo kamelije z nežnimi cvetovi in  vodnjak, ki se nahaja v osrednjem delu parka med zeleno oazo.

    Vožnjo smo nadaljevali do Reke in opazovali največjo luko na Hrvaškem. V mestu smo si ogledali znamenitosti dveh cerkva in Korzo, tako imenovano reško ogledalo. Značilnost tega je sprehajalna ulica, tu so različne fontane, restavracije in nočni lokali, kjer se sprehajajo in zbirajo ljudje, stavbe pa so opremljene z različnimi freskami in mestno uro.

    Pozno popoldan smo krenili proti Sloveniji in v večernih urah srečno prispeli domov.

    Vabimo, da se nam kdaj pridružite in verjemite, da se imamo vedno lepo.

    Zapisala:  Olga Skvarča

    Slike: Željko J.

  • Prikaz obrezovanja sadnega in okrasnega drevja na Dolu pri Borovnici

    Prikaz obrezovanja sadnega in okrasnega drevja na Dolu pri Borovnici

    Ob 9:30 se je na dogodku zbralo 18 udeležencev iz Borovnice in širše okolice, ki so si želeli pridobiti strokovna znanja o pravilnem obrezovanju dreves in grmovnic. Dogodek je vodil inž. Miroslav Sanabor, strokovnjak s področja hortikulture, ki se s sajenjem, vzdrževanjem zelenih površin, nasadov in vinogradov ukvarja tako poklicno kot zasebno. Gospod Sanabor ima več kot 20 let izkušenj na tem področju, zato so bili nasveti in priporočila, ki jih je delil z udeleženci, izjemno dragocena.

    Med prikazom obrezovanja je inž. Sanabor udeležencem podrobno predstavil različne tehnike in pristope, ki jih je potrebno upoštevati pri obrezovanju različnih vrst dreves. Razložil je ključne dejavnike, kot so čas obrezovanja, vrsta drevesa ter specifične potrebe posameznih rastlin glede na njihov razvojni ciklus. Poleg tega je podal konkretne primere iz prakse, ki so vključivali tako obrezovanje sadnih dreves, kot tudi okrasnih grmovnic, ki so pogoste v domačih vrtovih.

    Prisotni so imeli tudi številna vprašanja, na katera je strokovnjak odgovarjal skozi ves prikaz. Posebno pozornost je namenil vprašanjem o preprečevanju bolezni in škodljivcev pri drevesih, saj obrezovanje ni zgolj estetski postopek, ampak tudi pomemben korak pri ohranjanju zdravja dreves in izboljšanju kakovosti pridelka.

    Po končanem praktičnem delu je inž. Sanabor pripravil še krajše predavanje o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki jih pogosto uporabljamo v vrtnarstvu in sadjarstvu. Udeleženci so se seznanili z osnovnimi smernicami glede varnosti pri delu z zaščitnimi sredstvi ter priporočili za pravilno skladiščenje in ravnanje s temi snovmi, da bi zmanjšali tveganje za okolje in ljudi. Pomembno je namreč vedeti, kako in kdaj uporabiti določena sredstva ter se zavedati njihovega vpliva na ekosistem.

    Zadnji del dogodka je bil namenjen odprtemu pogovoru, kjer so se udeleženci lahko posvetovali o specifičnih težavah in vprašanjih, ki jih imajo v zvezi z lastnimi vrtički in nasadi. Inž. Sanabor je na te teme odgovoril z nasveti, ki so bili prilagojeni lokalnim razmeram in potrebam udeležencev.

    Dogodek se je zaključil ob 11:00, vendar so se številni udeleženci še dolgo zadrževali na lokaciji, kjer so izmenjavali izkušnje in se pogovarjali o nadaljnjih korakih za izboljšanje svojih vrtičkov. Vsi so se strinjali, da je bil dogodek izjemno koristen in da so pridobili mnoge uporabne informacije, ki jih bodo lahko takoj uporabili pri svojem delu z drevjem.