KK Zapravljivček se bo tudi letos z veseljem udeležil ČISTILNE AKCIJE OBČINE HORJUL, ki bo v soboto, 5. aprila. Del ekipe se bo sicer udeležil kolesarskih priprav v Poreču med 4. in 6. aprilom. V načrtu je kolesarjenje po obali Istre. Sledijo kolesarsko obarvani izleti, in sicer Ogled etape Giro di Italia v Gorici, ki bo 24. maja. Teden dni kasneje, 31. maja, sledi udeležba na dirki Junaki vinogradov. Gre za kultni rekreativni kolesarski maraton s startom v Ljubljani in ciljem v Goriških brdih. Tudi letos se bodo odpravili v Dolomite, in sicer med 12. in 14. junijem v vasi Arabba, kjer udeležence čaka kolesarjenje po znamenitih prelazih Passo Pordoi, Sella, Gardena, Giau, Compalongo, Fedaia in Falzarego. Sodelovali bodo tudi na Maratonu Franja 15. junija in na Argonavtskem maratonu, ki bo 22. junija. Kolesarsko obarvan junij bodo sklenili z udeležbo na Medvedovi rundi. Gre za kolesarjenje v krajih po Barju, skozi Ig, Bloke s piknikom in zaključkom na Rakitni. Sredi julija, natančneje 11. in 12. julija, bodo odpeljali 360 km po najdaljši diagonali v Sloveniji od Hodoša do Pirana. Kar 150 km dolg izlet Horjul – Sromlje bodo odpeljali 9. avgusta. Gre za izlet v Sromlje – vasico v Bizeljsko-sremiškem vinorodnem okolišu v zaledju Brežic in Krškega.
Eden od vrhuncev bo seveda tradicionalna Dirka na Koreno, ki bo letos izpeljana 31. avgusta. Dirka na Koreno in Otroški kronometer je Zapravljivčkov krovni dogodek.
V načrtu imajo še skupinski izlet v Savudrijo 6. septembra in tradicionalni zaključek s kronometrom in piknikom za člane, ki bo letos v nedeljo, 21. septembra.
Februarski tekmovalni utrip mlajših in članskih ekip
A začnimo najprej pri naših najmlajših, ki so bili prav tako uspešni na tekmah, ki so se jih udeležili. Februar je bil za mlajše selekcije razmeroma miren, saj je bil edini igralni dan 6. februarja v RCU Lukovica. Naši fantje do 16 let so skozi tekmovalni dan stopnjevali tempo igre. Prvo tekmo proti ekipi iz Dolenjskih Toplic so žal izgubili, a so nato strnili vrste, pokazali pravo igro in slavili na naslednjih dveh tekmah proti domači ekipi Prevoj in ekipi iz Karlovca. Prvenstvo U16 je letos izjemno izenačeno, kar dokazuje tudi lestvica, kjer prve tri ekipe ločijo le dve točki. To pomeni, da se ekipe borijo za vsako točko, saj je razplet prvenstva še povsem odprt. Do zaključka nas loči še en mesec, zadnji tekmovalni dan pa bo na sporedu 12. aprila 2025 v Dolenjskih Toplicah. Ekipi do 9 let in ekipa do 13 let sta bili v februarju prav tako na delu le enkrat, saj je sledila krajša pavza zaradi zimskih počitnic. V mlajših prvenstvih lahko spremljamo zanimive in dinamične obračune, predvsem pa veliko zabave in smeha, kar je ključno za razvoj mladih igralcev. V času zimskih počitnic je potekal tudi prvi reprezentančni zbor igralcev do 17 let, na katerega so bili povabljeni tudi nekateri naši igralci iz ekipe U16. Namen zbora je izbrati prave igralce, ki bodo v poletnih mesecih zastopali Slovenijo na Evropskem prvenstvu v Italiji. Upamo in si želimo, da bo del reprezentance zasedalo čim več naših igralcev – držimo pesti za njih!
Napeto v članski konkurenci Trener Tim Fink o rednem delu v katerem mlajša članska ekipa navdušuje: ” V članski kategoriji postaja vse bolj zanimivo in napeto. Do konca rednega dela ekipe loči le še ena tekma, nato pa se v aprilu začne končnica, kjer bo štel vsak dvoboj. Naša prva ekipa bo redni del končala na drugem mestu, medtem ko so se mladi Dinamiti prav tako uvrstili v končnico. Na žalost pa to ni uspelo izkušenim TNT-jevcem, ki bodo morali na novo priložnost počakati do prihodnje sezone.” Kdo bo igral proti komu, še ni znano, jasno pa je, da v tej fazi sezone ni več taktiziranja – vsaka zmaga bo ključna. V horjulskem inline hokej klubu vas vabijo, da jih spodbijate tudi v živo na tekmah: ”Dragi navijači, vaša podpora je neprecenljiva! Vljudno vas vabimo na tribune Športnega parka Horjul, kjer nas lahko podprete in nam pomagate do zmage. Za točen razpored in ure tekem obiščite naša socialna omrežja (Facebook in Instagram). Hvala vam in se vidimo na tribuni!
Uvodni nagovor je imel predsednik LAS Barje in župan občine Log- Dragomer Miran Stanovnik. Program je popestrila kulturna točka folklorne skupine Nageljčki iz KUD Kosec pod vodstvom Nataše Kogovšek. Osrednji del dogodka je bil namenjen predstavitvi uspešno izvedenega projekta s področja dediščine – Zgodovina nas povezuje, ki sta ga predstavili direktorica občinske uprave mag. Marjeta Sternad Kuharič in Mateja Skočir. Gostja večera, Barbara Vidmar iz Krajinskega parka Ljubljansko barje, je osvetlila pomen ohranjanja naravne in kulturne dediščine tega območja.
Predstavitev projekta “Zgodovina nas povezuje” V okviru dogodka so obiskovalci spoznali projekt Zgodovina nas povezuje, ki je bil izveden v Občini Log-Dragomer in sofinanciran z evropskimi sredstvi. V kleti Upravnega centra Občine Log-Dragomer so v okviru projekta vzpostavili stičiščni prostor – spominsko sobo, kjer so potekale delavnice o ohranjanju kulturne dediščine in starih običajev, različni kulturni dogodki ter druge dejavnosti. V tem prostoru so predstavljali naravno in kulturno dediščino ter zgodovino lokalnega prebivalstva s ciljem krepitve povezovanja in soustvarjanja skupnosti. Na dogodkih so obujali številne običaje, ki danes skorajda niso večznani, ter osvetlili pomen ohranjanja dediščine in povezovanja različnih generacij. Posebno veselje je bilo opaziti pri najmlajših obiskovalcih, saj so otroci folklorne skupine Nageljčki s svojim nastopom prinesli edinstveno energijo in prikazali, kako živa je lahko kulturna dediščina, če jo mladi sprejmejo za svojo. Prav ti otroci so tisti, ki jih takšni projekti najbolj nagovarjajo – skozi ples, pesem in stare igre spoznavajo zgodovino ter jo na svoj način ohranjajo za prihodnost. Organizatorji in sodelujoči so bili izjemno veseli, da so mlajšim generacijam lahko približali stare običaje ter jim predstavili igre, ki so se jih nekoč igrali njihovi predniki. Še posebej jih veseli dejstvo, da se to kaže tudi v vedno večjem zanimanju za folklorno skupino, ki je že lepo zapolnjena. To dokazuje, da folklora ni nekaj, kar bi zamrlo, temveč da ostaja pomemben del lokalne identitete, ki pritegne tudi mlajše generacije. Dogodek se je zaključil s prijetnim druženjem ob lokalnih dobrotah.
Dan pred Gregorjevim smo se Barjani odpeljali proti Dolenjski, proti Višnji Gori. Na Dolenjsko nas naši vodniki redko odpeljejo, zato so ti pohodi še posebej zanimivi. Vodnica Sonja Zalar Bizjak nas je tokrat popeljala na Polževsko-Kriško planoto.
Pohod smo pričeli v Višnji Gori. Mestece je eno najbolj ohranjenih slovenskih srednjeveških naselbin z delno ohranjenim obzidjem (cvinger) in stražnim stolpom (pulferturn). Na Mestnem trgu, ki je bil nekdaj center dogajanja, stoji litoželezen vodnjak iz leta 1872 z malim kipom Valvazorja na vrhu. Višnja Gora je poznana po legendi o polžu in povesti Kozlovska sodba, tu je tudi začetek Jurčičeve poti.
Iz Višnje Gore smo se po Jurčičevi pohodniški poti vzpeli mimo ruševin Starega gradu do Pristave, ki že leži na Polževsko-Kriški planoti. Mimo novejšega nasada hrušk tepk smo prišli v vas Zavrtače, kjer smo se ustavili ob kozolcu z razstavljenim starim kmečkim orodjem. Nad vasjo jehotel Polževoz manjšimsmučiščemter gotskocerkvijo sv. Duha(630 m), kjer smo zavili levo skozi gozd. Pred Novo vasjo nas je presenetila kratka ploha, razgleda pa razen na Grosuplje ni bilo. Do Kriške vasi nas je kolovoz vodil čez travnike, tam pa smo zavili po cesti navzdol do zaselka Peščenk, kamor nas je prišel iskat avtobus.
Legenda o polžu
Simbol Višnje Gore je polž, priklenjen na zlato verigo. Po legendi je bil v bitki priSiskuranjen sin žene Beneškega doža. Viteza je na potovanju našla hči višnjegorskega grofa –Sofija Višnjegorska, ki se je odločila da bo za viteza skrbela. Vsi so bili prepričani, da bo vitez umrl, vendar je po dolgem okrevanju preživel. Višnjegorski grof je poslal po kneginjo Beneške republike, ki je že dolgo mislila, da je njen sin mrtev. V zahvalo je višnjegorskim grofom podarila pozlačeno polžjo hišičo v premeru okrog 10-15 centimetrov, okrašeno z diamanti. Polžjo hišico so višnjegorski grofje podarili mestu. Nekaj časa so jo hranili v mestni hiši, kasneje je izginila, legenda pa je ostala.
Za pusta imamo seveda zelo radi krofe in flancate. Slednje smo pripravili tudi mi. Ga. Ivanka je prinesla ocvrte flancate, ki jih je pripravila že doma, zato so jih lahko učenci takoj poskusili. Ga. Ivica pa je doma pripravila testo za vzhajane flancate, ki so ga učenci nato razvaljali in izrezali flancate. Na koncu so jih previdno ocvrli. Nato smo zapustili tradicionalne vode in se podali v sodobnost. Gospe so nam pripravile recept za ocvrta jabolka: najprej so učenci jabolka narezali na kolute, nekateri so medtem pripravljali maso za palačinke, na koncu pa so kolute jabolk namakali v maso za palačinke in jih ocvrli. Ko so se ocvrta jabolka malo ohladila, so jih še potresli s sladkorjem v prahu in sledil je najboljši del: pokušnja. Učenci so povedali, da so odlična in da jih bodo zagotovo tudi doma pripravili. Kot bi mignil, jih je zmanjkalo. Ga. Cilka nam je še pokazala, kako se naredi jabolčna rolada, nastala je namreč po malo drugačnem postopku kot običajno. Tudi ta je bila učencem zelo všeč, in zato smo bili zelo veseli, ker nam je ga. Cilka prinesla recept. Čas je še prehitro minil, nekateri učenci bi se še kar družili z gospemi, ker je v njihovi družbi vedno prijetno. Razveselile so nas z novico, da bomo za veliko noč spet skupaj kaj dobrega skuhali. Tako smo sledili tradiciji »pust mastnih ust«, a s sodobnim pridihom. Hvala gospem, da so pripravile tako zanimivo in okusno delavnico.
Če ste samo za kratek sprehod, bo morda dovolj že obisk učne poti v okolici šole po Julkini poti ali do novega igrišča pri športnem parku. Za izlete v naravo pa je tu nekaj predlogov.
Cerkev svetega Kancijana in izvir osvežilne vode Ko govorimo o Vrzdencu seveda ne moremo mimo Cankarjeve matere, ki je bila rojena na Vrzdencu. Vsako leto na dan samostojnosti in enotnosti, 26. decembra, poteka tradicionalni pohod, ki se začne pred poslovilno vežico, kjer tudi stoji kip Cankarjeve matere. Seveda je ta pot, ki vodi prek Žažarja, zelo lepa celo leto in ne samo pozimi. Gre za 14 kilometrov dolg pohod s ciljem na Vrhniki. Enako izhodišče lahko uberete tudi za sprehod proti Samotorici. Gozdna cesta skrita v gostem gozdu nudi dobro senco tudi v vročih poletnih mesecih. Sicer pa je cerkev sv. Kancijana, ki stoji nad Vrzdencem pod obronki gozda, za poznavalce pravi biser zaradi svojih poslikav. Cerkev izhaja iz 13. stoletja in je spomeniško zaščitena. A to še ni vse, če pogled od cerkve usmerimo naravnost dol proti vasi in malo v desno, na drugi strani vrzdenške doline pridemo do izvira čiste vode. Izpod hriba teče izvir ”Deklevšk”, ki ne presahne in se izliva v potok Šujica. Po ljudskem izročilu so si te vode zaželeli ljudje, ki so se poslavljali s tega sveta, saj je voda zelo osvežilna, imela pa naj bi celo zdravilne moči.
Gradišče nad Žažarjem Če ste razpoloženi za prijeten in ne pretirano zahteven sprehod v klanec, se lahko odpravite na Gradišče nad Žažarjem. To je razgledni vrh, visok 547 metrov na morjem, do katerega vodijo gozdne poti. Na vrhu so lepo negovani travniki. Njegovo prepoznavnost mu daje velik leseni križ. Na vrhu hriba se nam odpre lep pogled na okoliško hribovje in doline vse do Ljubljane. Ob lepem vremenu pa razgled seže vse do Alp.
Koreno nad Horjulom – Horjulska Šmarna gora Korena je 729 m visok hrib, ki se nahaja severno od Horjula. Z vrha, kjer stoji lepo obnovljena cerkev sv. Mohorja in Fortunata, se razprostira lep razgled na Polhograjske Dolomite in Ljubljansko kotlino. Na vrhu je tudi razgledna plošča. Ko pridete po poti skozi gozd na glavno cesto pod vrhom, pa najdete tudi vpisno skrinjico z žigom in knjigo. Če nadaljujete pot naprej na vrh do cerkve, se vam odpre lep razgled na večji del hribovja osrednje in zahodne Slovenije, lahko pa se odločite in sprehodite po nezahtevni poti v smeri Samotorice na Kožljek. Na Koreno se sicer lahko podate peš po označenih poteh, za katere skrbi planinsko društvo, lahko pa se povzpnete s kolesom po asfaltni cesti na vrh. Vaše vzpone bodo pridno šteli člani KK Zapravljivček in vam celo podelili priznanje, če boste redno zahajali na Koreno.
Kožljek nad Samotorico in nad meglo v dolini V letnih časih, ko se megla zadržuje po kotlinah, je Kožljek, hrib, ki leži na 788 metrih, hitro dostopna in nezahtevna rešitev za kratek izlet. Na Vrh, ki se nahaja zahodno od Korene, točneje nad vasjo Samotorica, lahko dostopate tako iz Vrzdenca kot iz Horjula. Kožljek je tudi najvišji vrh v občini Horjul. Z vrha, na katerem se nahaja nekaj klopi, se nam odpre lep razgled na Polhograjsko hribovje in del Kamniško Savinjskih Alp, na druge strani razgled ovira gozd. Vrh ima vpisno skrinjico z vpisno knjigo ter žigom.
Malo zgodovine in lep sprehod Med vasema Podolnica in Zaklanec se na prisojni strani dviga dolomitski Grič na višini 426 metrov, kjer stoji cerkev sv. Urha. Ta idilična podoba je narisana tudi v grbu Občine Horjul. Znamenitost cerkvice, ki je bila prvič omenjena leta 1526, je ohranjeno srednjeveško obzidje s stolpoma nekdanjega protiturškega obrambnega tabora. Cerkvica z obzidjem je vpisana v seznam kulturne dediščine Republike Slovenije. Nekoč je bila cerkev utrjena, zid okoli cerkve je bil višji in kar štirje stolpiči so služili vaščanom za shrambo in obrambo pred Turki. Obstajajo domneve, da je bilo pri cerkvi prazgodovinsko naselje. Predvsem pa so zanimive zgodbe ljudskega izročila. Takole pravijo: ”Nekega dne je Turek jedel pod Kajžarjem v Podolnici. Kar nekdo ustreli in izbije Turku žlico iz rok. Prestrašen skoči Turek na noge in zbeži iz strahu pred svetnikom. Drugič so hoteli Turki prihajati na vrh Zaklanškega griča. Kar se začne zemlja udirati pod kopiti in konji niso mogli več naprej. Ko vprašajo, kako daleč seže moč tega svetnika, jim ljudje pokažejo po dolini naprej. Turki potem v tem kraju niso več ropali in požigali.” Ko so nazadnje obnavljali cerkveno streho na sv. Urhu, je Podolničan obrnil lončenega petelina proti Podolnici, rekoč: “Do sedaj je gledal proti Zaklancu, sedaj naj pa še nekaj časa gleda proti Podolnici.” Kmalu zatem je v nevihti udarila strela in petelinu odbila glavo. Tudi o tem je govora, kam so obrnjeni svetniki v cerkvi ali proti Podolnici ali proti Zaklancu.
Besedilo in foto: Peter Kavčič
Razgled z vrha Kožljeka.
Tabla v Horjulu z označenimi izletnimi točkami in znamenitostmi.
Medgeneracijsko središče v Horjulu vabi na kratek sprehod.
Križ na Koreni.
Izvir ”Deklevšk” na Vrzdencu
Kolesarka – idealna za kretke sprehode in kolesarske izlete.
18-letna Taja Košir je mlada smučarska skakalka, ki je v zadnjih letih pokazala kar nekaj potenciala. Prvi nastop v svetovnem pokalu ni nikoli enostaven, saj tekmovalci nastopajo proti najboljšim skakalcem na svetu. Čeprav ji v kvalifikacijah ni uspelo, se je kljub temu odlično odrezala, saj je pokazala svojo pripravljenost in sposobnost obvladovanja pritiska. Nastop je bil pomemben korak naprej na njeni športni poti in priložnost, da se pomeri z najboljšimi. Domači navijači so jo podprli z velikim navdušenjem. Skoke je sicer začela trenirati pri devetih letih, še pred tem pa jih je rada gledala po televiziji, saj so ji bili zelo všeč. Večkrat si je ogledala skoke na Ljubnem, njeno trdo delo, vztrajnost in strast do skokov pa jo je pripeljalo do tega, da zdaj tudi sama skače na skakalnici. Treningi so po njenih besedah zelo raznoliki, saj mora človek imeti dobro razvito ravnotežje, moč in gibljivost, obenem pa mora vse to uporabiti na skakalnici. Trikrat na teden imajo skakalni trening v Planici, dvakrat pa kondicijski trening v Mostecu v Ljubljani. Njen največji uspeh to sezono je bilo šesto mesto na celinskem pokalu v Falunu na Švedskem in tretje ter četrto mesto v Alpskem pokalu v Liberecu na Češkem. Za tekmovanje na Ljubnem pa je bila zelo vesela, da je dobila mesto v ekipi. “Saj je tu vedno prav posebno vzdušje pred domačimi navijači,” še pove nadobudna športnica Taja Košir.
Projekt Zlati kamen, ki ga izvajata podjetji Planet GV in SBR, temelji na celoviti analizi kazalnikov Informacijskega sistema slovenskih občin (ISSO). Ta sistem ocenjuje občine na osmih ključnih področjih: demografiji, proračunski učinkovitosti, gospodarstvu, trgu dela, izobrazbi, življenjskem standardu, socialni koheziji in okolju. Občina Log-Dragomer je v regiji izstopala med najboljšimi tremi na področju učinkovitosti, na državni ravni pa se je uvrstila v zgornjo tretjino slovenskih občin po skupni oceni ISSO, na državni ravniposebej izstopa v kategorijah: demografija, učinkovitost, izobrazba in življenjski standard.
Simbol napredka in zavezanosti skupnosti Prejeti certifikat Zlati ISSO ni zgolj priznanje za dosežene rezultate, ampak tudi obveza za nadaljnji razvoj in izboljšave. Log-Dragomer se s tem uvršča v elitno skupino občin, ki aktivno prispevajo k izboljšanju lokalne skupnosti. Med 212 slovenskimi občinami je le izbrana peščica deležna tega priznanja, kar še dodatno potrjuje izjemnost dosežka. Občina ostaja zavezana svojemu cilju: zagotavljati svojim prebivalcem visoko kakovost bivanja, kar izkazuje solidna in uravnotežena stopnja doseženega razvoja. Zlati certifikat Zlati kamen jo uvršča v del mreže najprodornejših občin v Sloveniji.
Pustna sobota. Otroci uživajo v pustnih kostumih, zato smo v KD Črni Vrh poskrbeli, da smo za njih pripravili »Počitniško druženje v pustnih maskah«. Letošnje druženje je obiskalo veliko število zelo majhnih maškar, saj so velike maškare že odganjale zimo iz vasi. Ker je bila letos zima bolj mila, se pustne šeme niso kaj prida trudile za odganjanje mraza in snega. Ne glede na vreme pa je bilo tokratno pustovanje namenjeno druženju, rajanju in dobri volji. Začeli smo s plesom in petjem. Ker je v otrocih veliko tekmovalnega duha, smo jim pripravili najrazličnejše igre, kjer so pokazali svojo hitrost, spretnosti in sposobnosti. Po vsem rajanju in tekmovanju se je prilegla malica in pijača ter sladki bonboni, ki jih je v svoji košarici prinesla Rdeča Kapica. Mask nismo ocenjevali, saj je bila vsaka maska izvirna in so otroci nanje lahko ponosni. Tako je prav vsaka maškara dobila majhno nagrado. HVALA dragi otroci, starši, stari starši in … da ste bili del našega in vašega pustnega direndaja! Ko pa so otroške pustne šeme po napornem dnevu legle v svoje postelje in se prepustile svojim sanjam, so na dan prikukale odrasle maškare. Kar nekaj se jih je prikazalo v Domu krajanov na Črnem Vrhu, kjer smo skupaj malo pokramljali in se poveselili ter zaplesali ob zvokih harmonike. 8. marec – dan žena je mednarodni praznik žensk. Ženske igrajo velike vloge na vseh področjih. Najbolj se izražajo kot matere in žene v družinah, na kmetijah, v podjetjih in nenazadnje tudi v politiki. Na dan žena je v navadi, da se spomnimo vseh žensk, ki so nam ljube in jim v znak ljubezni in spoštovanja podarimo kakšen cvet, skromno darilo, jim namenimo lepo misel, lahko pa jih povabimo na kakšno srečanje ali prireditev. V KD Črni vrh smo v ta namen že tretjič zapored pripravili za vse pripadnice nežnejšega spola »Večerno druženje ob dnevu žena«. Na vsakem druženju se imamo prav veselo. Poleg kramljanja, smeha in dobre volje, vedno posežemo tudi po družabnih igrah, v katerih je vključeno veliko tekmovalnosti. To je za nas večer, ko pozabimo na vse obveznosti, skrbi in se prepustimo toku, ki nas popelje v lepši, prijaznejši del našega življenja. Se že veselimo naslednjega srečanja!
Na razpis se je tokrat prijavilo enajst osnovnih šol: OŠ Ig, OŠ Brezovica, OŠ Preserje, OŠ Horjul, OŠ Dobrova, OŠ Polhov Gradec, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ A. M. Slomška Vrhnika, OŠ Log-Dragomer, Waldorfska šola ter OŠ Bežigrad. Svoje zgodbe je oddalo 41 mladih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki so pisali pod skrbnim vodstvom svojih mentoric. Prispele prispevke je pregledala strokovna komisija v sestavi mag. Tatjana Oblak Milčinski (predsednica), Sonja Žakelj in Barbara Majcen (članici), ki je izbrala letošnje zmagovalce.
Tretje mesto sta si razdelili dve deli: zgodba »Barjanska skavtska dogodivščina« avtorice Lare Lahajnar, sedmošolke z OŠ Ivana Cankarja Vrhnika (mentorica Tadeja Voljč), in pravljica »Hinkova pustolovščina« avtorice Ize Perko, šestošolke z OŠ Log-Dragomer (mentorica Petra Šabič Sušec).
Drugo mesto je zasedla zgodba z izjemno izrazno močjo – »Spomini«, ki jih je zapisala lanskoletna zmagovalka Ela Kogovšek, devetošolka z OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, ponovno pod mentorstvom Tadeje Voljč.
Prvo mesto pa sta si delili dve pripovedi, ki vsaka na svoj način izkazujeta poklon reki Ljubljanici. To sta zgodba »Ljubljena Anica« avtorice Eme Srebotnjak z OŠ Bežigrad (mentorica Živa Blatnik) ter zgodba »Skrivnosti sedmih imen«, ki so jo skupaj ustvarile Tija Kodrič, Tjaša Pišek in Lara Šajn z OŠ A. M. Slomška Vrhnika (mentorica Ranka Keser). Ker sta zmagovalni zgodbi dve, bo prehodni pokal v prvi polovici leta krasil prostore OŠ Bežigrad, v drugi polovici pa se bo selil na vrhniško Slomškovo šolo.
Vodja projekta Miran Setnikar je ob zaključku natečaja izrazil zadovoljstvo nad kakovostjo prejetih del: »Vseh 41 avtorjev je pokazalo svoj talent in ljubezen do slovenske besede. Prepričan sem, da ni več daleč čas, ko bomo te mlade ustvarjalce lahko postavili ob bok priznanih pisateljev in pesnikov.«
Dogodek, ki je potekal v organizaciji KD Mah Teater, ZIC Vrhnika, CK Vrhnika, JSKD Vrhnika in JSKD Ljubljana – okolica ter v sodelovanju z občinami Ljubljanskega barja in zaledja, je dodatno popestril gledališki prizor iz Bobrov. Po romanu Janeza Jalna ga je priredila in režirala Uršula Vratuša Globočnik, uprizorili pa so ga člani KD Mah Teater.
Gašper Tominc, foto: GT
Zmagovalna »trojica« z mentorji
Mentorica Živa Blatnik iz OŠ Bežigrad je iz rok vodje projekta Mirana Setnikarja prevzela prehodni pokal.
Člani KD Mah Teater so uprizorili prizor iz Jalnovih Bobrov.
