V torek, 27. maja, smo se člani Društva upokojencev Log odpravili na nepozaben izlet, ki je bil v znamenju vode – dragocene dobrine, ki jo v zadnjem času skozi študijski krožek »Promovirajmo vodna zajetja na Logu« spoznavamo z različnih vidikov – tudi s pomočjo računalnika. Prijavilo se nas je kar 55, kolikor jih avtobus tudi sprejme – zanimanje je bilo še večje – očitno nas voda resnično povezuje.
Prvi postanek smo imeli na prelazu Črnivec, kjer smo ob kavi izvedeli, da imajo prav tam svojo polnilnico vode. Njihova »Voda 902«, poimenovana po nadmorski višini izvira, se ponaša z izjemno čistostjo in jo tržijo po vsem svetu. Mi smo dobili plastenko vode za sabo.
Na Črnivcu se nam je pridružil g. Ivan Fale, naš vodič po Zadrečki dolini, ki resda nima uradne licence za vodenje, imel pa je neizmerno zalogo lokalnih zgodb. Približal nam je naravne in kulturne posebnosti krajev, ki smo jih obiskali. Med vožnjo po dolini nam je razkrival zgodbe o ljudeh, gorah ter gozdovih, predvsem pa o vodah – rdeči niti našega izleta.
Sledil je obisk Gornjega Grada, kjer nas je sprejela vodička Sara. Popeljala nas je v katedralo, ki nas je navdušila s svojo veličino in zgodovinskim pomenom.
Ogled je dodatno obogatil g. Zdenko Purnat, direktor občinske uprave, ki nam je iz prve roke opisal, kako je občino Gornji Grad avgusta 2023 prizadela huda vodna ujma. Začelo se je v četrtek 3.8.2023 pozno večer, ko so jih zajele obilne padavine, zaradi katerih so začele reke neverjetno hitro naraščati, na tem območju je padlo preko 250 mm/m2. Reka Dreta in njeni pritoki so se začeli izredno hitro dvigovati, v okoliških zaselkih so manjši hudourniki prestopili bregove, vode so se začele razlivati in začeli so se vrstiti pozivi za pomoč, kajti sprožilo se je veliko plazov, ceste so postale neprevozne in pomoč je bila otežena, zmanjkalo je tudi elektrike.
Povedal je pretresljivo zgodbo zakoncev, ki sta hišo kupila v Gornjem Gradu leta 2000 in jo temeljito obnovila. Kdaj se je začela drama? Sprva ni kazalo, da bo hudo. Poslušala sta poročila, povedali so, da bodo reke naraščale, a gospoda ni preveč skrbelo, saj se je Dreta že večkrat dvignila, vendar nikoli kritično. Avto je izpred hiše umaknil šele ob 4. uri zjutraj, ko je zatulila sirena. Takrat je bila voda meter pod hišnim pragom; ko se je čez pet minut vrnil, je že pljuskala čezenj in je še kar naraščala. Vedno višja je bila, on pa jo je z vrati poskušal zadržati. Nista poskrbela za lastno varnost, ko je začela voda dreti v hišo, poskušala sta rešiti lastnino! Žena je odšla po tram, da bi podprla vrata, morda je za iskanje potrebovala minutko, lahko tudi dve, a ko se je vrnila, on vrat ni mogel več zadržati. Nemočno je opazoval, kako je ženo val odplaknil kot list. Nekaj časa je bila pod vodo in nekaj časa nad njo in to v kuhinji, vsaj osem metrov stran. Skrbi, ker se ni javila takoj, ko jo je poklical, se ne da opisati. Zdelo se mu je, da je trajalo celo večnost, preden se je oglasila. V vodi do pasu in čez se je začel prebijati po hodniku proti njej in ko sta si kočno le podala roke, sta opustila misel na reševanje hiše, povzpela sta se v prvo nadstropje ter iz dnevne sobe s strahom opazovala, kako se voda dviguje po stopnicah. Na srečo se je ustavila štiri stopnice prej, preden bi zalila prvo nadstropje. Ostala sva živa, sta si oddahnila.
V bližnji Gostilni pri Jošku nam je naš vodič Ivan pripravil prav posebno presenečenje – predstavil nam je življenjsko pot zlatega paraolimpijca Frančka Tirška – Nanija. Ogledali smo si njegove olimpijske medalje in pokale, žal pa se z njim osebno nismo mogli srečati, saj je bil v času našega obiska na rehabilitaciji.
Sledilo je okusno kosilo v športnem centru Prodnik ob reki Savinji, kjer smo si oddahnili in uživali ob dobri hrani ter v sproščenem klepetu. A izleta še ni bilo konec – za konec nas je čakal še ogled gradu Žovnek, mogočne utrdbe z bogato zgodovino. Vzpon do gradu je bil za nekatere udeležence precej naporen, a nas je rešila vodička Pavlina, ki je s svojim avtomobilom priskočila na pomoč tistim, ki jim je bil teren prestrm. Z veliko zagnanostjo nam je predstavila zgodovino gradu in Žolneških graščakov, ter vzpon in zaton Celjskih grofov – za nekatere morda celo nekoliko preveč podrobno, a vsekakor s strastjo, ki jo je bilo čutiti v vsakem stavku.
Izlet je bil več kot le sprostitev – bil je priložnost za izmenjavo znanja, pogovor in smeh. Povezali smo teorijo s prakso in s tem še poglobili razumevanje pomena vodnih virov, ki jih pogosto jemljemo za samoumevne.
Irena L.
