Kategorija: Novice

  • 22. Pomladni Gala koncert

    22. Pomladni Gala koncert

    Na odru smo se zbrali glasbeniki iz Orkestra Simfonika Vrhnika pod taktirko maestra Marka Fabianija in Mešani pevski zbor Mavrica z zborovodkinjo Darinko Fabiani. Kot solistka pa se nam je tokrat pridružila Eva Hren. Po rodu Vrhničanka, ki spada med tiste slovenske glasbenice, ki so se zavestno odprli izvajanju različnih glasbenih zvrsti. Kljub študiju klasike in poklicu profesorice klasične kitare na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, jo je karierna pot ponesla v številne glasbene vode, med njimi tudi v jazz in etno. je v več kot 20-letni vidni glasbeni karieri izdala različne samostojne albume, redno nastopa z vrhunskimi glasbenimi zasedbami, kot so Big Band RTVS, Orkester slovenske vojske, Orkester Simfonika Vrhnika, SOS orchestra in Katrinas, s svojo glasbo pa v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo zastopa našo državo tudi v tujini. 
    Pod vodstvom dirigenta Marka Fabianija smo na koncertu ponudil nostalgičen preplet zimzelenih slovenskih in tujih evrovizijskih uspešnic, ki so, ne glede na letnico nastanka sveže, aktualne in brezčasne. In četudi mnoge med njimi na tekmovanju za Pesem Evrovizije niso zasedle prvega mesta, so v perspektivi časa prav vse postale zmagovalke. 
    V izvedbi orkestra, zbora in solistke so v novi preobleki zazvenele Waterloo, Brez besed, Zbudi se, Energy, Love Shine a Light, Malo miru, Dan ljubezni in mnoge druge.

    Fotografije: Tomo Gorše
    Besedilo: Simona Rodež

  • Nepozaben večer ljubezni in hvaležnosti

    Nepozaben večer ljubezni in hvaležnosti

    Ob materinskem dnevu smo v Župnijskem vrtcu Vrhnika pripravili prav posebno prireditev, ki je v torek, 25. marca napolnila dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki s smehom, petjem in toplino.

    Otroci, starši, stari starši ter vsi, ki so del našega vrtca smo skupaj preživeli nepozaben večer pol ljubezni in hvaležnosti.

    Vsaka skupina je pripravila svojo točko, s katero je nastopila pred številčno zbrano publiko. Dvorano so napolnile otroške pesmi, plesi, bansi in recitacije, ki so izražale veselje, igrivost ter srčnost naših otrok. Njihov trud in pogum so spremljali nasmehi, solze sreče in ponosni pogledi staršev in ostalih gostov.

    Posebno presenečenje večera so pripravile vzgojiteljice, ki so nastopile s kavbojskim plesom. Njihova energija in dobro razpoloženje sta poskrbela za dodaten aplavz in nasmehe vseh prisotnih.

    Vrhunec večera pa je bil trenutek, ko smo se vsi- otroci in vzgojiteljice združili kot ena družina ter skupaj zapeli pesmi »Jaz gradim družino« in »Čudovito«. Te skupne pesmi so bile simbol naše povezanosti in skupnosti, ki jo v vrtcu vsak dan negujemo.

    Po odzivih prisotnih se je pokazalo, da smo s prireditvijo uspeli izraziti vso ljubezen in hvaležnost, ki jo nosimo v svojih srcih. Večer je bil poln topline, veselja in nepozabnih trenutkov, ki nam bodo še dolgo ostali v spominu.

     

    Skupina Zvončki

  • Izdelava velikonočnih butaric

    Izdelava velikonočnih butaric

    Osnovna vodila njenega delovanja so biološka-eko pridelava in predelava zdravilnih rastlin in zelišč ter ohranitev naravne in kulturne dediščine. Kot je povedala, je velikonočna butarica simbol velikonočnega časa in v Sloveniji skoraj ni kraja, kjer na cvetno nedeljo ljudje ne bi nosili k blagoslovu vejic, šopov in snopov spomladanskega zelenja. Slednje za blagoslovljene butare povečini še danes pripravljamo doma. Tradicija načina izdelave in izbire vrst rastlinja ponekod ostaja močno zakoreninjena in se po mnogih krajih še vedno prenaša iz roda v rod. 
    Metka Maček, ki je vsem udeležencem dogodka pomagala, da so si sami izdelali svojo butarico, je pri njihovi izdelavi zagovornica uporabe naravnih materialov in meni, da so takšne najlepše pa še za zdravje poskrbijo, saj narava tako tudi z njihovo pomočjo vstopi v domove ljudi. Kot pravi, smo pri izbiri materialov lahko izjemno kreativni. 
    Sicer pa za butarice obstajajo različna imena glede na posamezna slovenska območja in kraje, kot so: pušelj ali žegen, drenek, snop, presmec ali pegelj, beganica, prakelj, veja in vivnik, potice, butarica ali butara in še bi lahko naštevali.
    Glede na relativno majhen slovenski prostor in na dejstvo, da ponekod že leta izdelujejo največje butare na svetu, smo v Evropi s tem običajem resnično nekaj posebnega. Prvotno cvetnonedeljska butara ni bila le sveženj šibja in pomladanskega zelenja in cvetja, ampak so včasih na »butare« obešali tudi razno pecivo. Vsekakor so b
    utare imele nekoč na deželi tudi statusni pomen. Večjo in lepše okrašeno je kakšna družina imela, več je veljala. Podobno so se z butarami postavljali tudi vaški fantje. 
    Naj ob tem še dodamo, da obredi cvetne oziroma oljčne nedelje, predvsem procesija z zelenjem in branje evangelijskega poročila o Jezusovem trpljenju, tako imenovani pasijon, izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske cerkve, ki so opisane že v 4. stoletju. Izročilo blagoslavljanja zelenja se je začelo pojavljati v 7. stoletju. Cvetna nedelja je vsebinsko povezana z velikim petkom, ko se verniki spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Posebnost maše na cvetno nedeljo je, da jo začnejo z obredom blagoslova zelenja pred cerkvijo, ki ga nato v procesiji odnesejo v cerkev. 
    V tem predvelikonočnem času so v KUD-u Kosec v Sekciji ročnih del, v smislu ohranjanja kulturne dediščine, izdelovali še nekatere druge izdelke, kot so velikonočni zajčki in velikonočne voščilnice. Predsednica društva Anica Vengust je povedala, da ob tem ne samo, da uživajo, ampak vse to počno tudi z zavedanjem, da vsak po svoje in po svojih najboljših močeh prispevajo pomemben delež pri ohranjanju kulturnega izročila.

    Andreja Čamernik Rampre

    Foto: Andreja Čamernik Rampre in arhiv KUD Kosec

  • Voščilo ob Veliki noči

    Voščilo ob Veliki noči

    Velikonočni ponedeljek, dan Kristusovega vstajenja, je največji krščanski praznik in je v Sloveniji od osamosvojitve državni praznik. Letos ga pripadniki rimokatoliške vere praznujejo 21. aprila. Samo velikonočno obdobje, ki ga zaznamuje postni čas, se je letos začelo na pepelnično sredo, 5. marca, velikonočni čas pa s cvetno ali oljčno nedeljo, ko verniki v cerkev prinašajo zelenje in butare. Velikonočni čas tako sovpada z dokončnim prehodom zime v pomlad, mitološko z zmago svetlobe, ki jo simbolizira tudi Kristusovo vstajanje, nad temo.
    Slednje v krščanskih kulturah simbolizira tudi jajce kot prapočelo življenja, kar ima izvor in/ali povezavo s številnimi drugimi. Številne stare kulture (kitajska, indijska, egipčanska, grška, inkovska …) na različne načine govorijo o kozmičnem jajcu. To jajce naj bi po širši tradiciji prinesel velikonočni oz. pomladni zajec kot žrtvena žival, ki je tudi prastar simbol ponovnega rojstva, preporoda, vstajenja in intuicije.
    Danes je pri nas velikonočni tako za verujoče v Kristusa kot tudi za večino ostalih, poleg božično-novoletnih počitnic največji praznik, na katerem se zberejo družine ter ob okušanju doma pripravljenih dobrot, med katere po tradiciji spadajo šunka, hren, pobarvana kuhana jajca in potica ter skupnem preživljanju prostega časa, utrjujejo družinske vezi.
    Skupaj z občinsko upravo želimo občankam in občanom lepe in sproščene velikonočne praznike.

    Župan Andrej Črnilogar

  • Prvomajska budnica z Mažoretno skupino Horjul, Godbo Dobrova-Polhov Gradec in gasilci

    Prvomajska budnica z Mažoretno skupino Horjul, Godbo Dobrova-Polhov Gradec in gasilci

    Mažoretna in twirling skupina Horjul vas skupaj z Godbo Dobrova-Polhov Gradec vabi na tradicionalno prvomajsko budnico.

    Časovnica budnice 2025: 

    05:20 Brezje            

    06:00 Horjul             MIMOHOD

    06:15 Vrzdenec       SPREJEM

    07:00 Šentjošt         

    08:00 Polhov Gradec 

    08:45 Gabrje

    09:45 Selo  

    10:00 Šujica

    10:30 Dobrova

    11:15 Podsmreka

     

    Pri gasilskem domu Vrzdenec nas pozdravijo gasilci iz vseh prostovoljnih gasilskih društev, nato pa se bodo s svojimi vozili zapeljali po celotni občini in poskrbeli, da se nekaj prazničnega vzdušja prenese v vse vasi in zaselke.  

  • Velika spomladanska čistilna akcija

    Velika spomladanska čistilna akcija

    Skrb za naravno okolje je naša skupna naloga. Delo je potekalo hitro in učinkovito tudi ob pomoči podjetja Huliot, ki je tudi sicer sodelovalo pri tej akciji, saj so darovali vreče za smeti in rokavice. Da energija in volja ni pošla pa so poskrbeli pri Metrelu, saj so poskrbeli za malico in pijačo. 
    Župan Janko Prebil in podžupan Andrej Stanovnik, ki je tudi letos koordiniral ekipe na terenu, se vsem sodelujočim zahvaljujeta za čas in trud ter donatorjem za vsa sredstva, ki so jih priskrbeli, da je akcija uspela. Podžupan je s temi besedami opisal letošnjo akcijo: ”Nekoliko se je poznal upad šolskih otrok, ki so se pripravljali na mjuzikal, zato obisk ni bil tako dober kot lani, a vseeno lahko rečem, da smo bili uspešni. Ves odpadni material smo zbrali v športnem parku Horjul, kamor je KP Snaga pripeljala posebne zabojnike za te smeti in po končani akciji zabojnike odpeljala na deponijo. Zavedamo se, kako zelo pride prav vsak par pridnih rok in kako delo poteka hitro in v dobrem vzdušju, če se zberemo v večjem številu. Zato se vsem, ki ste sodelovali, v imenu občine zahvaljujem in vas že sedaj vabim, da se ponovno zberemo ob naslednji akciji v čim večjem številu.” 
    Žal verjetno ne bomo nikoli vsi, ki živimo tu v tem prostoru razumeli, kaj pomeni odlaganje smeti in odpadkov v naravo, saj kljub vsem prizadevanjem še vedno najdemo odpadke, ki bi jih vsak, ki razume, kaj pomeni ohranjanje narave, odložil v zabojnik, ki je temu namenjen. Morda je razlog nevednost, morda ingoranca, morda preprosto lenoba? Pri vsaki od teh zadev lahko odgovor poišče vsak posamezni človek pri sebi čisto sam. Ekipe prostovoljcev, ki so se odpravile z vrečkami za smeti v naravo, so v sobotnem dopoldnevu prinesle nazaj polne vreče odpadkov, ki v naravnem okolju nimajo kaj početi, in to je tisto, kar nas lahko navdaja z optimizmom, da se počasi po malem stvari izboljšujejo. Samo da bi bilo teh vreč vedno manj.

    Peter Kavčič 
    Foto: Občinski arhiv

  • Revija Napev – odsev 2025 tudi letos navdušil občinstvo

    Revija Napev – odsev 2025 tudi letos navdušil občinstvo

    Napev – odsev 2025 je tudi letos poskrbel za čudovite pesmi, ki so jih publiki predstavili člani in članice šestih izvrstnih zaseb, ki gojijo slovensko ljudsko glasbo na raznovrstne načine: nastopili so Sorški orgličarji, Marostarski štoplci iz Vnanjih Goric, ŽePZ Laniške predice iz Škofljice, Fantovska in dekliška pevska skupina FS Klas Horjul & Šumnik Borovnica ter poustvarjalci rezijanske glasbe Za srce mo, KUD Zbilje. Prireditev je strokovno spremljala muzikologinja Ingrid Mačus, program je povezoval Tomaž Simetinger.

    Peter Kavčič 
    Foto: občinski arhiv

  • Nov drog in gnezdo za štorklje v Horjulu

    Nov drog in gnezdo za štorklje v Horjulu

    Lansko leto si je par štorkelj ustvaril gnezdo na stebru daljnovoda. Ker je to pogost način gnezdenja teh ptic, ki za svoje gnezdo uporabljajo vejevje, je seveda prišlo do težav s kratkim stikom, zato so na občini poskrbeli, da teh težav ne bo več. Na visok kovinski drog so namestili namensko košaro, tako si je par letos varno zgradil gnezdo za mladiče in ob tem ne povzročata težav na elektro omrežju. Gnezda štorkelj so pogosto zelo velika in jih uporabljajo mnogo let. Nekatera v premer zrastejo prek 2 metra, v globino pa okrog 2 metra. Živali sicer ne smemo vznemirjati, lahko jih pa z veseljem opazujemo in občudujemo.

    Peter Kavčič 
    Foto: Občinski arhiv

  • Jubilejna 10. Prvomajska budnica z Godbo DPG – VABLJENI!

    Jubilejna 10. Prvomajska budnica z Godbo DPG – VABLJENI!

    Že dobro leto dni bo minilo od slavnega prispevka ” Dobro jutro, Slovenija!”, ki je poleg velikega porasta ob ogledu poročil na Planet TV postal prepoznaven tudi na vseh socialnih platformah, sploh pa na Tik Toku.

    Ja, že leto dni bo minilo od čudovite vsakoletne budnice, ki jo Godba v sodelovanju z različnimi društvi in prijatelji pripravi za občane naše in tudi sosednje občine.  Letos pa bo posebno leto, kajti vsi skupaj praznujemo jubilejno 10. obletnico Prvomajskih budnic. Vse od začetka Godba zbuja vaščane Šentjošta, Polhovega Gradca, Gabrja, Dobrove in Komanije. Skozi leta so se postaje malo spreminjale, dodajala in tudi odvzemale. Postaj je vsako leto enako, zadnja leta pa se menja le ena postaja, ki je vsako leto drugje. Letos bodo ta privilegij zgodnjega bujenja z godbeno glasbo imeli prebivalci Hruševo – Selo, ki jih bo godba v celotnem sestavu zbujala prvič.

    No.. a raje začnimo na začetku. Predlagam, da preberete do konca, saj boste bolje razumeli kje vse lahko ujamete godbo pri njenem bujenju.

    BREZJE – Prva, res prisrčna postaja godbe je v Brezju ob 5.20, kjer od avtobusne postaje nasproti vrtca godbeniki korakajo do gasilskega doma, kjer jih Brezn’čani pričakajo s prvo kavo, prvimi prigrizki ter nageljni, ki si jih godbeniki zapnejo na svoje uniforme.

    Po klepetu in še vedno malo zaspanih tonih govorjenja se godba odpravi do parkirišča pred Metrelom, kjer jih pričakajo Horjulske mažorete. Godba in mažorete skozi Horjul ob 6.00 korakajo vse do vrtca, kjer jih pobere avtobus, odpelje do Vrzdenca, tam pa jih ob 16.15 čaka sprejem Gasilske zveze Horjul in vseh gasilskih društev občine Horjul. Sledi vzpon v Šentjošt.

    ŠENTJOŠT – Ob 7.00 bodo bobni na pohodni korak zbudili vse Šentjoščane, ki se za prvi maj niso odpravili k maši. Vse od cerkve pa do Možinatove hiše bo godba korakala tudi letos. Vabljeni dragi Šentjoščani, da se oglasite, pozdravite godbo. Veliko jim pomeni, če jih ob jutranjih urah pričaka kopica domačinov.

    POLHOV GRADEC – Godba se ob 8.00 izkrca iz avtobusa pri PGD Polhov Gradec in budnico igra vse do Avtobusne postaje Polhov Gradec, kjer bo manjša pogostitev.

    GABRJE – Godba po Polhovem Gradcu nikoli ne izpusti Gabrja, kjer je tudi sedež godbe. Tam bo budnica letos potekala drugače kot po navadi. Ob 8.45 se bo godba izkrcala na križišču pri klopci, tam pri Prekovih, v bistvu je to še Šujica. Od tam bodo korakali vse do kmetije Pr’ Zel v Gabrje. Trasa torej enaka kot lani, le v drugačni smeri. Sledi kratek program, pogostitev in pot na novo lokacijo – Selo.

    HRUŠEVO – SELO – Dragi Hruševci, letos prvič tudi pri vas. Začeli bomo ob 9.45 na Selu, kjer je veliko križišče na klancu. Vse od hišne številke Hruševo 59 bo godba korakala do konca naselja in predvidoma hišne številke Hruševo 51. Sprejema ne bo, bodo pa veseli vsakega prostovoljnega prispevka in domačina, ki jih bo pričakal ob cesti.

    ŠUJICA – Ob 10.00 bo godba pozdravila prebivalce Šujice, vse od mosta Selo-Šujica, desno mimo lipe do glavne ceste, kjer jih pobere avtobus. Tudi tam sprejema ne bo, hvaležni bodo za vsak dar in obisk domačinov.

    DOBROVA – Ob 10.30 bo godba zaigrala na Dobrovi, kjer bo župnika po drugi sveti maši ne ravno zbudila, temveč vseeno razveselila, nato pa svojo pot nadaljevala čez vas. Župnijski dom Dobrova – Ulica Emila Adamiča vse do PGD Dobrova, kjer godbo čaka sprejem župana in predsednika krajevne skupnosti Dobrova. Vabljeni dragi Dobrovčani na sprejem pred PGD Dobrova. Godbeniki in gasilci bodo veseli vsakega, ki jih bo prišel pozdravit.

    PODSMREKA – Najboljše pa pride na koncu. Podsmreka, ki vsako leto znova navduši nad številom obiskovalcev, ki z veseljem in radostjo pričakajo godbo ob tako čudovitem glasbenem dnevu. Najlepša dnevna popotnica po napornem dnevu. Letos se godba v Podsmreki oglasi ob 11.15. Svojo pot začne pri Eurogarden-u vse tja do PGD Podsmreka. Tam godbenike čaka najlepše in najbolj številčno druženje ob odlični topli enolončnici. Godba je iskreno hvaležna vsem Šmarčanom, ki dogodek naredijo najboljši kar se da.

    Vabljeni, da posnetke in slike budnice delite na vaših socialnih omrežjih in v objavah označite Godbo Dobrova-Polhov Gradec; @godba.dpg. Z veseljem bomo delili vaše objave!

    Že napis na avtobusu bo od jutra oznanjal, da godba prihaja v kraj. Tudi tokrat se bo zbiralo prostovoljne prispevke za delovanje godbe in organizacijo dogodka. Ob cestah bodo plakati spominjali na dogodek, ki ga ni vredno zamuditi! Hvala Krajevni skupnosti Dobrova, ki bo tudi letos sofinancirala godbeno budnico. Iskrena hvala vsem, ki ste vsa ta leta nesebično pomagali pri pogostitvah, organizaciji ter prostovoljnih prispevkih, da je lahko dogodek izpeljan v takem obsegu. Hvala vsem, ki boste godbo tudi letos z veseljem pričakali, oddali kakšen euro, napekli pecivo, poslali kakšno sliko in če ne drugega, pomahali skozi okno z nasmehom na obrazu. Spremljajte socialna omrežja godbe in bodite na tekočem z informacijami. Možna so manjša odstopanja trase.

    Prisrčno vabljeni na jubilejno 10. Prvomajsko budnico!

    M.D.

  • Četrtošolci iz OŠ Horjul zaplesali rokenrol v sklopu projekta Dance to be FIT

    Četrtošolci iz OŠ Horjul zaplesali rokenrol v sklopu projekta Dance to be FIT

    Učenci 4. razredov Osnovne šole Horjul so se septembra 2024 vključili v evropski projekt Dance to be FIT, katerega namen je izboljšati telesno in duševno zdravje otrok skozi plesno dejavnost. Pod vodstvom vaditeljev Plesnega kluba Briljantina ter učiteljic Monike Trček, Andreje Kobetič in Alenke Krušič so učenci v projekt vstopili z veliko motivacije in radovednosti. 
    Vadba je potekala vsak ponedeljek, učenci pa so hitro osvojili osnovne korake rokenrola. Že konec novembra so svoje novo znanje pokazali na šolskem novoletnem bazarju, kjer so nastopili s prvo koreografijo in navdušili občinstvo. S pridnim delom so nato svoje plesne sposobnosti nadgrajevali vse do pomladi, ko so na plesnem festivalu 12. aprila na Dobrovi samozavestno stopili na oder skupaj z vrstniki iz drugih šol. Predstavili so se s skupinsko točko na pesem Vse kar si želiš izvajalca Omarja Naberja in dokazali, da se rokenrol plesalci izven Ljubljane brez težav kosajo s tistimi iz prestolnice. 
    Zaradi velikega zanimanja in uspeha letošnjih dejavnosti se na OŠ Horjul v naslednjem šolskem letu načrtuje izvedba rokenrola kot dela razširjenega programa. Vadba bo potekala enkrat tedensko, razdeljena pa bo v dve starostni skupini – za učence od 1. do 5. razreda ter od 6. do 9. razreda. Otroci bodo na vadbah spoznavali osnove rokenrola – od poslušanja glasbe in ritma, do osnovnih korakov, poskokov, “kickov”, menjav partnerjev ter krepitve mišičnih skupin in elementov parterne gimnastike. Plesali bodo samostojno, v parih in skupinsko, prav tako pa se bodo preizkusili v ustvarjanju lastnih koreografij. 
    Za vse, ki si želijo v prijetnem okolju naučiti nekaj novega, izboljšati svoje počutje, se zabavati in ob tem narediti nekaj dobrega za svoje telo, bo rokenrol odlična izbira. Zainteresirani se lahko za več informacij obrnejo na učiteljico Alenko Krušič ali kontaktirajo Plesni klub Briljantina prek e-pošte na info@briljantina.si oziroma na telefonski številki 031 493 514.

    M. D. 
    Foto: PK Briljantina