Kategorija: Novice

  • Občina organizira pomoč pri legalizaciji objektov občanov

    Občina organizira pomoč pri legalizaciji objektov občanov

    V Občini Dobrova – Polhov Gradec je zaradi različnih vzrokov veliko nelegalnih gradenj. Nelegalna gradnja je gradnja objekta brez ustreznega upravnega dovoljenja ali poseg na obstoječem objektu, za katerega je po zakonu treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Z legalizacijo gradnje so povezane tudi druge pravice lastnikov, ki so povezane z izgradnjo infrastrukture. Če želimo v naši občini urediti cestno omrežje, vodovodne priklope, kjer je aglomeracija in kanalizacijo, lahko to zakonsko uredimo le za legalne gradnje.
    Zakonodaja se na področju umeščanja objektov v prostor in gradnjo z vsako spremembo zaostruje, zato predlagamo vsem lastnikom objektov, ki imajo nelegalne gradnje, da te objekte legalizirajo, saj bo njihova legalizacija z časovnim odmikom vse dražja in težja. Gradbeno dovoljenje je samo en del dokumentacije, ki izkazuje legalnost objekta. Vsak objekt oziroma stavba mora poleg gradbenega dovoljenja imeti pridobljeno tudi uporabno dovoljenje, ki pa ga veliko objektov nima, saj so lastniki zmotno mislili, da je gradbeno dovoljenje zadnji in edini dokument pri izkazovanju legalnosti stavb. 
    Občina je ob pripravi in sprejemu sedanjega Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova – Polhov Gradec (uradno prečiščeno besedilo – UPB1) (Uradni list RS, št. 25/19) bila pozorna tudi na to, kako omogočiti čim lažje legalizacije obstoječim objektom v zazidljivem območju in sprejela 100.a člen, ki obravnava že zgrajene stavbe, ki še nimajo pridobljenega gradbenega dovoljenja in pravi »Za že zgrajene stavbe, ki še nimajo pridobljenega gradbenega dovoljenja, in so bile zgrajene pred uveljavitvijo sprememb in dopolnitev OPN – spremembe št. 2, katerih lega, stopnja izkoriščenosti parcele (FZ, FZP), velikost in oblikovanje ipd. niso skladni z merili in pogoji tega odloka so dopustna odstopanja od določil tega odloka. V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja je potrebno posebej utemeljiti, da takšna gradnja ne povzroča motečega vpliva na podobo naselja ali krajine.« 
    Gradbeni zakon (GZ-1) (Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP, 133/23 in 85/24 – ZAID-A) je v svojem 146. členu (objekt daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja) predvideval, da za objekt, del objekta, rekonstrukcijo objekta ali spremembo namembnosti objekta iz prvega odstavka 142. člena tega zakona, ki od 1. januarja 2005 obstaja v bistveno enakem obsegu in bistveno enake namembnosti, lahko investitor, lastnik ali imetnik stavbne pravice zahteva izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Trenutno se tega člena ne more izvajati, saj je njegova vsebina v presoji Ustavnega sodišča. Vendar to pogosto tako ali tako ni najboljša pot za doseganje legalizacije gradnje, zato spodbujamo občane, da se legalizacije lotijo po običajnem postopku.
    Občina je pripravljena vsem tem lastnikom nelegalnih gradenj pomagati z nasveti, kako legalizirati objekt v skladu z veljavno zakonodajo in veljavnim OPN-jem. Vse zainteresirane občane, vabimo, da se naročijo na sestanek pri Občinskem urbanistu, ki jim bo obrazložil možnost legalizacije in postopek legalizacije ter tako omogočil lažjo pot do pridobitve gradbenega dovoljenja. Za naročilo sestanka pri Občinskem urbanistu se prijavite preko     info@dobrova-polhovgradec.si z naslovom sestanek legalizacija pri urbanistu. Po prejeti prošnji za sestanek vam bo Občinski urbanist posredoval termin sestanka. V vlogi za sestanek v kratkem opišite situacijo, številko objekta, številko parcele in katastrsko občino, kjer se objekt nagaja, tako da se urbanist lahko pripravi na sestanek.
    Upamo, da bomo na ta način skupaj lažje in uspešnejše izvedli vsaj tiste legalizacije objektov, ki jih je po zakonu možno legalizirati in bodo občanom v tem segmentu lahko postali brezskrbni glede usode njihovih objektov.

     Občina Dobrova – Polhov Gradec

     

  • Včasih je luštno blo

    Včasih je luštno blo

    Domača folklorna skupina Grof Blagaj je tudi letos pripravila celovečerni koncert v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu – že 24. po vrsti. V soboto, 5. aprila 2025, se je odvila prireditev, ki je skozi ples, glasbo, petje in skeče prikazala življenje, kot je bilo nekoč.
    Za iskriv in duhovit uvod je kot po tradiciji poskrbel naš Polde (Bojan Peklaj), ki se je na oder povzpel s toplim pozdravom in že v prvih stavkih nasmejal občinstvo s pripovedjo o »tazadnjem« iz Hrastenic. Čeprav naj bi le »v par stavkih« napovedal večer, je ostal v središču dogajanja še lep čas. Ker so mu organizatorji pozabili dati tekst, je z improvizacijo in humorjem prikazal, da se da rešiti vsako zadrego. Zadrega je bila že kar na začetku, saj vodilnega harmonikaša FS Grof Blagaj ni in ni bilo na oder, pa bi moral priti. Polde je pred tem o njem izrekel vse pohvale za izjemen doprinos k delovanju FS Grof Blagaj, saj na vaje redno prihaja in nikoli ne zamuja in s harmoniko jim je zvest že 22 let.
    Polde je v obupu iskal zamenjavo za manjkajočega harmonikarja. Uspelo mu je, saj se je iz dvorane javil pogumni otrok Oskar Laznik. Zaigral je »Moj očka ima konjička dva«, folkloristi so zaplesali, oder je oživel, dvorana pa navdušeno ploskala. Za konec presenečenja je nepogrešljivi harmonikar FS Grof Blagaj Marko Buh le prispel in s ponosom povedal, da je Oskar Laznik njegov učenec.
    Večer se je nadaljeval s petjem in citrami. Pevki Nataša in Jerca Janša je s citrami spremljala Maša Dolinar. Maša nam je tekom večera večkrat pobožala dušo.
    Osrednji skeč večera z naslovom »Hči se bo poročila« je občinstvo popeljal v čase, ko o porokah še niso odločala le čustva, temveč predvsem starši – in seveda grunt.
    Oče Lojz (Alojzij Stanovnik) verjame, da je za njegovo hčer Meto (Ana Buh) najboljša izbira mladenič iz bližnjega grunta. Po njegovem je življenje na zemlji varno in edino pravo. Mama Barbara (Barbara Rednak Robič) pa vidi dlje – razume Metino željo po ljubezni in podpira hčerkino srčno izbiro.
    Meta se zaljubi v Matica (Kristijan Stanovnik), poštenega in delavnega fanta, ki nima zemlje, ima pa Meto rad. Sprva oče tej zvezi nasprotuje, a se po ženinem prepričevanju in Matičevem obisku le omehča. Mlad par se odpravi na vaški ples, nato pa sledi še šranga, kjer Matic s svojim znanjem, delom in duhovitostjo prepriča vaščane in dobi Meto.
    Skeč, poln humorja in šegavosti, je navdušil občinstvo. Mlada zaljubljenca sta se odpravila proti poroki, večer pa se je nadaljeval s čudovitimi gorenjskimi plesi domače folklorne skupine.
    Nato so prišli na oder otroci, člani Otroške folklorne skupine Nagajivčki, ki je letos začela s svojim delovanjem. Predstavili so se kar sami in povedali, da so člani stari od 3 do 9 let. S harmoniko jih je spremljal Lucijan Stanovnik. Nagajivčki so navdušili s svojo prisrčnostjo in igrivostjo.
    Osrednji del večera je bil posvečen Beli krajini in dolgoletnim stikom med Polhovim Gradcem in belokranjskimi kraji. Za uvod v Belo krajino nas je s citrami popeljala Maša, Malči Božnar pa je v prelepi snežno beli belokranjski narodni noši ponosno povedala, da se je folklorna skupina letos po 25. letih delovanja naučila belokranjske plese, nato pa zbrane nagovorila z besedami, da je Bela krajina s Polhovim Gradcem povezana bolj, kot si mislijo. Iz Bele krajine je v naše konce prišel župnik Gregor Andoljšek, ki je ostal v Polhovem Gradcu skoraj 35 let, kaplan Jure Ivanušič je s svojim rojstnim krajem Preloko stkal vezi, ki so ostale še danes. Omenila pa je tudi Belokranjca Albina Meteža, ki je bil direktor takratne Hoje in predsednik Krajevne skupnosti.
    Kasneje pa je za večji priliv Belokranjk poskrbel lokalni gostilničar Tone, ki je vodil gostilno pri Platkarju. Osem mladih deklet je pripeljal iz Bele krajine in vse so ostale v Polhovem Gradcu. Vsako kelnarco so hitro pobrali domači fantje in si ustvarili družino. Malči je povabila na oder Belokranjke, ki so bile med publiko, Polde pa je z njimi po domače izpeljal prisrčen in zabaven intervju.
    FS Grof Blagaj je s spletom belokranjskih plesov zaokrožila čudovit večer. Polde, ki je vedno poln presenečen, pa je na koncu še poprosil Barbaro, da izpelje zaključek, češ da bo vsaj to izpadlo bolj resno.
    Barbara se je v imenu vseh nastopajočih zahvalila vsem, ki so pripravili ta večer. Režiser in scenarist celovečernega koncerta je bil Janko Dolinar, ki ga je publika nagradila z dolgim in bučnim aplavzom. Posebna zahvala je bila namenjena umetniški vodji FS Grof Blagaj in Otroške folklorne skupine Nagajivčki Bredi Dolinar ter vodilnemu harmonikarju Marku Buhu. Za vso organizacijo pa je poskrbela predsednica Aljoša Pečaver. Pri prireditvi so sodelovali še: Mei Pečaver, Borut Setničar, Mojca Buh, Tone Koprivec, Jože Malovrh, Andrej Malovrh, Tilen Kucler, Rajko Tominec in Anita Garafolj. 
    Polhograjska folklorna skupina je še enkrat dokazala, da ne zna samo plesati in peti, ampak tudi povezovati ljudi, ustvariti domače vzdušje in hkrati opozoriti na vrednote, ki so v sodobnem svetu vse bolj dragocene: iskrenost, trdo delo, srčnost in ljubezen. In, seveda – dober štos vedno pride prav.
    Hvala vsem, ki ste nas prišli pogledat. Imeli smo se luštno. Se vidimo naslednje leto.

    FS Grof Blagaj

  • Ko otrok potrebuje več kot le učno pomoč

    Ko otrok potrebuje več kot le učno pomoč

    V Lokalu na avtobusni postaji Polhov Gradec se je 8. maja odvilo srečanje, posvečeno otrokom, ki na svoji poti potrebujejo nekaj več podpore, razumevanja in sprejetosti. V družbi strokovnjakov in staršev smo odprli prostor za pogovor o tem, kako lahko skupaj ustvarimo okolje, kjer se otroci z učnimi, čustvenimi ali vedenjskimi izzivi počutijo varno in sprejeto.
    Predstavili smo program MOST, ki otrokom ne obljublja čudežev, temveč ponuja to, kar najbolj potrebujejo – odnos, zaupanje in občutek, da so videni. To ni le pomoč pri učenju, temveč celosten pristop, ki otroka postavlja v središče. V varnem prostoru lahko otrok zadiha, se uči brez strahu in začne verjeti vase – in prav tam se začne prava sprememba. 
    Za programom stojita dve predani strokovnjakinji: Jasmina Šverko, specialna in rehabilitacijska pedagoginja, ter Bogdana Mikša, socialna pedagoginja in specialistka zakonske in družinske terapije. Njuno delo temelji na sodelovanju, povezovanju in celostnem pristopu, ki vključuje tako otrokove učne kot čustvene potrebe. Znanje in sočutje se tukaj srečata – ne v tekmi s časom, temveč v ritmu, ki ga narekuje otrok. 
    Otroci v programu pridobivajo socialne veščine skozi igro, ustvarjalnost in sodelovanje. Učijo se reševati konflikte, izražati čustva in razvijati empatijo. Najpomembnejše pa je, da v manjših skupinah začutijo pripadnost – da niso sami. 
    Izkušnje kažejo, da otroci, ki so deležni takšne podpore, bolj z veseljem hodijo v šolo, se lažje povezujejo z vrstniki in z večjo gotovostjo stopajo po svoji poti. Ne gre le za šolski uspeh – gre za notranjo moč, ki jo otrok začne graditi, ko verjame, da je vreden tak, kot je. 
    MOST je več kot program. Je simbol povezovanja – med otrokom in staršem, šolo in družino, težavo in rešitvijo. Predvsem pa je most odnosa – tistega temelja, na katerem otrok lahko raste. 
    Zavedamo se, da odločitev za pomoč ni lahka. Za starše je to pogosto korak poguma – priznati, da otrok potrebuje nekaj več in si to upati poiskati. A prav vsak otrok si zasluži priložnost, da razvije svoj potencial, in vsak starš zasluži podporo na tej poti. 
    Naša vrata so odprta. Ne obljubljamo lahke poti, a ponujamo spremljanje. Skupaj, z razumevanjem, strokovnostjo in srčnostjo – za otroke, ki potrebujejo več danes, da bodo močnejši jutri.

    Jasmina Šverko in Bogdana Mikša

  • Pohod Bela cerkev–Vinji vrh

    Pohod Bela cerkev–Vinji vrh

    V torek, 6. 5. 2025, smo se pohodniki DU Dobrova odpravili v deževnem vremenu na pohod na Vinji vrh v bližini Šmarjeških Toplic. Najprej smo se ustavili v vasi Bela Cerkev in si ogledali tamkajšnjo cerkev t. i. belo cerkev. Župnik Jože Nemanič nam je povedal nekaj zanimivosti o tej lepi cerkvi. Nato smo se odpravili po dokaj strmi, razgledni poti med vinogradi na Mali Vinji vrh, kjer je na viš. 360 m  cerkev sv. Janeza Krstnika. Tu nas je ponovno pričakal župnik Jože Nemanič in nam povedal nekaj zanimivosti iz teh krajev. Ob slovesu so se mu naši pevci zahvalili z ubranim petjem. Ob nekoliko okrnjenem razgledu smo si privoščili malico in nato smo odšli po razgledni panoramski cesti  še na Veliki Vinji vrh s cerkvijo sv. Jožefa. Po krajšem počitku smo se spustili po gozdnih poteh. Celotna pot je t. i. arheološka pot, ki je dolga 8 km, s številnimi informativnimi tablami, ki pričajo, da so tukaj živeli ljudje že pred nekaj tisočletji. Po končanem pohodu smo se odpeljali še mimo Šmarjete do Klevevža. To je lepa naravna znamenitost – izvir tople vode z bazenčkom ima 25 stopinj Celzija. Voda v bazenu je zelo čista in nekatere je celo premamila za kopanje v njej. Sama soteska je znana po številnih slapovih, brzicah in tolmunih. V soteski sta tudi dve kraški jami z netopirji, v eni je celo topla voda. Pred bazenom je lepo obnovljen grajski mlin, ki pa ni za ogled. Na griču so razvaline gradu Klevevž iz 13. stol. Na koncu smo se odpeljali do Družinske vasi na kosilo v gostišče Domen. Kljub oblačnemu vremenu smo se imeli lepo.

    Besedilo: Vine Marinko
    Fotografije: Vinko Kuder

     

     

     

  • Zahvala reševalcem ob požaru na Setniku

    Zahvala reševalcem ob požaru na Setniku

    Spoštovani reševalci!

    Beseda HVALA ni dovolj velika, s katero bi se vam radi zahvalili za vse, kar ste naredili, ko je ogenj v petek, 2. 5. 2025, popoldan zajel naš shranjevalni/delovni del stanovanjskega objekta na Setniku 51. Vaš hiter odziv in požrtvovalnost sta preprečila, da bi se ogenj razširil še na bivalni del stanovanjskega objekta. Velika zahvala vam, da imamo še vedno streho nad glavo in da lahko kje bivamo. Plamen je zajel objekt, kjer smo shranjevali stvari, kjer se je ustvarjalo in popravljalo. Občutki so zelo mešani. V prvi vrsti smo veseli, da se nikomur ni nič zgodilo, kar je najpomembneje. Bolečina je za nečem, kar smo ustvarjali in gradili, za stvarmi naših staršev in prednikov, ki se jih ne bo dalo nadomestiti.
    Nesreča nikoli ne počiva. Stvari se dogajajo. Iz vsega srca cenimo vaš pristop. Dali ste vse od sebe. HVALA vsakemu posamezniku, ki je pomagal reševati in za vse spodbudne, tople beseda. Največja zahvala številnim prostovoljnim gasilskim društvom, ki so morali stopiti skupaj, da so ukrotili ogenj: PGD Polhov Gradec, PGD Zalog, PGD Dvor, PGD Črni vrh in PGD Dobrova. Prav tako Civilni zaščiti in Policijski Postaji Vič. 
    V nesreči prijatelja spoznaš stari rek, ki še kako drži. In kot smo že na začetku rekli, beseda HVALA je premalo, da bi izrazili vse, kar čutimo do vas.

    Z iskrenim spoštovanjem,

    Družina Zupanc

  • 30 let Gasilske zveze Dolomiti

    30 let Gasilske zveze Dolomiti

    Povezovanje gasilskih društev v gasilske zveze se je začelo leta 1955, ko so je bilo na območjih takratnih občin ustanovljenih 60 občinskih gasilskih zvez. Taka organiziranost gasilske organizacije je trajala vse do leta 1995. 
    Ko je leta 1994 prišlo do reorganizacije lokalne samouprave, je posledično leto kasneje prišlo tudi do reorganizacije gasilstva. Iz takratne Občinske gasilske zveze Ljubljana–Vič–Rudnik je bilo leta 1995 ustanovljeno 10 novih gasilskih zvez, med njimi tudi Gasilska zveza Dolomiti, ki v letošnjem letu praznuje 30-letnico delovanja. V Gasilsko zvezo Dolomiti je včlanjenih 10 prostovoljnih gasilskih društvih z nekaj več kot 1450 člani. Glavna naloga gasilske zveze je usklajen razvoj in opremljenost gasilskih enot, skrb za strokovno usposobljenost gasilcev, organizirano delo z mladimi ter preventivna in operativna dejavnost svojih članov.
    Praznovanje 30-letnice delovanja smo pričeli v soboto, 3. maja, z veliko medobčinsko vajo na Butajnovi, na objektu proizvodnih prostorov podjetja Celarec d.o.o., ki se ukvarja s predelavo lesa. Vaja je simulirala izbruh požara v obratu, kjer je zaradi pregretja ležaja zagorelo v pritličju objekta. Ogenj se je razširil po obratu in v silos, kar je povzročilo hitro stopnjevanje požarne ogroženosti.
    Scenarij vaje je vključeval prisotnost dizelskega goriva, več oseb v objektu, nevarnost eksplozij in širjenja požara na sosednje objekte in gozd. Po prihodu prvih enot PGD Butajnova–Planina in PGD Šentjošt je vodja intervencije ocenil razmere in aktiviral še vsa ostala gasilska društva Gasilske zveze Dolomiti in bližnja društva sosednjih gasilskih zvez. Skupaj je na vaji sodelovalo 122 gasilcev iz 13 gasilskih društev in 21 gasilskimi vozili. V prvi fazi smo izvedli notranje napade in iskanje pogrešane osebe, z zunanjimi napadi pa smo varovali sosednje objekte. Ekipi tehničnih reševalcev pa sta poskrbeli za poškodovanca pod viličarjem in soseda, ki se je nadihal dima. Zaradi razsežnosti požara se je ta razširil še v bližnji gozd, kamor so bili razporejeni gasilci večih gasilskih društev.
    Vaja je vključevala tudi nepričakovane zaplete. Med gašenjem je eden izmed gasilcev  padel po strmem pobočju in si poškodoval nogo. Posredovala je ekipa za vrvno tehniko, ki je poškodovanega gasilca rešila in predala reševalcem.
    Po zaključku vaje je sledila analiza, kjer je bilo ugotovljeno, da se je štabno vodenje vaje izkazalo za zelo dobro odločitev, vsi udeleženci so pokazali veliko znanja in usklajenega medsebojnega sodelovanja.

    Slovesnost smo nadaljevali s slavnostno akademijo v petek, 9. maja, na Črnem vrhu, kjer so naše praznovanje s svojim obiskom počastili član Poveljstva Gasilske zveze Slovenije Simon Černe, predstavnik Gasilske zveze regije Ljubljana Jože Janež, župan in podžupanja Občine Dobrova – Polhov Gradec Jure Dolinar in Ana Oblak in predstavniki sosednjih gasilskih zvez. Po zapeti državni in gasilski himni je prisotne nagovoril predsednik Gasilske zveze Dolomiti Franc Zibelnik in v nadaljevanju predstavil delo gasilske zveze v teh 30 letih. V svojem nagovoru je izpostavil dolgo tradicijo gasilstva v Sloveniji, zato ne preseneča dejstvo, da ima poklic gasilca kar 95 % podporo prebivalstva. V nadaljevanju predstavitve je izpostavil nekaj uspehov na tekmovalnem področju, kjer so na državnih tekmovanjih 4 ekipe tudi zmagale, leta 2013 pa so nas člani PGD Šentjošt zastopali na gasilski olimpijadi v Franciji. Veseli dejstvo, da se vsako leto povečuje članstvo v naših društvih. Veliko je mladih, pa tudi članice so v društvih zelo aktivne. Veliko časa gasilci namenjamo izobraževanju, saj je v današnjih časih znanje zelo pomembno, saj intervencije postajalo vedno bolj zahtevne, saj je v zadnjih letih samega gašenja zelo malo, povečuje pa se število tehničnih intervencij. V zadnjih dvajsetih letih smo obnovili vozni park, tako imamo sedaj moderna, predvsem pa varna gasilska vozila z veliko opremo, ki jo potrebujemo na intervencijah. Ob koncu svojega nagovora se je zahvalil tako občini kot vsem dosedanjim županom, ki se zavedajo, da smo gasilci glavni steber zaščite in reševanja v občini.
    V nadaljevanju nas je nagovoril tudi župan Občine Dobrova – Polhov Gradec Jure Dolinar, ki je izpostavil da je Gasilska zveza Dolomiti močan steber naše lokalne skupnosti ter dodal, da so gasilci vedno pripravljeni priskočiti na pomoč – ne glede na čas, vreme ali okoliščine. V imenu občine se je vsem iskreno zahvalil za pogum, srčnost in požrtvovalnost ter Gasilski zvezi Dolomiti ob tem izročil občinsko priznanje.
    Kot zadnji je na oder stopil slavnostni govornik član Poveljstva Gasilske zveze Slovenije Simon Černe, ki je prav tako izpostavil pomembnost gasilstva v družbi ter se vsem gasilcem, ki svoj prosti čas namenjajo pomoči drugim, zahvalil za njihovo prizadevnost.
    Po končanih nagovorih so za glasbeni vložek poskrbele pevke domačega otroškega in mladinskega pevskega zbora. V nadaljevanju pa so bile v znak sodelovanja podeljene zahvale vsem gasilskim društvom, sosednjim gasilskim zvezam in občini. Zaslužnim članom so bile podeljene srebrne in zlate plakate Gasilske zveze Dolomiti. Ob koncu pa sta bili podeljeni še dve priznanji Gasilske zveze Dolomiti za posebne zasluge in sicer Filipu Božnarju za uspešno vodenje operative v zadnjih dveh mandatih in Klemnu Zibelniku za dosežene uspehe na tekmovalnem področju.

    Klemen Zibelnik, GZ Dolomiti

  • Za podjetja in javne ustanove, ki si želijo spodbuditi aktiven prihod na delo med zaposlenimi ter tudi strankami/uporabniki – objavljen je razpis CIPRE

    Za podjetja in javne ustanove, ki si želijo spodbuditi aktiven prihod na delo med zaposlenimi ter tudi strankami/uporabniki – objavljen je razpis CIPRE

    Na spletni strani Slovenske platforme za trajnostno mobilnost – SPTM je objavljen razpis CIPRE Slovenija – Call to action – razpis za podjetja in ustanove.  CIPRA Slovenija v okviru projekta Trajnostno na delo: za čistejši zrak z uvajanjem ukrepov trajnostne mobilnosti v podjetjih in ustanovah odpira priložnost za podjetja in ustanove, ki želijo spodbuditi aktiven in trajnosten prihod na delovno mesto …

    Komu je poziv namenjen?

    Podjetjem in javnim ustanovam, ki si želijo spodbuditi aktiven prihod na delo med zaposlenimi ter tudi strankami/uporabniki.

    **Sredstva ne predstavljajo državne pomoči oz. ne predstavljajo pomoči deminimis.

    Kaj je cilj poziva?

    Vplivati na spremembo potovalnih navad zaposlenih in obiskovalcev ustanove ali podjetja.

    Kaj bo izbrano podjetje ali ustanova prejela?

    Raziskavo obstoječih potovalnih navad, ovir in priložnosti za spremembe z akcijskim načrtom ukrepov (“mini” mobilnostni načrt). Kaj je mobilnostni načrt, si lahko pogledate TUKAJ.

    Izvedbo ukrepov trajnostne mobilnosti iz akcijskega načrta (npr. nakup službenega e-kolesa, izgradnja kolesarnice, nakup ekrana za obveščanje o prihodu avtobusov ipd.) v vrednosti 2000 €. Več o dobrih praksah trajnostne mobilnosti si lahko pogledate TUKAJ.

    Izvedbo promocijske kampanje za zaposlene (kolesarski zajtrki, nagradne igre za zaposlene ipd.) v vrednosti 1000 €.

    Izobraževanje za ključne kadre o “behaviour change management” s poudarkom na področju trajnostne mobilnosti, ki pa prinaša dodano vrednost, saj so veščine in znanja uporabna za števila področja uvajanja sprememb poslovanja in delovanja v podjetju/ustanovi v vrednosti 1500 €. Kaj je “behaviour change management” si lahko pogledate TUKAJ.

  • Prvomajsko dogajanje v znamenju dobre udeležbe

    Prvomajsko dogajanje v znamenju dobre udeležbe

    Na predvečer praznika dela, 30. aprila, je bilo po vsej občini videti kar nekaj kresov, ki se jih danes kuri kot tradicija, včasih pa so tudi z njimi delavci opozarjali na svoje pravice in so bili neke vrste komunikacijsko orodje. S svojim dronom se je tisti večer po kraju popeljal tudi Jože Pristavec – Joc, ki je v fotografijo ujel nekaj ognjenih prizorov. 
    Za največji kres v Borovnici so poskrbeli člani Društva dolanskih fantov in deklet, ki so na     nogometnem igrišču na Dolu organizirali tudi zabavo za vse. Nekje 200 ljudi se je na kresovanju poveselilo ob zvokih slovenske country skupine Pointless Rebels, ki v svoji glasbi združuje različne stile, kot član pa v njej že nekaj let deluje tudi Dolan Domen Čerin. Ob tej priložnosti se organizatorji zahvaljujejo tudi sponzorjem in donatorjem: POTCG d.o.o, FM Solutions d.o.o., Metallmar d.o.o. in Rogelj Romat d.o.o. 
    Naslednje dopoldne, na praznik dela, se je praznovanje nadaljevalo s prvomajskim pohodom na Župenco, katerega pobudo je drugo leto prevzel lokal Pr’ Dohtarju. Letos je bilo dogodku naklonjeno celo vreme, tako da ne preseneča verjetno ena bolj številnih udeležb v vseh letih pohoda –dobro razpoloženih pohodnikov je bilo več kot 250. Na jasi jih je čakal pasulj izpod rok Jureta Furlana, ki je verjetno marsikomu dal dodatnega zagona in “pogona” za kasnejši odhod domov.
    Dobra udeležba obeh dogodkov je znova dokazala, da je praznovanje 1. maja več kot le tradicija, je dokaz želje po druženju in povezanosti domačinov. 

    Rok Mihevc

    foto: Domen Čerin, Jože Pristavec – Joc, Matic Stražišar

  • Tretji koncert cikla Glasbena fabr’ka v Borovnici

    Tretji koncert cikla Glasbena fabr’ka v Borovnici

    Tretji koncert letošnje Glasbene fabr’ke je postregel z estetsko zaokroženim in premišljeno zasnovanim sporedom, ki je v ambientu cerkve sv. Marjete v Borovnici zaživel z izrazito zvočno prisotnostjo in notranjo dramaturško logiko. Komorni godalni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod vodstvom Janeza Podleska je s solistoma Urošem Pavlovićem in Gregorjem Turkom oblikoval večer, ki ni zgolj predstavil raznolikega slogovnega razpona zahodnoevropske glasbene tradicije, temveč tudi zgovorno prepletal koncerte za godala in trobente, ljudsko in salonsko, mladostno lahkotnost in zrelo introspekcijo. 
    Koncert se je odprl z Divertimentom v D-duru, K. 136 Wolfganga Amadeusa Mozarta – skladbo, ki jo je šestnajstletni skladatelj napisal v Salzburgu leta 1772. Kljub temu da gre za »divertimento«, žanr z osnovno funkcijo zabave, Mozartovo delo že odraža formalno kompaktnost in razvidno ambicijo po tehtnejši glasbeni govorici. Orkester je poudaril kontrapunktično živahnost notranjih glasov ter uravnotežil pregleden klasicistični stavek z občuteno agogično elastičnostjo. 
    Sledil je Menuet iz Godalnega kvinteta v E-duru, op. 11, št. 5 Luigija Boccherinija, poznana in čudovita skladba, ki je v cerkvi sv. Marjete zaživela kot aristokratska miniatura, polna lahkotnega duha in salonske prefinjenosti. 
    V središču večera je zablestel Koncert za dve trobenti v C-duru Antonia Vivaldija, edini tovrstni v skladateljevem opusu. Solista Pavlović in Turk sta s tehnično zanesljivostjo in uigrano fraznim ravnotežjem podala vse registrske in artikulacijske barve trobent, ki so v dialogu in kanonu izrisale baročno slavnost z impresivno briljanco. Orkester je v obeh živahnih stavkih (Allegro, Allegro) poskrbel za čvrsto ritmično oporo, medtem ko je v osrednjem Largo izstopal kot kontrastno občuteni zvočni trenutek tišine, skoraj kot liturgična kontemplacija, značilna za cerkveno okolje. 
    Po baročnem razkošju je sledila intimna liričnost Elgarjeve skladbe Salut d’amour, v kateri je orkester s subtilno dinamiko in homogeno zvočnostjo poustvaril avtorjev izvirni sentiment ljubezenske izjave, sprva namenjene violini in klavirju. V orkestralni priredbi delo pridobi na zvočni širini, a ohrani tisto, kar Elgar odlikuje v drobni formi – izjemno lirično ekonomijo glasbenega jezika.
    Posebno mesto na sporedu je zasedla Istrska suita skladatelja Alda Kumarja, sodoben glasbeni poklon ljudski dediščini in njeni umetniški transformaciji. Kumarjeva obdelava petih ljudskih napevov ne izhaja iz preproste harmonizacije, temveč gradi kompleksne teksture, dramatične napetosti in zvočne kulise, ki v cerkvenem prostoru dobijo skoraj ritualni značaj. Orkester je v posameznih stavkih – posebej v dramatičnem Na tri, na dva, na štiri – pokazal obvladovanje sodobnejših zvočnih jezikov, od disonančnih zgoščevanj do subtilnih heterofoničnih prepletanj.
    Tretji koncert cikla Glasbena fabr’ka je nedvomno potrdil umetniško zrelost in tehnično pripravljenost mladih glasbenikov Akademije za glasbo, ki pod vodstvom Janeza Podleska ne nastopajo le kot študentje, temveč kot celovit umetniški kolektiv. Programska premišljenost, stilska raznolikost in interpretativna suverenost so večer dvignile onkraj učnega konteksta – k doživetju, ki resno nagovarja tako poslušalca kot prostor, v katerem zazveni.

    Tina Klokočovnik

  • Nastopi otroških folklornih in pevskih skupin navdušili

    Nastopi otroških folklornih in pevskih skupin navdušili

    Na dogodku so sodelovali Predšolski otroški pevski zbor Lučka Osnovne šole Log–Dragomer pod mentorstvom Klare Donko Mravlje, Otroška folklorna skupina Vrtca Vrhnika, mentorstvo sta prevzeli Ela Rijavec in Nataša Pišek, navdušila je tudi Otroška folklorna skupina Coklarčki iz Borovnice, ki jo vodita Sara Košir in Katja Debevec, prav tako je lep nastop prispevala Otroška folklorna skupina z vrhniške OŠ Antona Martina Slomška pod vodstvom Tanje Zupan, tako kot vedno je bila odlična Orffova skupina iz Osnovne šole Log–Dragomer, katere mentorica je Mojca Lorber. Odlično se je odrezala tudi Glasbeno–ritmična skupina Čebelice, mentorica je Tina Mazi, piko na i pa so na koncu dodali še mladi plesalci Otroške folklorne skupine Nageljčki, ki deluje v okviru Kulturno umetniškega društva Kosec, vodi pa jo Nataša Kogovšek. 
    Predsednica KUD-a Kosec Anica Vengust je izrazila veliko zadovoljstvo nad visokim nivojem prireditve, prav tako bila izjemno vesela, da se je povečalo število prijavljenih skupin, kar daje upanje, da bodo tovrstne prireditve tudi v prihodnje k ustvarjalnosti spodbujale mlade in seveda najmlajše. Ob tem, ko se otroci zabavajo, plešejo in prepevajo, so hkrati tudi kreativni in nenazadnje, kot je dodala, skrbijo za kulturno dediščino. 
    Svoje navdušenje nad nastopi mladih folkloristov in pevcev je izrazila tudi vodja vrhniške izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti – Nives Kermavnar, še posebej pa je bila zadovoljna, da so otroci nastopili pred polno dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki, kar je predstavitvam njihovih odrskih zgodb dodalo še večjo vrednost, saj so lahko ob tem začutili, kaj pomeni nastopiti na večjem odru. 
    Vsekakor folklorna dejavnost v Sloveniji že desetletja predstavlja eno od ključnih oblik ohranjanja nesnovne kulturne dediščine. Gre za živ stik z zgodovino, kjer se ohranjajo ljudski plesi, pesmi, oblačilna kultura, govor, šege in navade. Folklora v Sloveniji še vedno ključno prispeva k oblikovanju kulturne identitete Slovencev. Kakovostni premik na področju folklorne dejavnosti je bil v zadnjih letih narejen prav v delovanju otroških folklornih skupin, ki niso samo posnemovalke odraslih, ampak črpajo gradivo za svoje delovanje iz otroškega izročila in vse to so na tokratnem srečanju otroških folklornih in pevskih skupin Ob bistrem potoku predstavili tudi mladi plesalci in pevci vrtcev in osnovnih šol z Vrhnike, Borovnice in Občine Log-Dragomer, seveda skupaj z neumornimi mentoricami.  

    Andreja Čamernik Rampre
    Foto: Eva Križaj