Kategorija: Novice

  • Velika spomladanska čistilna akcija

    Velika spomladanska čistilna akcija

    Skrb za naravno okolje je naša skupna naloga. Delo je potekalo hitro in učinkovito tudi ob pomoči podjetja Huliot, ki je tudi sicer sodelovalo pri tej akciji, saj so darovali vreče za smeti in rokavice. Da energija in volja ni pošla pa so poskrbeli pri Metrelu, saj so poskrbeli za malico in pijačo. 
    Župan Janko Prebil in podžupan Andrej Stanovnik, ki je tudi letos koordiniral ekipe na terenu, se vsem sodelujočim zahvaljujeta za čas in trud ter donatorjem za vsa sredstva, ki so jih priskrbeli, da je akcija uspela. Podžupan je s temi besedami opisal letošnjo akcijo: ”Nekoliko se je poznal upad šolskih otrok, ki so se pripravljali na mjuzikal, zato obisk ni bil tako dober kot lani, a vseeno lahko rečem, da smo bili uspešni. Ves odpadni material smo zbrali v športnem parku Horjul, kamor je KP Snaga pripeljala posebne zabojnike za te smeti in po končani akciji zabojnike odpeljala na deponijo. Zavedamo se, kako zelo pride prav vsak par pridnih rok in kako delo poteka hitro in v dobrem vzdušju, če se zberemo v večjem številu. Zato se vsem, ki ste sodelovali, v imenu občine zahvaljujem in vas že sedaj vabim, da se ponovno zberemo ob naslednji akciji v čim večjem številu.” 
    Žal verjetno ne bomo nikoli vsi, ki živimo tu v tem prostoru razumeli, kaj pomeni odlaganje smeti in odpadkov v naravo, saj kljub vsem prizadevanjem še vedno najdemo odpadke, ki bi jih vsak, ki razume, kaj pomeni ohranjanje narave, odložil v zabojnik, ki je temu namenjen. Morda je razlog nevednost, morda ingoranca, morda preprosto lenoba? Pri vsaki od teh zadev lahko odgovor poišče vsak posamezni človek pri sebi čisto sam. Ekipe prostovoljcev, ki so se odpravile z vrečkami za smeti v naravo, so v sobotnem dopoldnevu prinesle nazaj polne vreče odpadkov, ki v naravnem okolju nimajo kaj početi, in to je tisto, kar nas lahko navdaja z optimizmom, da se počasi po malem stvari izboljšujejo. Samo da bi bilo teh vreč vedno manj.

    Peter Kavčič 
    Foto: Občinski arhiv

  • Revija Napev – odsev 2025 tudi letos navdušil občinstvo

    Revija Napev – odsev 2025 tudi letos navdušil občinstvo

    Napev – odsev 2025 je tudi letos poskrbel za čudovite pesmi, ki so jih publiki predstavili člani in članice šestih izvrstnih zaseb, ki gojijo slovensko ljudsko glasbo na raznovrstne načine: nastopili so Sorški orgličarji, Marostarski štoplci iz Vnanjih Goric, ŽePZ Laniške predice iz Škofljice, Fantovska in dekliška pevska skupina FS Klas Horjul & Šumnik Borovnica ter poustvarjalci rezijanske glasbe Za srce mo, KUD Zbilje. Prireditev je strokovno spremljala muzikologinja Ingrid Mačus, program je povezoval Tomaž Simetinger.

    Peter Kavčič 
    Foto: občinski arhiv

  • Nov drog in gnezdo za štorklje v Horjulu

    Nov drog in gnezdo za štorklje v Horjulu

    Lansko leto si je par štorkelj ustvaril gnezdo na stebru daljnovoda. Ker je to pogost način gnezdenja teh ptic, ki za svoje gnezdo uporabljajo vejevje, je seveda prišlo do težav s kratkim stikom, zato so na občini poskrbeli, da teh težav ne bo več. Na visok kovinski drog so namestili namensko košaro, tako si je par letos varno zgradil gnezdo za mladiče in ob tem ne povzročata težav na elektro omrežju. Gnezda štorkelj so pogosto zelo velika in jih uporabljajo mnogo let. Nekatera v premer zrastejo prek 2 metra, v globino pa okrog 2 metra. Živali sicer ne smemo vznemirjati, lahko jih pa z veseljem opazujemo in občudujemo.

    Peter Kavčič 
    Foto: Občinski arhiv

  • Jubilejna 10. Prvomajska budnica z Godbo DPG – VABLJENI!

    Jubilejna 10. Prvomajska budnica z Godbo DPG – VABLJENI!

    Že dobro leto dni bo minilo od slavnega prispevka ” Dobro jutro, Slovenija!”, ki je poleg velikega porasta ob ogledu poročil na Planet TV postal prepoznaven tudi na vseh socialnih platformah, sploh pa na Tik Toku.

    Ja, že leto dni bo minilo od čudovite vsakoletne budnice, ki jo Godba v sodelovanju z različnimi društvi in prijatelji pripravi za občane naše in tudi sosednje občine.  Letos pa bo posebno leto, kajti vsi skupaj praznujemo jubilejno 10. obletnico Prvomajskih budnic. Vse od začetka Godba zbuja vaščane Šentjošta, Polhovega Gradca, Gabrja, Dobrove in Komanije. Skozi leta so se postaje malo spreminjale, dodajala in tudi odvzemale. Postaj je vsako leto enako, zadnja leta pa se menja le ena postaja, ki je vsako leto drugje. Letos bodo ta privilegij zgodnjega bujenja z godbeno glasbo imeli prebivalci Hruševo – Selo, ki jih bo godba v celotnem sestavu zbujala prvič.

    No.. a raje začnimo na začetku. Predlagam, da preberete do konca, saj boste bolje razumeli kje vse lahko ujamete godbo pri njenem bujenju.

    BREZJE – Prva, res prisrčna postaja godbe je v Brezju ob 5.20, kjer od avtobusne postaje nasproti vrtca godbeniki korakajo do gasilskega doma, kjer jih Brezn’čani pričakajo s prvo kavo, prvimi prigrizki ter nageljni, ki si jih godbeniki zapnejo na svoje uniforme.

    Po klepetu in še vedno malo zaspanih tonih govorjenja se godba odpravi do parkirišča pred Metrelom, kjer jih pričakajo Horjulske mažorete. Godba in mažorete skozi Horjul ob 6.00 korakajo vse do vrtca, kjer jih pobere avtobus, odpelje do Vrzdenca, tam pa jih ob 16.15 čaka sprejem Gasilske zveze Horjul in vseh gasilskih društev občine Horjul. Sledi vzpon v Šentjošt.

    ŠENTJOŠT – Ob 7.00 bodo bobni na pohodni korak zbudili vse Šentjoščane, ki se za prvi maj niso odpravili k maši. Vse od cerkve pa do Možinatove hiše bo godba korakala tudi letos. Vabljeni dragi Šentjoščani, da se oglasite, pozdravite godbo. Veliko jim pomeni, če jih ob jutranjih urah pričaka kopica domačinov.

    POLHOV GRADEC – Godba se ob 8.00 izkrca iz avtobusa pri PGD Polhov Gradec in budnico igra vse do Avtobusne postaje Polhov Gradec, kjer bo manjša pogostitev.

    GABRJE – Godba po Polhovem Gradcu nikoli ne izpusti Gabrja, kjer je tudi sedež godbe. Tam bo budnica letos potekala drugače kot po navadi. Ob 8.45 se bo godba izkrcala na križišču pri klopci, tam pri Prekovih, v bistvu je to še Šujica. Od tam bodo korakali vse do kmetije Pr’ Zel v Gabrje. Trasa torej enaka kot lani, le v drugačni smeri. Sledi kratek program, pogostitev in pot na novo lokacijo – Selo.

    HRUŠEVO – SELO – Dragi Hruševci, letos prvič tudi pri vas. Začeli bomo ob 9.45 na Selu, kjer je veliko križišče na klancu. Vse od hišne številke Hruševo 59 bo godba korakala do konca naselja in predvidoma hišne številke Hruševo 51. Sprejema ne bo, bodo pa veseli vsakega prostovoljnega prispevka in domačina, ki jih bo pričakal ob cesti.

    ŠUJICA – Ob 10.00 bo godba pozdravila prebivalce Šujice, vse od mosta Selo-Šujica, desno mimo lipe do glavne ceste, kjer jih pobere avtobus. Tudi tam sprejema ne bo, hvaležni bodo za vsak dar in obisk domačinov.

    DOBROVA – Ob 10.30 bo godba zaigrala na Dobrovi, kjer bo župnika po drugi sveti maši ne ravno zbudila, temveč vseeno razveselila, nato pa svojo pot nadaljevala čez vas. Župnijski dom Dobrova – Ulica Emila Adamiča vse do PGD Dobrova, kjer godbo čaka sprejem župana in predsednika krajevne skupnosti Dobrova. Vabljeni dragi Dobrovčani na sprejem pred PGD Dobrova. Godbeniki in gasilci bodo veseli vsakega, ki jih bo prišel pozdravit.

    PODSMREKA – Najboljše pa pride na koncu. Podsmreka, ki vsako leto znova navduši nad številom obiskovalcev, ki z veseljem in radostjo pričakajo godbo ob tako čudovitem glasbenem dnevu. Najlepša dnevna popotnica po napornem dnevu. Letos se godba v Podsmreki oglasi ob 11.15. Svojo pot začne pri Eurogarden-u vse tja do PGD Podsmreka. Tam godbenike čaka najlepše in najbolj številčno druženje ob odlični topli enolončnici. Godba je iskreno hvaležna vsem Šmarčanom, ki dogodek naredijo najboljši kar se da.

    Vabljeni, da posnetke in slike budnice delite na vaših socialnih omrežjih in v objavah označite Godbo Dobrova-Polhov Gradec; @godba.dpg. Z veseljem bomo delili vaše objave!

    Že napis na avtobusu bo od jutra oznanjal, da godba prihaja v kraj. Tudi tokrat se bo zbiralo prostovoljne prispevke za delovanje godbe in organizacijo dogodka. Ob cestah bodo plakati spominjali na dogodek, ki ga ni vredno zamuditi! Hvala Krajevni skupnosti Dobrova, ki bo tudi letos sofinancirala godbeno budnico. Iskrena hvala vsem, ki ste vsa ta leta nesebično pomagali pri pogostitvah, organizaciji ter prostovoljnih prispevkih, da je lahko dogodek izpeljan v takem obsegu. Hvala vsem, ki boste godbo tudi letos z veseljem pričakali, oddali kakšen euro, napekli pecivo, poslali kakšno sliko in če ne drugega, pomahali skozi okno z nasmehom na obrazu. Spremljajte socialna omrežja godbe in bodite na tekočem z informacijami. Možna so manjša odstopanja trase.

    Prisrčno vabljeni na jubilejno 10. Prvomajsko budnico!

    M.D.

  • Četrtošolci iz OŠ Horjul zaplesali rokenrol v sklopu projekta Dance to be FIT

    Četrtošolci iz OŠ Horjul zaplesali rokenrol v sklopu projekta Dance to be FIT

    Učenci 4. razredov Osnovne šole Horjul so se septembra 2024 vključili v evropski projekt Dance to be FIT, katerega namen je izboljšati telesno in duševno zdravje otrok skozi plesno dejavnost. Pod vodstvom vaditeljev Plesnega kluba Briljantina ter učiteljic Monike Trček, Andreje Kobetič in Alenke Krušič so učenci v projekt vstopili z veliko motivacije in radovednosti. 
    Vadba je potekala vsak ponedeljek, učenci pa so hitro osvojili osnovne korake rokenrola. Že konec novembra so svoje novo znanje pokazali na šolskem novoletnem bazarju, kjer so nastopili s prvo koreografijo in navdušili občinstvo. S pridnim delom so nato svoje plesne sposobnosti nadgrajevali vse do pomladi, ko so na plesnem festivalu 12. aprila na Dobrovi samozavestno stopili na oder skupaj z vrstniki iz drugih šol. Predstavili so se s skupinsko točko na pesem Vse kar si želiš izvajalca Omarja Naberja in dokazali, da se rokenrol plesalci izven Ljubljane brez težav kosajo s tistimi iz prestolnice. 
    Zaradi velikega zanimanja in uspeha letošnjih dejavnosti se na OŠ Horjul v naslednjem šolskem letu načrtuje izvedba rokenrola kot dela razširjenega programa. Vadba bo potekala enkrat tedensko, razdeljena pa bo v dve starostni skupini – za učence od 1. do 5. razreda ter od 6. do 9. razreda. Otroci bodo na vadbah spoznavali osnove rokenrola – od poslušanja glasbe in ritma, do osnovnih korakov, poskokov, “kickov”, menjav partnerjev ter krepitve mišičnih skupin in elementov parterne gimnastike. Plesali bodo samostojno, v parih in skupinsko, prav tako pa se bodo preizkusili v ustvarjanju lastnih koreografij. 
    Za vse, ki si želijo v prijetnem okolju naučiti nekaj novega, izboljšati svoje počutje, se zabavati in ob tem narediti nekaj dobrega za svoje telo, bo rokenrol odlična izbira. Zainteresirani se lahko za več informacij obrnejo na učiteljico Alenko Krušič ali kontaktirajo Plesni klub Briljantina prek e-pošte na info@briljantina.si oziroma na telefonski številki 031 493 514.

    M. D. 
    Foto: PK Briljantina

  • Uspešen zaključek Erasmus+ projekta Dance to be FIT

    Uspešen zaključek Erasmus+ projekta Dance to be FIT

    V soboto, 12. aprila, je v športni dvorani na Dobrovi potekal plesni festival, ki je bil sklepni dogodek mednarodnega Erasmus+ športnega projekta Dance to be FIT. Na festivalu se je kar 170 otrok iz Slovenije in Hrvaške predstavilo s plesnimi točkami v slogu rokenrola, ki so se jih skozi leto učili pod strokovnim vodstvom plesnih učiteljev projektnega konzorcija, ki ga je vodil Plesni klub Briljantina. 
    Festival je združil učence osnovnih šol Trnovo, Kolezija, Horjul, Franca Rozmana Staneta, Dolenjske Toplice ter njihove hrvaške vrstnike iz Zagreba. Posebna pozornost je bila namenjena tudi otrokom iz Ukrajine, ki so se zaradi vojne preselili v Slovenijo in na Hrvaško ter se aktivno vključili v projektne dejavnosti. 
    Mladi plesalci so se predstavili s tremi sklopi plesnih koreografij: samostojnimi nastopi, skupinskimi točkami in plesom v parih. Izvajali so jih na glasbo slovenskih in hrvaških rokenrol izvajalcev. Vrhunec dogodka je bila skupinska točka vseh 170 otrok na pesem We Go Together, ki jo je skoraj 200 obiskovalcev nagradilo s stoječimi ovacijami. 
    Prireditev so otvorili Mirjam Kerpan Izak, predsednica Svetovne rokenrol zveze (WRRC) in generalna direktorica projekta, Denis Lilih, športni direktor WRRC in generalni sekretar PK ARRK MegaRock, ter mag. Đulijana Juričić, ravnateljica OŠ Trnovo. Festival sta povezovala Jaka in Žiga Vrevc Žlajpah iz PK Briljantina, ki sta tudi usklajevala projektne aktivnosti. 
    Projekt Dance to be FIT je nastal kot odgovor na zaskrbljujoče trende upadanja telesnega in duševnega zdravja otrok v Sloveniji, na Hrvaškem in širše. Pandemija COVID-19 je te trende še poslabšala, zato so se partnerji projekta – Plesni klub Briljantina, PK MegaRock, OŠ Trnovo in hrvaško podjetje Mentalni trening j.d.o.o. – odločili otrokom ponuditi strukturiran, zabaven in zdrav način gibanja. 
    Osrednji cilj projekta je bil izboljšati psihofizično stanje mladih skozi športni ples – rokenrol, ki združuje gibanje, umetniško izražanje, ekipno delo, socialne interakcije in medkulturno povezovanje. Projektne dejavnosti so vključevale 12-tedenske sklope plesnih vadb, predavanja o duševnem zdravju in prehrani ter začetna in zaključna testiranja SLOFIT in psiholoških kazalnikov, ki bodo osnova za pripravo metodološkega dokumenta z dolgoročnimi priporočili. 
    Otroci so imeli v sklopu projekta možnost razvijati motorične sposobnosti, pridobivati plesno znanje, graditi samopodobo, razvijati občutek pripadnosti ter se povezovati z vrstniki iz drugih okolij. Poleg tega so dobili priložnost sodelovati v skupnih športnih dogodkih in taborih. 
    Čeprav se je projekt formalno zaključil, bodo v Plesnem klubu Briljantina z aktivnostmi nadaljevali. Otroci, ki želijo nadaljevati s tečaji rokenrola ali začeti na novo, se lahko vključijo v redne vadbe na različnih osnovnih šolah, kot so Trnovo, Kolezija, Koseze, Horjul in Dolenjske Toplice. Interesenti lahko kontaktirajo klub prek e-pošte na info@briljantina.si ali telefonske številke 031 493 514. 
    Festival ni bil le plesni zaključek projekta, temveč dokaz, da je gibanje lahko tudi pot do boljšega počutja, povezanosti in srečnejšega otroštva.

    M. D., Ž. V. Ž.

    Foto: PK Briljantina

  • Ko učiteljica navdihne celo generacijo pevcev

    Ko učiteljica navdihne celo generacijo pevcev

    Kako dolgo že vodite pevske zbore v osnovni šoli, kakšni so bili začetki?  

    Pevske zbore na šoli sem prevzela pred tremi leti, ko sem prišla na šolo poučevat glasbo. Na začetku je sodelovalo manj učencev. Spomnim se, da sem na prvi vaji z mladinskim zborom imela pred sabo samo 8 otrok. Po prvih nastopih se je število pevcev počasi začelo širiti.  

    Kako pomembno se vam zdi, da se otroke vključuje v tovrstne dejavnosti, kakšno popotnico jim to daje za življenje?  

    Glasba je vedno lepa popotnica za življenje. Predstavlja nek drug svet, kamor se človek lahko vedno zateče, ko to potrebuje. Res je, da biti pevec v pevskemu zboru pomeni neko dodatno delo, a učenci kmalu ugotovijo, da pomeni tudi dodatno znanje, izkušnje in druženje na nek drugačen, lepši način, kot je to možno med poukom ali na šolskih hodnikih. Hkrati pa tudi izkušnjo z delom v skupini, saj se mora vsak član zbora hitro naučiti, da samo z skupnim delom pridemo do cilja.  

    Kako talentirani so borovniški učenci, so motivirani za vključevanje v pevski zbor?  

    Glede na to, da smo letos presegli število 100 pevcev pri vseh treh zborih, lahko trdim, da so borovniški učenci motivirani za vključevanje v pevski zbor, večina vaje obiskuje z veseljem. Glede talenta je pa tako, talent seveda je, ampak če ga učenci z delom ne bi bili pripravljeni razvijati, rezultatov ne bi bilo.  

    Na kakšen način spodbujate učence, da razvijejo ljubezen do glasbe izven učnih ur?  

    Ni nekega univerzalnega recepta. Veliko naredimo že z možnostjo vključitve v obšolske glasbene dejavnosti. Na šoli ponujamo tako zborovske dejavnosti kot izbirne predmete, povezane z instrumentalnim ustvarjanjem. K zboru in izbirnim predmetom vse učence povabim vsako leto, hkrati se tam trudimo z vsemi pevci in instrumentalisti, ki dejavnosti obiskujejo že dlje časa, da skupaj ustvarimo prijetno vzdušje, še posebej za vse nove člane.  

    Kakšen je postopek priprave na nastope in koncertne izvedbe?  

    Takoj po dogovoru za nastop glede na temo dogodka najprej izberem skladbe. Dostikrat priredbe pišem tudi sama. Nato z učenci po glasovih nekaj časa ustvarjamo in utrjujemo gradivo. Zadnji del predstavlja pogovor z pevci o koncertu, poteku, generalki itd. Poskrbeti je treba, da so učenci na dan nastopa čimbolj pripravljeni in posledično gredo na oder mirno in samozavestno ter jim s tem zagotoviti, da lahko pri izvedbi na odru samo še uživajo v glasbi, ki jo ustvarjajo.  

    Kako motivirate učence, da se pridružijo zboru in redno vadijo?  

    Za motivacijo za vključitev k zboru največkrat najbolj poskrbijo učenci, ki že obiskujejo zbor. Sošolcem dostikrat povejo, kako potekajo vaje in jih s tem prepričajo, da čar zbora ni samo v delu in nastopih, ampak tudi preživljanju časa skupaj na nek drugačen način. Seveda tudi jaz vabim k zboru vse učence, ki pokažejo potencial ali veselje do glasbe na splošno. 

    Kaj vam pomeni pevska dejavnost v osnovni šoli, kako to vas izpopolnjuje?  

    Od svoje prve vključitve v pevski zbor, vem, da glasba lahko pomeni varen, drugačen svet, kjer tiste življenjske težave, s katerimi se srečujemo vsakodnevno, izginejo. Hkrati velikokrat pri zboru prijateljstva med pevci postanejo še trdnejša, saj preživljajo veliko časa skupaj in trdo delajo za enak cilj. Pevci dobivajo izkušnje z javnim nastopanjem in velikokrat opažam, da je njihovo soočanje s tremo vedno lažje tudi na drugih področjih. Ena izmed največjih izpopolnitev zame je možnost, da učencem ponudim vstop v ta svet.  

    Imate vi kakšne posebne spomine na svoj čas v osnovni šoli, povezane z glasbo?  

    Na svoj čas v OŠ niti ne. Pri 7 letih sem igrala violino, ki sem jo kasneje popolnoma opustila. Resnejše ukvarjanje z glasbo se je pri meni začelo bolj v času srednje šole, ko sem se pridružila zboru, začela igrati še klavir in orgle ter prvič stopila v vlogo zborovodje.  

    Kakšen je vaš osebni glasbeni okus in kako to vpliva na vašo izbiro repertoarja za zbor? 

    Moj glasbeni okus je precej raznolik. Poslušam največ klasične glasbe in starega rocka. Kar se izbire skladb tiče, sem prepričana, da je precej očitno, da imam rada popevke. Je pa res, da mora vsak zborovodja dati prednost tematiki nastopa ali proslave, pred lastnim okusom.  

    Kakšna je vaša pevska zgodovina? In kako se v privatnem življenju še ukvarjate z glasbo?

    Skozi celotno srednjo šolo sem bila pevka v Dekliškem pevskem zboru Gimnazije Celje – Center. Tam sem nekako prvič izkusila bolj resno delo z zborom, saj je zbor dosti tekmoval na domačih in tujih tekmovanjih. Skozi študij sem ostala v zborovskih vodah in opravila tudi nekaj ur solo petja. V privatnem življenju sem organistka v dveh župnijah, torej me delo z zbori spremlja na vsakem koraku. 

    Ali imate kakšne nasvete za mlade, ki bi želeli postati glasbeniki ali učitelji glasbe?  

    Delo učitelja v današnjem času absolutno ni lahko. Glasba je sopotnica, ki v večnem hitenju in norenju moderne dobe človeka nekako spodbudi, da se umiri. Učitelj glasbe posledično učencem ne daje samo nekega teoretičnega znanja, ampak jim pokaže tudi možnost, da glasbo vidijo kot prijateljico, ne samo kot šolski predmet.

    Rok Mihevc

  • So novi podhodi za dvoživke učinkoviti?

    So novi podhodi za dvoživke učinkoviti?

    Čeprav je selitev najbolj množična spomladi, se dvoživke med svojimi bivališči selijo skozi vse leto. So ena najbolj ogroženih skupin živali na svetu, pri čemer največjo grožnjo predstavlja uničevanje njihovega življenjskega prostora. Zaradi posebnih življenjskih zahtev (v različnih obdobjih potrebujejo različna bivališča) so nanj še posebej občutljive. Bivališča postajajo čedalje bolj razdrobljena, selitvene poti med njimi pa otežene.

    Na območju Ljubljanskega barja se v zadnjih letih vedno bolj kažejo tudi posledice podnebnih sprememb. Jarki in kanali, ki predstavljajo osrednji razmnoževalni habitat dvoživk, vse pogosteje presahnejo še pred zaključkom njihovega razmnoževalnega kroga, kar dodatno prispeva k upadu njihovih populacij.

    Pomemben dejavnik smrtnosti ostaja tudi promet. To težavo lahko naslovimo z izgradnjo trajnih ukrepov za varstvo dvoživk na cestah. Ti vključujejo podhode ter enako pomembne usmerjevalne ograje, ki živalim preprečujejo dostop do cestišča in jih vodijo proti podhodom. Ograja je ključni del ureditve, saj bi brez nje živali cesto še vedno prečkale po običajni poti. Zato mora biti dovolj visoka, da je ne morejo preskočiti, in oblikovana tako, da je ni mogoče preplezati. Pogosto so razlike med učinkovitimi in neučinkovitimi rešitvami na videz popolnoma zanemarljive in predstavljajo minimalen strošek glede na vrednost tovrstne investicije. Zato je bistveno, da pri načrtovanju sodelujejo različni strokovnjaki, ki upoštevajo tudi izkušnje iz tujine, kjer je tovrstna infrastruktura že desetletja obvezni del cestnih ureditev. 
    Umeščanja takšnih ukrepov se nikoli ne lotevamo na pamet. Načrtovanje temelji na temeljitem terenskem delu, s katerim ugotavljamo številčnost, gostoto in vrstno sestavo dvoživk na določenem cestnem odseku. Pomembno je tudi, da vemo, iz katerih območij in kam se selijo. Podhodi morajo biti dovolj široki in visoki, da jih dvoživke med selitvijo dejansko uporabljajo. Pri umeščanju je treba upoštevati tudi značilnosti prisotnih vrst. Če podhode gradimo za večje in bolj mobilne vrste (npr. krastače, rjave žabe), lahko podhodi stojijo nekoliko bolj narazen. Kadar prevladujejo manjše in slabše mobilne vrste (npr. pupki), pa morajo biti podhodi postavljeni gosteje.

    Pomembno je, da ukrepi ne predstavljajo dodatne prostorske prepreke in s tem ne ogrožajo populacij dvoživk. Umeščanje pa pogosto zahteva tudi številne kompromise – od zagotavljanja ustreznih zemljišč do prilagoditev naravnim razmeram, kot so kraški izviri, posedanje tal ali omejitve zaradi obstoječe pozidave. 
    Za ocenjevanje uspešnosti ukrepov uporabljamo kombinacijo različnih metod. Med njimi so nočni pregledi usmerjevalnih ograj in podhodov, ki omogočajo vpogled v številčnost živali na selitvi. Ob tem natančno pregledamo tudi cestišče, kjer beležimo povožene osebke in s tem preverjamo učinkovitost usmerjevalnih ograj. V nekatere podhode smo namestili tudi posebne pasti, s katerimi spremljamo njihovo uporabo. 
    Selitve spremljamo na treh cestnih odsekih (v Bistri, na Pakem in pri Podkraju), kjer je Direkcija RS za infrastrukturo ukrepe izvedla v okviru evropskega projekta LIFE AMPHICON. 
    Prvi rezultati kažejo, da so ukrepi zelo uspešni. Čeprav ukrepi ne morejo popolnoma preprečiti smrtnosti dvoživk na cestah, jo bistveno zmanjšajo, kar pomembno prispeva k ohranjanju njihovih populacij. Podhode pa poleg dvoživk uporabljajo tudi številne druge živali – hrošči, kače, podlasice in ježi. V enem od podhodov v Bistri je bila zabeležena celo vidra. 
    Za dolgoročno učinkovitost ukrepov je ključno tudi ustrezno vzdrževanje posameznih elementov. Vhodi v podhode morajo biti redno košeni, usmerjevalne ograje pa očiščene plezajoče vegetacije. Ograje je treba redno pregledovati in odstranjevati vejevje ali rastlinje, ki bi živalim omogočilo, da jih preplezajo. Izkušnje iz tujine kažejo, da lahko tudi manjši premiki ograjnih elementov (npr. stik med betonskimi segmenti) postanejo “lestve” za dvoživke, kar močno zmanjša učinkovitost celotnega sistema.

    Jasna Tarman

    Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje

    Projekt LIFE AMPHICON

  • Obeležitev dneva žena in materinskega dneva malo drugače

    Obeležitev dneva žena in materinskega dneva malo drugače

    Postavili so ga kar na mali oder občinske dvorane Občine Log–Dragomer, zasnovala pa ga je Andreja Čamernik Rampre in v samem skeču tudi sodelovala. Smešne, precej »blond« dialoge, sta Andreja in odlična pevka Maša Simčič pospremili z nekaterimi legendarnimi slovenskimi popevkami, piko na i pa je na koncu dodal še slovenski Joe Cocker – Daniel Rampre in nekatere obiskovalke tako navdušil, da so tudi zaplesale. 
    Vsi trije so obiskovalcem, ki so bili nad prikazanim navdušeni,  pričarali sproščen in prijeten večer. Glavno vlogo je vsekakor odigrala Maša Simčič, izkušena pevka, ki se je kalila v zborih in raznovrstnih vokalnih zasedbah. Sodelovala je z mednarodno priznanimi glasbeniki in se pri njih izpopolnjevala. Čeprav je diplomirala iz klasičnega petja, jo navdušuje raziskovanje glasbenih žanrov in vokalnih tehnik. Kot spremljevalna vokalistka pogosto nastopa z različnimi glasbenimi zasedbami ter sodeluje pri pevskih projektih in v studiu za vokalno glasbo, kjer se ukvarja z improvizacijo.
    S
    icer pa se je z velikim veseljem in strastjo spopadla z dvojno vlogo – igralsko in pevsko ter kot pravi sama, v tem neizmerno uživala. Takšnih vlog si vsekakor še želi in upa, da bodo skeč Intervju predstavili še na kakšnem drugem, večjem odru. 
    KUD Kosec je vse dame ob prihodu obdaril z lepo rožo in jim tako še dodatno polepšal praznovanje. 
    Dogodek si lahko ogledajo tudi gledalci televizije KIC TV, ki je vse skupaj posnela. Gre za edinstveno televizijo, in sicer televizijo za starejše. Motor te medijske hiše pa je Alojz Lopič, ki stremi predvsem k temu, da v njihovem programu najdejo svoj prostor mnoga slovenska društva in tako predstavijo svoje delovanje tudi širši javnosti. 

    A. Č. Rampre 
    Foto: Alojz Lopič

  • Lekarna in pošta dobivata novo podobo

    Lekarna in pošta dobivata novo podobo

    V prostorih nekdanje Pošte Slovenije na Logu, ki jih je Občina konec lanskega leta odkupila z uveljavitvijo predkupne pravice, gradbena dela hitro napredujejo. Na gradbišču so v zadnjih tednih opazne velike spremembe: odstranjene so bile obstoječe stene in tlaki, izvedeni so bili preboji za inštalacije ter horizontalna kanalizacija. Postavljene so nove predelne stene s temelji, fasadne odprtine pa so bile prilagojene za dostop zaposlenih in obiskovalcev. Konstrukcijsko zahtevnejše posege dopolnjujejo armiranobetonske preklade, ki zagotavljajo stabilnost nove ureditve. Na Občini so še dodali, da se bo prenova nadaljevala z izvedbo grobih strojnih in elektroinštalacij. 
    Dela potekajo skladno s terminskim planom in naj bi bila zaključena junija.  Nato bo sledil postopek pridobitve uporabnega dovoljenja ter pridobitev dovoljenja za selitev Lekarne. 
    V času prenove pogodbena pošta Log deluje v začasnih prostorih – montažni prikolici na parkirišču pri Mercatorju, kjer je delovni čas prilagojen trenutnim razmeram.

    Spomnimo 
    Občina Log-Dragomer je v sodelovanju z Zdravstvenim domom Vrhnika v lanskem letu začela postopke za odprtje nove ambulante, kar je ob splošnem pomanjkanju zdravnikov v Sloveniji izjemnega pomena. Na Občini so zato začeli iskati prostorske rešitve, ki bi omogočile okrepitev zdravstvene ekipe, ohranitev kakovosti storitev ter zagotovitev ustreznih prostorov za lekarno in novo ambulanto. 
    Priložnost so prepoznali v prostorih koncesijske pošte, ki je takrat nepremičnino prodajala na dražbi, zato je Občina izkoristila možnost predkupne pravice. Za nakup prostorov se je potegovalo kar pet dražiteljev, Občina pa je nepremičnino odkupila za 140.000 evrov. Po podpisu prodajne pogodbe so stekli postopki za vpis lastništva v Zemljiško knjigo in priprave na gradbena dela. 
    Na prvem razpisu za izbiro izvajalca Občina pogodbe ni podpisala z nobenim izmed ponudnikov, saj prejete ponudbe niso ustrezale finančnim okvirom, ki jih je predvidela. V ponovljenem razpisu so projekt razdelili na faze ter prejeli pet konkurenčnih ponudb. Najugodnejšo ponudbo je oddalo podjetje URAL, ki je bilo izbrano za izvedbo del. 
    Prenova prostorov nekdanje pošte predstavlja pomemben korak v širšem načrtu izboljšanja zdravstvenih in javnih storitev v Občini. Lekarna bo po zaključku prenove delovala v neposredni bližini ambulant, kar bo občanom olajšalo dostop do zdravil in farmacevtskih storitev. Nova prostorska ureditev bo prispevala tudi k boljši organizaciji dela ter večjemu udobju za zaposlene in obiskovalce.

    V. L.

    Foto: Občinska uprava Občine Log-Dragomer