Kategorija: Novice

  • Ravnajte samozaščitno

    Ravnajte samozaščitno

    Po navedih Arsa bodo padavine popoldne prehodno ponehale, a se bodo ponovno okrepile v noči na soboto.

    Od noči na petek do petka popoldne v zahodni in osrednji Sloveniji pričakujemo med 40 in 80, krajevno lahko okoli 100 mm. V visokogorju se povečuje nevarnost proženja snežnih plazov in bo v petek in soboto velika, 4. stopnje. V alpskih dolinah ob močnejših padavinah pričakujemo močno sneženje.

    Civilna zaščita Vrhnika ljudi pozivamo, da ravnate samozaščitno ter se na neurja in nalive ustrezno pripravite. 
    Občani, predvsem pa apiliramo na podjetja, da si vreče lahko preskrbijo tudi sami. Na voljo so v trgovinah s kmetijskim materialom, pod nazivom vreče za žito ali v trgovinah z gradbenim materialom.

    Najpomembnejši ukrepi so objavljeni na podstrani https://www.gov.si/teme/poplave/.

     

     

    Štab CZ Vrhnika

  • Bodite pozorni na pojavljanje sprememb na tleh, objektih in pobočjih

    Bodite pozorni na pojavljanje sprememb na tleh, objektih in pobočjih

    Geološki zavod Slovenije opozarja, da je v noči iz četrtka na petek in v petek (13. 3. 2025 – 14. 3. 2025), zaradi napovedanih povečanih količin padavin, povečana nevarnost za nastanek zemeljskih plazov predvsem v osrednji in zahodni Sloveniji. Do pojavljanja zemeljskih plazov lahko pride tudi v ostalih predelih Slovenije. Verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov se bo povečevala sorazmerno s količino padavin.
    Prebivalci naj bodo pozorni na pojavljanje sprememb na tleh, objektih in pobočjih. Še posebej naj bodo pozorni na pojavljanje svežih razpok, posedanje in zdrse zemljine ter na površinsko zastajanje vode. V primeru pojava sprememb na tleh ali objektih ter v primeru sprožitve plazu pokličite na številko 112. Podrobnejša priporočila so dostopna na spletni strani Geološkega zavoda Slovenije https://bit.ly/3tzOzDX

    CZ Vrhnika

  • Povečana verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov

    Povečana verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov

    Spoštovani,

    Geološki zavod Slovenije opozarja, da je v noči iz četrtka na petek in v petek (13. 3. 2025 – 14. 3. 2025),  zaradi napovedanih povečanih količin padavin, povečana nevarnost za nastanek zemeljskih plazov predvsem v osrednji in zahodni Sloveniji. Do pojavljanja zemeljskih plazov lahko pride tudi v ostalih predelih Slovenije. Verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov se bo povečevala sorazmerno s količino padavin.

    Prebivalci naj bodo pozorni na pojavljanje sprememb na tleh, objektih in pobočjih. Še posebej naj bodo pozorni na pojavljanje svežih razpok, posedanje in zdrse zemljine ter na površinsko zastajanje vode. V primeru pojava sprememb na tleh ali objektih ter v primeru sprožitve plazu pokličite na številko 112. Podrobnejša priporočila so dostopna na spletni strani Geološkega zavoda Slovenije https://bit.ly/3tzOzDX

  • Lojze Oblak in njegova zakladnica preteklosti

    Lojze Oblak in njegova zakladnica preteklosti

    Šentjoščan Lojze Oblak, gospod, ki je del svojega življenja posvetil zbiranju in ohranjanju predmetov iz preteklosti.
    Njegova zbirka, ki nosi naslov Od jutra do večera ali Od rojstva do smrti, danes šteje več kot 1500 različnih predmetov. Ti predmeti pripovedujejo zgodbo o življenju, delu in vsakdanjih opravilih ljudi nekoč. 
    Lojze, rojen leta 1945, je bil po poklicu poštar, a njegovo srce je vedno pripadalo preteklosti. Kot otrok je z očetom hodil na dnino in si želel postati električar, a mu to ni bilo usojeno. Po zaposlitvi pri Pošti Slovenije je prišel med ljudi in prav pogovori s starejšimi so ga navdihnili, da je začel zbirati stare predmete. Ti predmeti so pripovedovali zgodbe – zgodbe o trdem delu, iznajdljivosti in življenju.
    Z leti je njegova zbirka rasla. Sprva je predmete shranjeval v kotičku na podstrešju gospodarskega poslopja, danes pa njegova zbirka polni že celotno podstrešje gospodarskega objekta. Med najbolj zanimivimi eksponati so orodja starih obrti, kot so kolarska miza, imenovana kobila, sedlarski pripomočki, mizarski ponk in rezilna baba. Ohranil je številne predmete, povezane s kmetijstvom – preše, stope, sode, trlice za lan, pa tudi kmečke sani, stare šivalne stroje in celo stol za klanje prašiča. Med posebnimi predmeti izstopa njegov najljubši dimniški pripomoček, imenovan Lisica, ki jo je našel v Vnanjih Goricah.
    Lojze je velik ljubitelj poštne zgodovine. Ko se je po vrnitvi iz vojske zaposlil kot poštar, je s kolesom, peš in kasneje z mopedom ter avtom raznašal pošto po osmih vaseh in zaselkih. Njegova ljubezen do poštne zgodovine ga je vodila k zbiranju različnih predmetov, ki so bili del te dejavnosti. V svoji zbirki hrani staro poštarsko uniformo, prvo potrdilo o sprejemu priporočene pošiljke, poštne nabiralnike, blagajno iz avstro-ogrskih časov in celo prvi telefon, ki je bil v uporabi na pošti v Horjulu.
    V zbirki se najdejo tudi stari predmeti iz vsakdanjega življenja – postelje, stare ure, pisalni stroji, navijalci klekljev, izdelovalec vrvi in celo skrinja, v kateri so domačini nekoč shranili vse svoje imetje, ko so bežali v Ameriko. Ta skrinja, ki je nekoč potovala čez ocean, je zdaj pomemben spomin na čase, ko so ljudje v iskanju boljšega življenja zapuščali domače kraje. Poleg tega so na koncu zbirke na ogled tudi stare hišne številke različnih krajev in smerokazi. 
    Lojze je že več kot 20 let član Slovenskega etnološkega društva in se redno udeležuje srečanj, kjer si z drugimi zbiratelji izmenjuje znanje in izkušnje. Svoje znanje rad deli z drugimi, še posebej pa si želi, da bi se mladi bolj zanimali za preteklost in dediščino svojih prednikov. Vedno znova poudarja, da stvari niso le predmeti, ampak nosilci zgodb, ki jih ne smemo pozabiti.
    Vsak predmet ima svojo zgodbo, ki jo Lojze z veseljem pripoveduje obiskovalcem. Pred desetimi leti so Lojzeta obiskali tudi strokovnjaki Slovenskega etnološkega društva, med njimi prof. dr. Janez Bogataj, ki so njegovo zbirko prepoznali kot izjemno dragoceno. Kljub temu da sam pravi, da še ni popolnoma urejena, je neprecenljiv del kulturne dediščine občine in širše.
    Lojze Oblak je v dveh desetletjih zbiranja opravil veliko delo. Vsak, ki prestopi prag njegove zbirke, odnese s seboj del preteklosti, ki je še vedno živa.
    Vabljeni, da si Lojzetovo zbirko v Šentjoštu ogledate tudi sami.

    M. D.

    Foto: Jure Žitko, M. D.

  • Pustovanje na Dobrovi

    Pustovanje na Dobrovi

    V nedeljo, 2. marca, je na Dobrovi potekalo že tretje tradicionalno pustovanje, ki je privabilo številne maškare vseh generacij. Dogajanje se je začelo ob 14. uri pred športno dvorano, kjer so se zbrale pustne šeme in nestrpno pričakovale začetek povorke. Za uvod so tolkalci Godbe Dobrova – Polhov Gradec s takti bobnov povabili maškare v sprevod, ki se je podal skozi Dobrovo. 
    Pred trgovino Mercator se je povorki pridružila še Švicarska godba Dobrova – Polhov Gradec, ki je z živahnimi melodijami poskrbela za pravo pustno vzdušje in vodila sprevod nazaj proti športni dvorani. Za razliko od prejšnjega leta je tokrat maškare spremljalo sončno in prijetno vreme, kar je še dodatno popestrilo praznično vzdušje. 
    Po prihodu v dvorano so na otroke in odrasle že čakali animatorji, ki so poskrbeli za nepozabno pustno zabavo. Ovčke in Kranjski Janez so s plesom in igrami razveselili tako najmlajše kot starejše maškare. Vsi zbrani so uživali tudi ob čarovniški predstavi, ki jo je uprizoril Čarovnik Jole Cole in s svojimi triki očaral občinstvo. 
    Ves čas pustnega rajanja je za kulinarično ponudbo skrbela Godba Dobrova – Polhov Gradec s pomočniki. Maškare so se lahko posladkale s slastnim šmornom, hrustljavim pomfrijem ter priljubljenimi cake popsi, na voljo pa so bili tudi posebni cocktaili. Poleg tega je obiskovalce navdušil bogat srečelov s kar 400 dobitki, v foto kotičku pa so si lahko vsi udeleženci ustvarili večne spomine na veseli dan. 
    Vrhunec dogodka je bil izbor najboljših mask Dobrove. Maškare so se ob glasbi sprehajale v krogu pred odrom, komisija na čelu s Kranjskim Janezom pa je izbrala najboljše. Med nagrajenci so bili skupina Kmetija Backa Jona, družina pavov, vesolje z zvezdami, krokodilček, ananas, kokice, Trump in varnostnika, mali lisjak, kmet in račka, smučar, grozdje, Pop It, Radenska z družino, vikinška družina ter avionček. Vse vesele maškare so na koncu za nagrado prejele prave Trojanske krofe. 
    Za zaključek je sledilo še sproščeno druženje ob glasbi skupine Laura & Company, ki je s pestrim glasbenim programom poskrbela, da je bilo pustno rajanje na Dobrovi zaključeno v pravem prazničnem vzdušju.

    M. D.
    Foto: J.D., T. T., E.B.S.

  • Pomlad v vrtcu pri OŠ Dobrova

    Pomlad v vrtcu pri OŠ Dobrova

    V Vrtcu pri OŠ Dobrova smo že prav dobro zakorakali v pomlad. No, saj ne more biti drugače, ko pa smo zimo na začetku meseca s pustnim rajanjem pregnali daleč stran. Na pustni torek namreč v vrtcu ni bilo otrok in vzgojiteljic, pač pa številni superjunaki, pikapolonice, čarovnice, kužki, kavbojci, princeske, žirafe, samorogi, policisti, gasilci, kokoške in še mnogi drugi. V skupinah smo si pripravili pravo pustno rajanje s plesom, petjem in igro z baloni ter se na koncu odpravili še na povorko in zimo s svojim veseljem odganjali še po celi vasi. Te dni tako že spoznavamo nov letni čas, pomlad, opazujemo, kako se narava spreminja in uživamo v vse toplejših sončnih žarkih, se učimo nove pomladne pesmice, ustvarjamo in krasimo naše igralnice ter se pripravljamo na prihajajoč materinski dan. Seveda se tudi zavzeto pripravljamo na prireditev ob 60. obletnici vrtca ter 180. obletnici šolstva na Dobrovi. Ob tej priložnosti smo obe enoti vrtca okrasili za praznovanje, v kolektivu pa smo sestavili tudi himno vrtca, ki predstavlja naš vrtec, vizijo in vrednote, ki nas vodijo pri našem delu. To je naša himna.  

     

    Naš vrtec

    Sredi vasi kot močan hrast
    vrtec naš stoji. 
    V njem srečo in smeh 
    najdemo vsi.

    Igrivi, ustvarjalni in samostojni smo,
    v vrtec radi hodimo.
    Vsak dan se kaj novega naučimo
    in srečo med seboj delimo.

    Hitro, hitro mine čas,
    kar poglejte vse nas,
    od dojenčka majhnega
    do šolarja velikega.

    Zato naj daleč sliši se ta glas,
    ki ga širimo čez vas.
    Tu v igri in smehu srečo najdemo vsi,
    saj otroci vrtca Dobrova smo mi.

     

    Anamarija Oven, vzgojiteljica v vrtcu pri OŠ Dobrova

  • Zbiranje in ravnanje z odpadnim tekstilom v zbirnih centrih

    Zbiranje in ravnanje z odpadnim tekstilom v zbirnih centrih

    Spoštovani,

    JP VOKA SNAGA d.o.o. opravlja obvezno gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana in Občinah Brezovica, Cerklje na Gorenjskem, Dol pri Ljubljani, Dobrova – Polhov Gradec, Horjul, Ig, Medvode, Škofljica, Velike Lašče in Vodice.

    Obveščamo vas, da so bili v soboto, dne 08. 03. 2025, v vse zbirne centre na področju zgoraj omenjenih občin dostavljeni zabojniki za zbiranje odpadnega tekstila (koda odpadka 20 01 11) .

    Občani Horjula lahko odpeljete odpadni tekstil v zbirni center na Barje, Cesta dveh cesarjev 101, 1000 Ljubljana.

    Zabojniki so ustrezno označeni z nalepkami za odpadni tekstil (glejte priponko).

     

    V zabojnik sodi(jo):

    • suh tekstil za snovno predelavo,
    • vse vrste oblačil, ki niso blatna, plesniva ali vlažna,
    • hišni tekstil (prevleke za vzglavnike in odeje, jogi rjuhe, brisače, kuhinjske krpe, prti ipd.).

    V zabojnik ne sodi(jo):

    • čevlji,
    • modni dodatki (pasovi, torbice, klobuki),
    • plišaste igrače,
    • vzglavniki, odeje, tepihi, zavese,
    • pena in druge primesi (plastične vrečke ipd.).

     

    Hvala za vaše sodelovanje ter pomoč pri pravilnem zbiranju in ravnanju z odpadnim tekstilom.

     

  • Zbiranje odpadnega tekstila v občini

    Zbiranje odpadnega tekstila v občini

    JP Voka Snaga d.o.o. izvaja gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov v občini Dobrova – Polhov Gradec in nekaterih drugih okoliških občinah. Z namenom izboljšanja sistema ravnanja z odpadki so 8. marca 2025 v zbirni center Barje dostavili zabojnike za zbiranje odpadnega tekstila. Ti so ustrezno označeni in namenjeni pravilnemu ločevanju tekstilnih odpadkov, s čimer se spodbuja snovna predelava materialov. 
    V zabojnike je dovoljeno odlagati suh tekstil, primeren za nadaljnjo predelavo, oblačila, ki niso blatna, plesniva ali vlažna, ter hišni tekstil, kot so prevleke za vzglavnike in odeje, jogi rjuhe, brisače, kuhinjske krpe in prti. Med odpadke, ki ne sodijo v te zabojnike, spadajo čevlji, modni dodatki, kot so pasovi, torbice in klobuki, plišaste igrače, vzglavniki, odeje, preproge, zavese ter pena in druge primesi, na primer plastične vrečke.
    Najbližji zbirni center na Barju se nahaja na Cesti dveh cesarjev 101, 1000 Ljubljana, dosegljivi so na telefonsko številko: 01 580 81 00. Odpiralni čas: 
    od 1. aprila do 31. oktobra: od ponedeljka do sobote med 6.00 in 20.00 uro 
    od 1. novembra do 31. marca: od ponedeljka do sobote med 6.00 in 18.00 uro

    Pravilno ločevanje prispeva k učinkovitejši rabi virov in varovanju okolja, zato je pomembno, da vsak posameznik odgovorno pristopi k ravnanju z odpadnim tekstilom.

    M. D.

  • 7. april – svetovni dan zdravja

    7. april – svetovni dan zdravja

    Svetovni dan zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 7. aprila, je bil priložnost za razmislek o pomenu skrbi za zdravje in preventivnih ukrepov, ki lahko pomembno prispevajo k boljši kakovosti življenja. Na ta dan številne zdravstvene ustanove in posamezniki po vsem svetu spodbujajo ozaveščenost o zdravju in pomenu zdravega načina življenja.

    Zdravje je temeljna vrednota vsakega posameznika, vendar se pogosto dogaja, da se ljudje nanj spomnijo šele takrat, ko ga začnejo izgubljati. Uravnotežena prehrana, redna telesna aktivnost, zadostna količina spanja ter zmanjševanje stresa so ključni dejavniki, ki prispevajo k dobremu počutju. Prav tako je pomembna preventiva, saj lahko pravočasni zdravstveni pregledi pomagajo preprečiti ali zgodaj odkriti številne bolezni.

    V Sloveniji so se ob tej priložnosti številne zdravstvene ustanove osredotočile na promocijo brezplačnih preventivnih zdravstvenih pregledov in programov za krepitev zdravja. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je predstavil pobudo Pesmi za zdravje, s katero želi na inovativen način spodbuditi prebivalce k večji udeležbi na preventivnih pregledih in zdravstveno-vzgojnih delavnicah. V sodelovanju z agencijo Yootree so nastale navdihujoče pesmi, v katerih so predstavniki različnih ciljnih skupin prepevali o koristih rednih pregledov in strokovnih delavnic.

    Kljub številnim prizadevanjem za promocijo preventive se je izkazalo, da veliko prebivalcev med 30. in 60. letom starosti ne obiskuje brezplačnih pregledov in ne izkorišča priložnosti za izboljšanje svojega zdravja. Glavni razlogi za to so bili pomanjkanje časa, nepoznavanje programa Skupaj za zdravje ter strah pred morebitnimi neprijetnimi izvidi. Da bi tovrstne ovire premagali, so v okviru akcije Pesmi za zdravje pripravili televizijske oglase, šest krajših spletnih videov in številne druge oblike obveščanja, vključno s tiskanimi gradivi in radijskimi prispevki.

    Svetovni dan zdravja letos lahko ponovno poudarja pomen rednega spremljanja zdravstvenega stanja, zdravega življenjskega sloga in vključevanja v programe, ki lahko posameznikom pomagajo ohraniti vitalnost in dobro počutje. Preventiva ostaja ključ do dolgega in kakovostnega življenja, zato je pomembno, da se vsak posameznik zaveda, kako veliko vlogo ima pri skrbi za svoje zdravje.

    M.D.

    Preko QR kode lahko dostopate do kratkih pesmi, ki vabijo k preventivnim pregledom. 

  • Obisk zakoncev Bizjan

    Obisk zakoncev Bizjan

    Na sončno petkovo dopoldne, 7. marca 2025, sta nas v vrtcu Horjul obiskala prav posebna gosta. V sklopu obogatitvenih dejavnosti smo medse povabili poklicna glasbenika, zakonca g. Matijo in go. Ano Bizjan. Glasbenika sta nam predstavila svoj poklic, nato pa nas popolnoma očarala s svojim čudovitim petjem. Spoznali smo, kaj lahko človek prikaže s svojim glasom, ki je ob zvokih klavirja, kitare in harmonike zvenel res krasno. Preko njunega nastopa smo spoznali, kako lepa je lahko slovenska beseda, ko ta zazveni v pesmi. Ob koncu druženja smo ob Matijevem igranju na inštrumente skupaj zapeli in zaplesali.
    Glasbenikoma Bizjan se zahvaljujemo za njun obisk in čudovito predstavitev poklica.

    E. M.