Kategorija: Novice

  • Avtocestni priključek na primorski avtocesti A1 na Lukovici se je preimenoval v »Dragomer – Lukovica« –  zadnji klic na pomoč.

    Avtocestni priključek na primorski avtocesti A1 na Lukovici se je preimenoval v »Dragomer – Lukovica« – zadnji klic na pomoč.

    Spoštovani!
    1. V februarju 2025 smo na Lukovici pridobili novi nadvoz čez primorsko avtocesto A1. Vse pohvale zelo pridnim delavcem skozi celotno obdobje gradnje (od julija 2023 dalje).
    2. Dne 19. in 25. februarja 2025 sta bila “dva ta vesela dneva”. Del Lukovice je namreč dobil protihrupno ograjo ob avtocesti. Na to protihrupno ograjo smo čakali že od leta 2012.
    3. V zvezi s preimenovanjem avtocestnega priključka so mi v preteklosti podali že več odgovorov. Poimenovanje je bilo usklajeno z Ministrstvom za infrastrukturo in Občino Log-Dragomer. DARS-ova uveljavljena splošna praksa je, da se priključki poimenujejo po večjih naseljih. Tak način poimenovanja sledi logiki vodenja prometa od večjih krajev proti manjšim, zaradi dobre orientacije v prostoru. Najbrž še niste slišali, da je s pomočjo sodobne tehnologije in uporabe množičnih načrtovalnikov poti ter GPS naprav mogoče pot načrtovati do najmanjše podrobnosti. Krajani manjših naselij smo potemtakem manj vredni in manjši kraji nikoli ne moremo priti v ospredje ter nikoli ne moremo biti prepoznavni.
    Samo naselje Dragomer sploh ne meji na avtocesto. Tudi sedež Občine Log-Dragomer ni v Dragomerju, ampak je na Logu. Z imenovanjem priključka »samo« v Dragomer, bo ponovno izbrisan naš kraj Lukovica. Lukovica je star slovenski kraj (1431). Grad Lukovec je omenil tudi Janez Vajkard Valvasor v Slava Vojvodini Kranjske (1689).
    4. Lukovica je res v manjšini, ampak je bila pa dovolj dobra za to, da so uničili kvalitetna barjanska zemljišča za potrebe gradnje avtocestnega priključka. Dovolj dobra je bila tudi, da je na Lukovici zgrajena čistilna naprava, ki je najpomembnejši investicijski projekt občine: Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice – 3. sklop.
    5. Kot večna optimistka mislim, da je vendarle še možnost, da se avtocestni priključek na primorski avtocesti A1 preimenuje v edino pravilno ime, in sicer: Dragomer-Lukovica.
    6. Ime Dragomer–Lukovica imamo že v imenovanjih: Prostovoljno gasilsko društvo Dragomer–Lukovica; Športno društvo Dragomer-Lukovica; Društvo upokojencev Dragomer-Lukovica; avtobusni postaji Dragomer-Lukovica itd.
    7. Gradnja avtocestnega priključka na Lukovici je v zaključni fazi. Po dokončanju gradnje bo potrebno pridobiti uporabno dovoljenje. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo izdalo uporabno dovoljenje za avtocestni priključek Dragomer-Lukovica.
    8. Upajmo, da bo vsaj na usmerjevalni tabli zapisana Lukovica … (Brezovica, Lukovica, Dragomer, Vnanje Gorice, Log). Mimogrede, ne mi napisati Lukovica pri Brezovici, zato ker za Brezovico tudi ni napisano »Brezovica pri Ljubljani« in za Log tudi ni napisa »Log pri Brezovici«.
    9. Seveda so tudi pozitivne stvari avtocestnega priključka, ki je strateškega pomena:
    – izboljšana prometna varnost (pločniki, javna razsvetljava, semafor, označbe, table);
    – ureditev potokov,
    – umirjanje hitrosti pod 90 km na uro na regionalni cesti skozi Lukovico,
    – protihrupna ograja,
    – večja kvaliteta bivanja in višja vrednost nepremičnin.

    P. S.: Se vidimo na otvoritvi enega od največjih projektov v lepi Sloveniji. Predstavniki DARS-a in državniki nas boste spoznali po tem, da bomo nosili majico z napisom: “Lukovica = Barcelona” oziroma “Lukovica =nesojeno ime diamanta”.
    S spoštovanjem,
    Maja Zorc, Lukovica

  • Čajanka DU Log

    Čajanka DU Log

    Naša prva čajanka v tem letu se je zgodila v mesecu kulture, katerega posebej  obeležuje Slovenski kulturni praznik 8. februarja. Zaradi občinske proslave,  posvečene temu prazniku, smo naše srečanje izvedli teden dni kasneje, v sredo 12. februarja 2025, ko se je vabilu odzvalo 17 članov. 
    Času primerno je bila tudi naša čajanka kulturno obarvana. Obiskala nas je večini že znana, »kamišibajka« Tomi Zaletel. Gre za japonsko umetniško obliko pripovedovanja zgodb ob slikah na malem lesenem odru, ki pritegne občinstvo k uživanju ob upodobitvah in najrazličnejših zgodbah. Tokrat nam je Tomi predstavila hudomušni zgodbi Frana Milčinskega: »Turki v Butalah« in »Butalski zajec«. Ob »butalščinah« smo se vsi prisotni zabavali, razvila se je tudi debata o pripravi vsebin in ilustracij za izvedbo predstave. Omeniti moram, da je Tomi na tem področju že prava  umetnica. Naši zvedavosti je sledila zgodbica »Lisička se nauči pisati«, za katere interpretacijo in ilustracije je na festivalu kamišibajkarjev Slovenije prejela zlato priznanje. Zahvaljujemo se Tomi za njen obisk, vsekakor jo bomo še povabili medse, saj je tovrstno gledališče še kako zanimivo, ne le za otroke, tudi za nas. 
    S tem se naš kulturni del še ni zaključil. Tokratno srečanje je poudarilo pomen kulture v vsakdanjem življenju, ki nas navdihuje, združuje in povezuje. Kultura živi med nami in v nas ter se izraža skozi besede, glasbo, pesmi, ples. V prepričanju, da so tudi med našimi člani skriti talenti, sem jih povabila, da srečanju dodajo svoj prispevek. Njihov odziv je potrdil moja pričakovanja, saj se je kar nekaj prisotnih odzvalo … 
    Sonja K. nam je prebrala resnično zgodbo »Največja preizkušnja«, katere avtorica je njena prijateljica Marinka iz Kopra. Pretresljiva zgodba s srečnim koncem se nas je dotaknila in nam vsem dala misliti. 
    Tudi Andrej J. je zrecitiral pesmico, ki mu je ostala v spominu od najzgodnejšega otroštva: »Drejček-Nejček, mali mož« (Tone Pavček), in še pesem avtorice Marte Gorup iz njene zbirke pesmi »Imela bi rada sonce« z naslovom »Kam kaj dam«. Prisluhnili smo tudi pesmi Mateja Bora »Šel je popotnik skozi atomski vek« in njegovi avtorski pesmi »Starega ptiča tožba«. 
    Svoj recital nam je kar na pamet postregel tudi Andrej K. z delom Prešernovega »Sonetnega venca« in pesmijo Karla Destovnika Kajuha »Kje si, mati?« 
    Helena K. nam je prebrala Prešernovo pesem »Od železne ceste«, zapela pa nam je tudi pesem, ki izvira iz časa NOB. Avtor je neznan, naučila pa se je je od svoje mame, ki je bila v tistem času v begunskem centru Vetrinj pri Celovcu, kjer so prepevali domoljubno pesem »Kje je mesto Ljubljana?«. 
    Kot običajno se je druženje nadaljevalo ob čaju, kozarčku rujnega in prigrizkih ter sladicah, ki so jih prinesle tokratne udeleženke. Vsem hvala, da ste pripomogli k še enemu prijetnemu druženju. Dobrodošli na naslednji čajanki v marcu!

    Za DU Log: Damijana T.

  • Valentinov plezalni vikend

    Valentinov plezalni vikend

    Sredi februarja je Plezalni center Verd kar pokal po šivih od živahnega vrveža plezalcev in plezalk. V petek, na valentinovo, so rekreativni odrasli plezalci uživali v plezanju posebej pripravljenih balvanov v sklopu Vaške lige. Sobota in nedelja pa sta bila posvečena otrokom, ki so z navdušenjem in vztrajnostjo »grizli« plezalne oprimke na uradnem tekmovanju »Zahodna liga«, ki poteka pod okriljem Planinske zveze Slovenije.

    V obeh dneh se je na plezalnih stenah zvrstilo rekordnih 480 mladih plezalcev in plezalk iz zahodnega dela Slovenije, pri čemer je največjo udeležbo, kar 79 tekmovalk, beležila kategorija starejših cicibank.
    Športno društvo SCT je na tej lokaciji prvič gostilo tako množično tekmovanje, a kot je zatrdil predsednik društva Aljoša Grom, zagotovo ne zadnjič. Otroci, trenerji in starši so bili nad organizacijo navdušeni in so izrazili željo, da se z veseljem vrnejo. Devet tekmovalnih balvanov je bilo razporejenih v dveh prostorih – v »Balvanski dvorani« in »Veliki šutalnici«, posebni dvorani, kjer redno trenira zlata olimpijka Janja Garnbret, kar je dogodku zagotovo dodalo še poseben pečat.

    GT

    Med  480 plezalci iz 35 društev je bilo tudi 18 članov in članic domačega društva:

    1. mesto Primož Celjar (ml. cicibani)

    7. mesto jaka Kocijančič (ml. cicibani)

    21. mesto Mojca Gruden (ml. cicibanke)

    25. mesto Mara Voroš (ml. cicibanke)

    9. mesto Nace Grom (st. cicibani)

    19. mesto Gal Primc (st. cicibani)

    38. mesto Boril Vesel (st. cicibani)

     

    18. mesto Tinkara Laharnar (ml. deklice)

    36. mesto Vida Cerkvenik (ml. deklice)

    49. mesto Zoja Špk Jakin (ml. deklice)

     

    17. mesto Lara Turšič (st. deklice)

    23. mesto Ivana Hajdukovič (st. deklice)

    63. mesto Bonni Čuk (st. deklice)

     

    5. mesto Aljaž Zalaznik (st. dečki)

    34. mesto Jurij Škulj (st. dečki)

     

    11. mesto Maruša Podrzavnik (kadetinje)

    5. mesto Lovro Pavlin (kadeti)

    11. mesto Timi Zrimšek (kadeti)

     

     

  • Razpis za podelitev priznanj Občine Horjul za leto 2025

    Razpis za podelitev priznanj Občine Horjul za leto 2025

    Pisni predlogi za Razpis za podelitev priznanj Občine Horjul za leto 2025, se pošljejo do vključno 20. marca 2025 na naslov Občine Horjul.

    Občina Horjul podeljuje naslednja priznanja:
    –  naziv častni občan
    –  plaketo
    –  priznanje

    Občinska priznanja bodo podeljena na slovesnosti ob občinskem prazniku.

  • Povabilo klekljaricam in klekljarjem k izobraževanju »IDRIJSKA ČIPKA po risbah akad. slikarja RAFAELA TERPINA«

    Povabilo klekljaricam in klekljarjem k izobraževanju »IDRIJSKA ČIPKA po risbah akad. slikarja RAFAELA TERPINA«

    Čipkarska šola Idrija vabi k sodelovanju klekljarice in klekljarje z izkušnjami klekljanja zahtevnih cvetličnih elementov s tankim sukancem.

    Udeležba na 30 urnem izobraževanju bo brezplačna. Izobraževanje bo potekalo aprila 2025 in nato od oktobra 2025 do februarja 2026.

    Rok za prijavo na izobraževanje je 31. 3. 2025, na e-naslov metka.fortuna@csod.si ali osebno v Čipkarski šoli Idrija, Prelovčeva 2 v Idriji.

    V prijavi na kratko obrazložite vaše izkušnje s klekljanjem in priložite morebitna dokazila o znanju klekljanja (npr. certifikat geografske označbe Idrijska čipka, NPK klekljar/klekljarica, Rokodelstvo Art&Craft Slovenija, Priznani rokodelec/Priznana rokodelka).

    Vabljeni na predstavitev izobraževanja v Center idrijske čipke, Prelovčeva 2 v Idriji, v torek, 18. 3. 2025, ob 17:00.

  • Odziv na delavnico o splošni varnosti

    Odziv na delavnico o splošni varnosti

    V okviru naše univerze smo januarja v sodelovanju s Policijsko postajo Vrhnika že tretjič zapored organizirali delavnico na temo splošne varnosti. Moderatorica je v imenu univerze nagovorila prisotne ter se jim zahvalila za udeležbo, saj s tem potrjujejo pomen obravnavane tematike za skupno sobivanje.

    Uvodoma so udeleženci razpravljali o občutku varnosti v svojem kraju. Vsi so izrazili pozitivno mnenje, kar predstavlja pomembno sporočilo z vidika splošne varnosti. Sledila je predstavitev gospoda Janeza Kavčiča, rajonskega policista, ki je prisotne seznanil z aktualnim dogajanjem na Vrhniki in v okolici v povezavi z varnostjo občanov.

    Med ponavljajočimi se tematikami je bila tudi tokrat zaščita krajanov pred krajami in vlomi.

    Nekdaj so nepridiprave prepoznali po obleki in govorici, danes pa so metode prevarantov veliko bolj prefinjene. Na delavnici smo razpravljali tudi o tem, kako naj se občani obnašajo ob obiskih oseb, ki se predstavljajo kot potujoči trgovci, predstavniki telekomunikacijskih podjetij ali komunalnih služb, njihov dejanski namen pa je tatvina. Pomembno je, da neznancev ne spuščamo v svoje domove brez ustreznega nadzora.

    Med kriminalnimi dejanji narašča tudi število vlomov v avtomobile, pri čemer izstopa Tankovska cesta na Vrhniki. Vlomilci pogosto ne razbijajo stekel, temveč upognejo vrata, zaradi česar vlom sprva ni takoj opazen. Za zaščito pred vlomi je priporočljivo denarnice, torbice in druge vrednejše predmete pospraviti na varno mesto, da ne pritegnejo pozornosti vlomilcev.

    Po besedah gospoda Kavčiča se je mladostniški vandalizem, ki je bil predmet razprave na prejšnjih dveh delavnicah, nekoliko umiril. K temu sta gotovo prispevala uvedba varnostnika v trgovskem centru ter namestitev videonadzora na tržnici. Občina Vrhnika je v lanskem letu začela iskati primeren prostor za mladinsko dejavnost in organizirala posvet, ki se ga je udeležilo veliko zainteresiranih občanov. Upamo, da bodo kmalu znani tudi konkretni predlogi lokacij.

    Kljub temu pa ostaja zaskrbljujoč porast uporabe drog med osnovnošolci. Policija je evidentirala skupino, ki se ukvarja z razpečevanjem drog in pri tem uporablja skuterje, kar otežuje njihovo izsleditev. Policija poziva občane k večji odzivnosti in spodbuja anonimne prijave na ustrezno telefonsko številko 080-1200.

    Gospod Kavčič je ponovno poudaril pomen vzgoje v družini in opozoril, da starši pogosto ne preverjajo, kako njihovi otroci porabljajo žepnino. Svetuje, naj bodo starši pozorni na morebitno nenavadno porabo denarja, saj mladostniki lahko sredstva porabijo tudi za prepovedane droge. Pogosto se zgodi, da starši nimajo realne slike o morebitni uporabi drog pri svojem otroku. V zvezi s tem je bilo izpostavljeno, da lahko starši v lekarnah kupijo test za ugotavljanje prisotnosti drog.

    Največ časa smo na delavnici namenili ozaveščanju o bančnih spletnih prevarah. Pri izvajanju e-bančnih transakcij je nujno preveriti verodostojnost pošiljateljevih zahtevkov in se ne odzivati na sumljive pozive v imenu banke. Po mnenju gospoda Kavčiča se v zadnjem času pogosto dogaja, da se denarna sredstva pomotoma nakažejo na napačne račune. Pošiljatelji namreč niso dovolj pozorni na številke računov, ki na prvi pogled delujejo pravilno, vendar vsebujejo namerno spremenjene številke. Na Policijski postaji Vrhnika opažajo porast takšnih prevar, še posebej pri poslovanju med podjetji.

    Delavnico smo zaključili s predlogom, da združimo moči Policijska postaja Vrhnika, naša univerza ter uredništvo Našega časopisa, in v prihodnje pripravimo krajše prispevke za večjo ozaveščenost krajanov o nevarnostih e-bančnih prevar.

    Policijski postaji Vrhnika se zahvaljujemo za sodelovanje in upamo, da bo delavnica postala tradicionalna.

    Dr. Katica Pevec Semec, moderatorica delavnice

  • Maškare obiskale ZD Vrhnika

    Maškare obiskale ZD Vrhnika

    Pustni torek je prinesel veselje tudi v Zdravstveni dom Vrhnika, saj so nas obiskale maškare, ki so s smehom in dobro voljo razsvetlile dan tako zaposlenim kot obiskovalcem. Letos so bile maškare v prav posebnem slogu – v duhu našega poslanstva so se preobrazile v junake ustne higiene! S tem so na zabaven način spomnile vse prisotne, kako pomembno je redno in temeljito čiščenje zob. Njihovo sporočilo je bilo jasno: zdrav nasmeh je najlepša maska, ki jo lahko nosimo vsak dan! Za dodatno sladko presenečenje pa je poskrbela Slaščičarna Berzo, ki je našim zaposlenim podarila slastne krofe. Iskreno se jim zahvaljujemo za to lepo gesto – ker tudi tisti, ki skrbijo za zdravje drugih, potrebujejo trenutke sladkega razvajanja.

    ZD Vrhnika

     

     

  • S komenskega krasa do Devina

    S komenskega krasa do Devina

    Sijoča jutranja zarja je skupini pohodnikov DU Dobrova obetala lep marčevski pohod. Tokrat smo se odpravili na Kras. Prehoditi smo nameravali323 m visok hribGrmada. Njeno pobočje se na severu dviga nad Brestovico in na jugu nad Sesljanom in Devinom. Zaradi strateške lege je bila vzpetina med 1. svetovno vojno zelo pomembna, tu je potekala avstroogrska obrambna linija, tam so še danes vidni sledovi bunkerjev in strelskih jarkov. 
    Avtobus nas je popeljal do Vipave, nadaljeval skozi manjša naselja, mimo Štanjela, Komna do Brestovice, kjer se je pričel naš pohod. Mimo romarske cerkvice sv. Anastazije iz 15. stoletja smo se po stezicah povzpeli do vrha. Od tu je bil vse okrog lep razgled od zasneženih vrhov Julijcev in Dolomitov ter na bližnji Tržaški zaliv. 
    Po kratkem počitku smo se spustili do vasice Cerovlje in še naprej do obmorskega mesteca Sesljan. Od tu do Devina smo hodili po znani Rilkejevi poti, eni najlepših poti na tem območju. Speljana je ob robu visokih pečin nad Sesljanskim zalivom in nudi lep pogled na morje. Pohod  smo zaključili v Devinu, se z avtobusom odpeljali do Divače, kjer so nam pripraviliokrepčilo.
    Lep sončen dan je naš spomladanski pohod še polepšal.

    Franci Železnik

     

  • Pekle pustne dobrote

    Pekle pustne dobrote

    Na dan pred pustnim torkom smo se članice DU Dobrova pod vodstvom mojstrice peke Mirjam Kavčič organizirale peko pustnih dobrot. Tečaj je potekal v sproščenem, vendar zelo delovnem vzdušju, kar slike govorijo same po sebi.

      DU Dobrova

  • Prijatelji nordijske hoje z veseljem hodimo in se družimo

    Prijatelji nordijske hoje z veseljem hodimo in se družimo

    V sončnem dopoldnevu smo se prijatelji nordijske hoje po zimskem premoru ponovno srečali in se odpravili na četrtkov redni pohod po prelepi Blagajevi deželi.

    Pot nas je vodila po sprehajalni poti čez polja od Dobrove proti Gradaščici in za Razore. Na poti tja in nazaj smo se nekajkrat ustavili in občudovali prebujajočo se naravo. Pogovorili smo se o naših spomladanskih četrtkovih poteh in spomnili smo se naših odsotnih prijateljev z upanjem, da se nam kmalu pridružijo na naših poteh, ko odkrivamo lepote naših krajev.

    Prihodnji četrtek, 13. marca, se bomo zbrali ob 9. uri v ŠRC Gabrje. Sprehodili se bomo skozi Gabrje pod Ostrožnik in nazaj.

    20. marca pa se bomo odpeljali z avtobusom na Kras in se sprehodili po Štanjelu.

    Veselimo se srečanj na skupnih poteh!

    Za nordijsko hojo: Tone G.