Kategorija: Novice

  • Čestitka ob Dnevu državnosti

    Čestitka ob Dnevu državnosti

    Vsem občankam in občanom čestitam ob 25. juliju – Dnevu državnosti. Na ta dan pred 34. leti je Skupščina Republike Slovenije sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.
    V desetdnevni osamosvojitveni vojni, ki je sledila agresiji Jugoslovanske ljudske armade, so kot policisti in pripadniki teritorialne obrambe pri obrambi domovine aktivno sodelovali tudi številni domačini. Kot izredno pomembno za uspešno obrambo domovine se je izkazalo zavzetje skladišča orožja in streliva pod Strmcem. Brez uspešnega oboroženega odpora in spontane podpore ogromne večine prebivalcev temu odporu, samostojne in neodvisne Slovenije ne bi bilo.
    K temu, da smo se uspešno osamosvojili brez izgube velikega števila življenj in ogromne materialne škode ter kmalu bili mednarodno priznani s strani velikega dela mednarodne skupnosti, so veliko prispevali tudi diplomatski napori vodilnih političnih funkcionarjev ter številnih Slovencev in Slovenk v takratnih jugoslovanskih organih in diplomaciji. Pa tudi številne osebne pobude državljanov, ki so preko svojih vplivnih znancev v tujini prispevali k temu, da je bila mednarodna javnost kljub zadržkom nekaterih velikih sil, naklonjena naši osamosvojitvi.
    Vse zgoraj navedeno je na že predhodno pridobljenih kulturnih, ekonomskih in političnih institucionalnih podlagah prispevalo k temu, da smo ne glede na svetovno-nazorske, kulturne in politične razlike vzpostavili nujno potrebno enotno podlago slovenski državnosti in samostojnosti ter izvedli prelomne korake za to, da smo se prvič v zgodovini konstituirali kot nacija, kot narod v suvereni in samostojni državi.
    Kot vselej, ko gre v zgodovini za prelomne trenutke, pa vsi ti procesi niso bili ne harmonični, ne premočrtni ter jih, tako kot posameznikov, ki so v njih odigrali ključno vlogo, ne smemo ocenjevati po poenostavljenih črno-belih ideoloških merilih. Le tako bomo iz preteklosti lahko črpali moč za uspešna soočenja z izzivi sedanjih globalnih geo-političnih in ekonomskih prelomov.
    Peter Črnilogar, župan

  • Ob izidu publikacije Pogovori z občani – Kolo življenja tudi Srečanje 90-letnic in 90-letnikov

    Ob izidu publikacije Pogovori z občani – Kolo življenja tudi Srečanje 90-letnic in 90-letnikov

    Od leta 2019 do zdaj jim je uspelo zapisati življenjske zgodbe petindvajsetih devetdesetletnikov iz Občine Log–Dragomer. Predsednica društva Nika Gams je ob tem povedala, da lahko iz njihovega pripovedovanja spoznavamo zgodovino tukajšnjih krajev in vrednote časa, v katerem so živeli, česar  mlajše generacije ne najdejo v učbenikih. Takrat so bile povsem drugačne življenjske razmere kot danes. Dejstvo je, da sedanji čas prinaša velike spremembe in veliko novih izzivov, naša prihodnost je nepredvidljiva. Zato je izjemno pomembno, da se iz izkušenj starejših učimo, kako lahko najdemo notranjo moč za življenje v težkih okoliščinah, o pomenu vztrajnosti in dela za doseganje ciljev ter o pomembnosti družine in prijateljev, ki nas resnično naredijo bogate in srečne. 
    Tudi župan Miran Stanovnik je vsem, ki so se udeležili tega srečanja, namenil nekaj besed in poudaril, da so tovrstna srečanja pomembna za ohranjanje spominov in da izkažemo spoštovanje vsem tistim, ki so vsak po svoje prispevali skupnosti. Zelo je ponosen tudi na dejstvo, da je Občina Log– Dragomer ena tistih, ki je do starostnikov prijazna občina. Vesel je, da že več kot pet let sodelujejo pri tem projektu in podporniki zanj ostajajo še naprej.
    V tokratni, že šesti izdaji revije Pogovori z občani – Kolo življenja, so avtorji Dragica Krašovec, Irena Lenaršič in dr. Dušana Findeisen, predstavili zgodbe in spomine Alojza Kavčnika, Marije Mimi Šarabon in Leopolda Blaznika. Gre za zanimivo branje in zelo dober vpogled v življenje nekdaj. Sicer pa ustvarjalci revije, kot so zapisali, verjamejo, da skupnost brez zgodovine nima prihodnosti. Prav ta posebna pričevanja njihovih sogovornikov so tisti most, ki preteklost povezuje s prihodnostjo.
    Celotno dogajanje so popestrili tudi s kratkim kulturnim programom, potem pa so se vsi obiskovalci ob dobri kulinarični ponudbi družili in preživeli lepo ter prijetno popoldne. 

    Andreja Čamernik Rampre
    Foto: Andreja Čamernik Rampre

  • Komunikacija kot orožje: Zaupna naloga Jožeta Žitka v času osamosvajanja

    Komunikacija kot orožje: Zaupna naloga Jožeta Žitka v času osamosvajanja

    V nadaljevanju vam predstavljamo eno takšnih zgodb – zgodbo, ki osvetljuje osamosvojitev skozi oči posameznika, ujetega v vihro zgodovine, a hkrati odločnega, da prispeva k neodvisni prihodnosti naše države. Preberite, kaj je o spominih na osamosvojitev povedal Borovničan Jože Žitko. 
    Jože Žitko je bil v času osamosvajanja Slovenije zaposlen v ljubljanskem Leku, zaposlen kot v. d. vodja elektro vzdrževanja, v privatnem življenju pa se je ukvarjal z radioamaterstvom. Za občutek, radioamater je človek, ki vzpostavlja radijske zveze po celem svetu na kratkem valu. Sam je bil specializiran na UKV in UHF področju, kjer je delal preko odboja od Lune. Zanimivo je nekoč signal dobil celo iz Nove Zelandije, s tamkajšnjim radioamaterjem sta si izmenjala nekaj kratic. “Je kar zanimivo, Luna je namreč kot ogledalo in za delo preko odboja imamo poseben program, ki smo ga dobili od Nase.” Zakaj radioamater? “Ker nismo profesionalci in prav poznavanje radioamaterskega dela mi je prav prišla v času osamosvajanja leta 1991.” 
    Vojno je doživel kot pripadnik 53. Območnega štaba – oddelka zvez Teritorialne obrambe republike Slovenije v Logatcu. Skupaj z Leonom Marjanom Možino z Vrhnike je ves čas agresije na Slovenijo deloval na področju zvez kot organizator in vzdrževalec žičnih in brezžičnih zvez. Z Možinom sta bila v civilni obleki in oborožena z osebnim orožjem, da sta bila med gibanjem po terenu čim manj opažena. 
    Še preden se je karkoli začelo, so po pripovedovanju Jožeta Žitka 22. junija 1991 v takrat zaprtem območju Kočevske Reke     vzpostavili prvo slovensko  vojaško radijsko omrežje z radijskimi postajami RACAL. Pogovor je bil kodiran in to je bila njihova prednost, saj jim Jugoslovanska vojska ni mogla prisluškovati, medtem ko so oni imeli odprti pogovor. Vse skupaj se je začelo na jesen leta 1990, ko sta ga na domu obiskala takratni poveljnik občinskega štaba TO Vrhnika Jožef Molk in skladiščnik Vinko Kucler z vprašanjem, ali bi na njegovem domu v pregled in hrambo prevzel sredstva radijskih zvez. “Vprašujoče pogledam ženo Cvetko, a bil sem bil takoj za, vedno sem bil za Slovenijo. V hrambo sem dobil vsa radijska sredstva, ki so bila v skladišču TO v Črnem Orlu na Vrhniki, kasneje pa še vsa radijska sredstva iz TO Logatec. Vsa sredstva sem najprej tehnično pregledal, preizkusil akumulatorje, popravil sem mikrotelefonske kombinacije in antenske konektorje. Vse radijske postaje sem potem preizkusil in pozneje vsak mesec praznil in polnil.”  O vsebini njegovega skladišča – delavnice in njegovem delu ni vedel nihče, razen pokojne žene Cvetke, ki je bila obveščena, da če se mu kaj zgodi, naj primerno ukrepa in obvesti pristojne. Dobil je osebno oborožitev, tudi miličniki so vsake toliko časa prišli preveriti okoli. “Bal sem se, da bi sosedje izvedeli za moje skrivno skladišče, Tisti, ki smo imeli vojaško opremo doma, se o tem nismo pogovarjali.”
    Njegova naloga je bila odgovornost za izvedbo zvez. “Ko je šla vojska proti Ljubljani, sem preko radiomaterske postaje pred 4. uro zjutraj slišal vse    . Poslušal sem, kako je rezervni miličnik Alojz Arzenšek javljal, da mu je tank povozil stoenko pred Gorjancem na Brezovici. Ko so napadali Vrhniko in Krvavec, smo vse slišali, kaj so se pogovarjali. Ampak oni niso vedeli, da jih poslušamo. Mislim, da je bila ta komunikacija precej ključna, mi smo vse vedeli, kaj se dogaja, oni pa od nas bolj malo.”     
    Jože omeni tudi     ključno zavzetje skladišča v Podstrmecu, ko se je na dogovorjeno javljanje preko radijske zveze na Vrhniko javljal vojak na služenju Bavčar, ki je sporočal, da je vse v redu, čeprav je bilo skladišče že zavzeto. Ta radijska postaja je bila kasneje videna v objektu stražarnica prebodena z bajonetom. Po odhodu JNA 25. 10. 1991 je prevzela stražo borovniška četa, z Leonom     Marjanom Možino in bivšim pilotom helikopterja Gazela, ki je prestopil v TO smo jim napeljali tudi nov telefonski kabel, ki je šel mimo Škulja, pripoveduje. “Da so imeli na straži telefon plus radijsko postajo. Ker so stražili, so to morali imeti. Takrat se je ta komunikacija zelo izkazala, ker seveda mobilnih telefonov ni bilo. Kar je danes nepredstavljivo, je to, da so bile vse te naprave težke, tudi do 25 kilogramov. Nekaj teh vojaških radijskih postaj je sedaj v muzeju v vojašnici v Blekovi vasi v Logatcu. S temi sredstvi, ki smo jih imeli, smo to izpeljali idealno in to je bistvo. Brez tega bi težko kaj speljali.” 
    Danes se vseh osamosvojitvenih dogodkov spominja     s srčnim ponosom in hvaležnostjo. “Dobro smo jo odnesli, glede na to, kakšno oborožitev smo imeli. Vzdušje pa je bilo na vrhuncu in bili smo zelo enotni,” še sklene in se hkrati z nekaj kritike ozre na današnje razmere in miselnost v Sloveniji.      
    Jože Žitko in Možina sta tudi prejemnika številnih priznanj, imata status veterana vojne za Slovenijo. Za hrambo sredstev zvez je leta 2009 Zveza veteranov vojne za Slovenijo      postavila spominsko obeležje na domačo hišo ki je na Ljubljanski cesti 43 v Borovnici, Jože Žitko je prejel tudi spominski znak Tajna skladišča 1990–1991.

    Rok Mihevc

  • Vabljeni na občinsko proslavo

    Vabljeni na občinsko proslavo

    Vabljeni!

  • Obnovili bomo lokalno cesto Dolenja vas–Zaklanec

    Obnovili bomo lokalno cesto Dolenja vas–Zaklanec

    Občina Horjul obvešča, da bo konec junija pristopila k rekonstrukciji lokalne ceste LC 067081 na odseku med Dolenjo vasjo in Zaklancem. Dela bodo potekala na dveh kritičnih odsekih: pri vodohranu Zaklanec (od približno km 5,050 do km 5,175) ter pri prepustu za odcep Zavrh (od približno km 2,697 do km 2,760).
    Rekonstrukcija ceste je potrebna zaradi slabega stanja prometne infrastrukture. Dela bodo obsegala celovito obnovo cestišča, ureditev odvodnjavanja in prometne signalizacije, kar bo v prihodnje omogočilo večjo varnost in udobje za vse uporabnike ceste.
    Zaradi izvedbe gradbenih del bo na omenjenih odsekih potrebna popolna zapora ceste. Zapora bo organizirana v dveh fazah, pri čemer bo vzpostavljen obvoz, ki bo potekal preko Zaklanca do Horjula po občinski cesti LC 067021 Dobrova–Horjul, nato pa po regionalni cesti R2 407/1145 Ljubljanica–Vrhnika do Ljubljanice in po regionalni cesti R3 641/1369 Ljubljanica–Ljubljana do Dolenje vasi, kjer bo promet preusmerjen nazaj na občinsko cest.
    Zaradi zahtevnih gradbenih del bo cesta v celoti zaprta za ves promet med 7.00 in 17.00 uro. Izven delovnega časa bo možen prevoz čez gradbišče na lastno odgovornost.
    Občani, ki živijo znotraj obeh zapor bodo lahko, v skladu z dogovorom z izvajalci del, prehajali preko gradbišča tudi v času popolne zapore.
    Občina Horjul se opravičuje za morebitne nevšečnosti in prosi za razumevanje ter strpnost med časom izvajanja del, ki bodo pomembno prispevala k izboljšanju prometne varnosti in kakovosti lokalne infrastrukture. Za dodatne informacije in podrobnosti o poteku del lahko občanke in občani spremljajo uradne objave občine Horjul.

    Petra Dobnikar, občinska uprava Občine Horjul

  • Vabilo na proslavo ob občinskem prazniku

    Vabilo na proslavo ob občinskem prazniku

    Občina Horjul vas vabi na praznovanje občinskega praznika v petek, 21. junija 2025. Prireditev se bo pričela ob 18.30 v Prosvetnem domu Horjul s podelitvijo občinskih priznanj. Ob 19. uri sledi muzikal Moje pesmi moje sanje, v izvedbi GŠ Vrhnika, oddelek Horjul.

    Praznovanje se bo nadaljevalo na Občinskem trgu.

    Vabljeni

  • Čestitka ob dnevu državnosti

    Čestitka ob dnevu državnosti

    Vsem občankam in občanom čestitam ob 25. juniju – Dnevu državnosti. Na ta dan pred 34 leti je Skupščina Republike Slovenije sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. V desetdnevni osamosvojitveni vojni, ki je sledila agresiji Jugoslovanske ljudske armade, so kot policisti in pripadniki teritorialne obrambe pri obrambi domovine aktivno sodelovali tudi številni domačini. Kot izredno pomembno za uspešno obrambo domovine se je izkazalo zavzetje skladišča orožja in streliva pod Strmcem. Lani je bilo zato konec junija na pobudo OZVVS Vrhnika–Borovnica in ob sodelovanju PGD Brezovica pri Borovnici in Občine Borovnica pri gasilskem domu na Brezovici pri Borovnici postavljeno spominsko obeležje vojne za Slovenijo. Slovesnosti so se poleg praporščakov veteranskih organizaciji in društev, Občine Borovnica in predstavnikov Slovenske vojske udeležili tudi takratni minister za obrambo Marjan Šarec ter poslanci DZ RS Bojan Čebela, Martin Premk in Borut Sajovic.

    Peter Črnilogar, župan

  • Začasna pomična popolna zapora občinske ceste

    Začasna pomična popolna zapora občinske ceste

    Obveščamo vas, da bo v nedeljo, 22. 6. 2025  od 09:10 do 12:30 začasna zapora cesteLC 067021 Dobrova – Horjul  in LC 067081 Zaklanec –Dolenja vas, zaradi kolesarskega Argonavtskega Maratona in dirke za Pokal Slovenije.
     
    Hvala za razumevanje!

  • Popravljena igrala na otroških igriščih

    Popravljena igrala na otroških igriščih

    Na otroškem igrišču pri naselju stanovanjskih blokov so bile na igralih zamenjane plezalne mreže. Na otroškem igrišču v Športnem parku Borovnica pa temeljito obnovljeno igralo Hišica kooti. Popravila so bila naročena že pred dobrim mesecem, vendar so izvajalci in dobavitelji zelo zasedeni. V kratkem bo popravljen tudi tobogan na otroškem igrišču v Športnem parku Borovnica, zamenjali pa bomo tudi mivko v peskovniku ter prepleskali klopi in leseno ogrodje zip-line žičnice.
    Vse starše in skrbnike otrok prosimo, da preprečujejo namerno uničevanje oz. neustrezno rabo igral.

    Občina Borovnica

     

  • Jubilejni koncert ob 40. obletnici delovanja Me PZ KUD Drenov Grič – Lesno Brdo

    Jubilejni koncert ob 40. obletnici delovanja Me PZ KUD Drenov Grič – Lesno Brdo

    KUD Drenov Grič – Lesno Brdo je že na večer slovenskega kulturnega praznika obeležilo svojih 40 let obstoja in delovanja. Takrat so se predstavile vse sekcije, ki delujejo v okviru tega društva in kjer ljubitelji kulture že vsa štiri desetletja prostovoljno in predano skrbijo za ohranjanje ljudske tradicije in družabno dogajanje v kraju.   V soboto, 7. junija 2025, pa je s slavnostnim koncertom, svojih 40 let delovanja počastil mešani pevski zbor KUD Drenov Grič – Lesno Brdo. Že pred nastankom KUD se je v kraju rado prepevalo in družilo, a nič posebej organizirano in vodeno, tako priložnostno, kadar je pač naneslo. Pred 40 leti, ravno na kulturni praznik, pa so se petja željni krajani odzvali na pobudo Mirana Kržmanca in ta dan prvič zapeli skupaj na vajah, uradno pa je bilo KUD ustanovljeno 21. aprila 1985. Tako je v tisti pomladi zaživel  MePZ, ki pod okriljem KUD kot najdejavnejši del in jedro društva deluje še danes. Pevci se tedensko srečujemo na vajah ter krajanom vsako leto zapojemo na slovesnosti ob Prešernovem dnevu, pred poletnimi počitnicami priredimo letni koncert, jeseni zapojemo nekaj ljudskih na domačem večeru, konec leta pa pripravimo božično-novoletno prireditev, ki ji sledi družabno srečanje, izvedeno v povezavi s krajevno skupnostjo. Sodelujemo z drugimi krajevnimi društvi, na primer pri Florjanovi maši, ki jo prireja domače gasilsko društvo, ter občasno odidemo kam v goste. Redno se udeležujemo območne revije pevskih zborov in skupin ter sodelujemo na vsakoletnem taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. V zboru se je zvrstilo že kar veliko pevcev, nekaj jih prepeva v zboru že od samega začetka, nekateri so žal že tudi pokojni, nekateri si včasih vzamejo krajšo pavzo in se nato vrnejo, pa pridejo novi pevci in tako se petje v kraju ohranja in nadaljuje. Danes šteje zbor 20 članov in med pevci niso le domačini, ampak jih nekaj prihaja tudi iz okoliških krajev. V zboru pojeta neprekinjeno že vseh 40 let Bernarda Novak in Jurij Petrač. MePZ je v 40 letih zamenjal tudi kar nekaj zborovodij, a vedno se najde kdo, ki strokovno bdi nad zborom, in tako se pevska tradicija v kraju ohranja. Zborovodja  Me PZ KUD Drenov Grič – Lesno Brdo je sedaj Roman Marolt.                                                             V soboto, 7. 6. 2025, ob 19. uri smo pevci torej pripravili jubilejni koncert v dvorani gasilskega doma na Drenovem Griču. V dveh sklopih smo zapeli 12 pesmi, ki so zaznamovale prepevanje in delovanja skozi štiri desetletja. V goste smo povabili ženski pevski zbor Florence z Vrhovcev pri Ljubljani, ki so večer pred tem obeležile svojo 30-letnico prepevanja. Vmes je potekala slavnostna podelitev bronastih, srebrnih in zlatih Gallusovih značk za 10, 20 in 30 letno prepevanje v zboru. Podeljenih je bilo tudi 10 častnih Gallusovih značk za več kot tridesetletno prepevanje v galsbenih zasedbah. Priznanja je podelila ga. Hana Premrl, pomočnica direktorja za posebne projekte iz JSKD. Iz njenih rok je zbor prejel tudi Srebrno jubilejno priznanje za delovanje zbora, ki  ga podeljuje JSKD republike Slovenije. Postavili smo ga ob bok nedavno prejeti Srebrni občinski plaketi našemu kulturnemu društvu. Predsednik KS, g. Slavko Keršmac pa se je dvanajstim posameznikom z majhno pozornostjo zahvalil za vsestransko udejstvovanje in pomoč pri organizaciji in izpeljavi najrazličnejših prireditev in dogodkov v okviru KUD v kraju. Ob koncu koncerta so se na odru združili pevci in pevke obeh zborov in pod vodstvom zborovodij Romana Marolta in Tine Debevec Dragoš skupaj zapeli dve pesmi. Slovesnost sta na odru popestrila in program skozi večer mojstrsko vodila Katarina Lenarčič in dramski igralec Pavle Ravnohrib. Po koncertu je sledilo druženje vseh prisotnih v prostorih gasilskega doma. KUD Drenov Grič – Lesno Brdo in pevci Me PZ, bi se ob tej priložnosti radi zahvalili vsem, ki so se odzvali našemu vabilu; hvala naši zvesti publiki, ki je napolnila dvorano in nas nagrajevala z aplavzi ter nekdanjim članom zbora, ki so skozi leta pomagali oblikovati in ohranjati pevsko kulturo v kraju. Hvala nekaterim nekdanjim zborovodjem  in vabljenim gostom za obisk. Hvala našemu zvestemu donatorju Dg69, KS in našim gasilcem ter vsem, ki so kakor koli pripomogli k pripravi naše slovesnosti. Za oblikovanje plakatov in spominskih zgibank ob naši 40-letnici se zahvaljujemo Mihi Kržmancu, Mateji Bartol pa za pomoč pri organizacijski izpeljavi dogodka. Seveda pa ne smemo pozabiti na pevke in pevce našega zbora, ki z rednim obiskom vaj in s srčno ljubeznijo do petja oblikujemo in ohranjamo zborovsko petje v kraju. Brez njih tega dogodka ne bi bilo. Hvala pa tudi našim pevskim gostjem z Vrhovcev. Naj vas ob zaključku še prijazno povabim k sodelovanju v našem zboru. Veseli bomo vsakega novega pevca, še posebej moških glasov in mladih članov. Prisrčno vabljeni in dobrodošli, z željo, da bi pevska tradicija v kraju še dolgo cvetela.