V soboto, 12. aprila, je v športni dvorani na Dobrovi potekal plesni festival, ki je bil sklepni dogodek mednarodnega Erasmus+ športnega projekta Dance to be FIT. Na festivalu se je kar 170 otrok iz Slovenije in Hrvaške predstavilo s plesnimi točkami v slogu rokenrola, ki so se jih skozi leto učili pod strokovnim vodstvom plesnih učiteljev projektnega konzorcija, ki ga je vodil Plesni klub Briljantina.
Festival je združil učence osnovnih šol Trnovo, Kolezija, Horjul, Franca Rozmana Staneta, Dolenjske Toplice ter njihove hrvaške vrstnike iz Zagreba. Posebna pozornost je bila namenjena tudi otrokom iz Ukrajine, ki so se zaradi vojne preselili v Slovenijo in na Hrvaško ter se aktivno vključili v projektne dejavnosti.
Mladi plesalci so se predstavili s tremi sklopi plesnih koreografij: samostojnimi nastopi, skupinskimi točkami in plesom v parih. Izvajali so jih na glasbo slovenskih in hrvaških rokenrol izvajalcev. Vrhunec dogodka je bila skupinska točka vseh 170 otrok na pesem We Go Together, ki jo je skoraj 200 obiskovalcev nagradilo s stoječimi ovacijami.
Prireditev so otvorili Mirjam Kerpan Izak, predsednica Svetovne rokenrol zveze (WRRC) in generalna direktorica projekta, Denis Lilih, športni direktor WRRC in generalni sekretar PK ARRK MegaRock, ter mag. Đulijana Juričić, ravnateljica OŠ Trnovo. Festival sta povezovala Jaka in Žiga Vrevc Žlajpah iz PK Briljantina, ki sta tudi usklajevala projektne aktivnosti.
Projekt Dance to be FIT je nastal kot odgovor na zaskrbljujoče trende upadanja telesnega in duševnega zdravja otrok v Sloveniji, na Hrvaškem in širše. Pandemija COVID-19 je te trende še poslabšala, zato so se partnerji projekta – Plesni klub Briljantina, PK MegaRock, OŠ Trnovo in hrvaško podjetje Mentalni trening j.d.o.o. – odločili otrokom ponuditi strukturiran, zabaven in zdrav način gibanja.
Osrednji cilj projekta je bil izboljšati psihofizično stanje mladih skozi športni ples – rokenrol, ki združuje gibanje, umetniško izražanje, ekipno delo, socialne interakcije in medkulturno povezovanje. Projektne dejavnosti so vključevale 12-tedenske sklope plesnih vadb, predavanja o duševnem zdravju in prehrani ter začetna in zaključna testiranja SLOFIT in psiholoških kazalnikov, ki bodo osnova za pripravo metodološkega dokumenta z dolgoročnimi priporočili.
Otroci so imeli v sklopu projekta možnost razvijati motorične sposobnosti, pridobivati plesno znanje, graditi samopodobo, razvijati občutek pripadnosti ter se povezovati z vrstniki iz drugih okolij. Poleg tega so dobili priložnost sodelovati v skupnih športnih dogodkih in taborih.
Čeprav se je projekt formalno zaključil, bodo v Plesnem klubu Briljantina z aktivnostmi nadaljevali. Otroci, ki želijo nadaljevati s tečaji rokenrola ali začeti na novo, se lahko vključijo v redne vadbe na različnih osnovnih šolah, kot so Trnovo, Kolezija, Koseze, Horjul in Dolenjske Toplice. Interesenti lahko kontaktirajo klub prek e-pošte na info@briljantina.si ali telefonske številke 031 493 514.
Festival ni bil le plesni zaključek projekta, temveč dokaz, da je gibanje lahko tudi pot do boljšega počutja, povezanosti in srečnejšega otroštva.
Kako dolgo že vodite pevske zbore v osnovni šoli, kakšni so bili začetki?
Pevske zbore na šoli sem prevzela pred tremi leti, ko sem prišla na šolo poučevati glasbo. Na začetku je sodelovalo manj učencev. Spomnim se, da sem na prvi vaji z mladinskim zborom imela pred sabo samo 8 otrok. Po prvih nastopih se je število pevcev počasi začelo širiti.
Kako pomembno se vam zdi, da se otroke vključuje v tovrstne dejavnosti, kakšno popotnico jim to daje za življenje?
Glasba je vedno lepa popotnica za življenje. Predstavlja nek drug svet, kamor se človek lahko vedno zateče, ko to potrebuje. Res je, da biti pevec v pevskemu zboru pomeni neko dodatno delo, a učenci kmalu ugotovijo, da pomeni tudi dodatno znanje, izkušnje in druženje na nek drugačen, lepši način, kot je to možno med poukom ali na šolskih hodnikih. Hkrati pa tudi izkušnjo z delom v skupini, saj se mora vsak član zbora hitro naučiti, da samo z skupnim delom pridemo do cilja.
Kako talentirani so borovniški učenci, so motivirani za vključevanje v pevski zbor?
Glede na to, da smo letos presegli število 100 pevcev pri vseh treh zborih, lahko trdim, da so borovniški učenci motivirani za vključevanje v pevski zbor, večina vaje obiskuje z veseljem. Glede talenta je pa tako, talent seveda je, ampak če ga učenci z delom ne bi bili pripravljeni razvijati, rezultatov ne bi bilo.
Na kakšen način spodbujate učence, da razvijejo ljubezen do glasbe izven učnih ur?
Ni nekega univerzalnega recepta. Veliko naredimo že z možnostjo vključitve v obšolske glasbene dejavnosti. Na šoli ponujamo tako zborovske dejavnosti kot izbirne predmete povezane z instrumentalnim ustvarjanjem. K zboru in izbirnim predmetom vse učence povabim vsako leto, hkrati se tam trudimo z vsemi pevci in instrumentalisti, ki dejavnosti obiskujejo že dlje časa, da skupaj ustvarimo prijetno vzdušje, še posebej za vse nove člane.
Kakšen je postopek priprave na nastope in koncertne izvedbe?
Takoj po dogovoru za nastop, glede na temo dogodka najprej izberem skladbe. Dostikrat priredbe pišem tudi sama. Nato z učenci po glasovih nekaj časa ustvarjamo in utrjujemo gradivo. Zadnji del predstavlja pogovor z pevci o koncertu, poteku, generalki itd. Poskrbeti je treba, da so učenci na dan nastopa čimbolj pripravljeni in posledično gredo na oder mirno in samozavestno ter jim s tem zagotoviti, da lahko pri izvedbi na odru samo še uživajo v glasbi, ki jo ustvarjajo.
Kako motivirate učence, da se pridružijo zboru in redno vadijo?
Za motivacijo za vključitev k zboru največkrat najbolj poskrbijo učenci, ki že obiskujejo zbor. Sošolcem dostikrat povejo kako potekajo vaje in jih s tem prepričajo, da čar zbora ni samo v delu in nastopih, ampak tudi preživljanju časa skupaj na nek drugačen način. Seveda tudi jaz vabim k zboru vse učence, ki pokažejo potencial ali veselje do glasbe na splošno.
Kaj vam pomeni pevska dejavnost v osnovni šoli, kako to vas izpopolnjuje?
Od svoje prve vključitve v pevski zbor, vem, da glasba lahko pomeni varen, drugačen svet, kjer tiste življenjske težave s katerimi se srečujemo vsakodnevno izginejo. Hkrati velikokrat pri zboru prijateljstva med pevci postanejo še trdnejša, saj preživljajo veliko časa skupaj in trdo delajo za enak cilj. Pevci dobivajo izkušnje z javnim nastopanjem in velikokrat opažam, da je njihovo soočanje s tremo vedno lažje tudi na drugih področjih. Ena izmed največjih izpopolnitev zame je možnost, da učencem ponudim vstop v ta svet.
Imate vi kakšne posebne spomine na svoj čas v osnovni šoli, povezane z glasbo?
Na svoj čas v OŠ niti ne. Pri 7 letih sem igrala violino, ki sem jo kasneje popolnoma opustila. Resnejše ukvarjanje z glasbo se je pri meni začelo bolj v času srednje šole, ko sem se pridružila zboru, začela igrati še klavir in orgle ter prvič stopila v vlogo zborovodje.
Kakšen je vaš osebni glasbeni okus in kako to vpliva na vašo izbiro repertoarja za zbor?
Moj glasbeni okus je precej raznolik. Poslušam največ klasične glasbe in starega rocka. Kar se izbire skladb tiče, sem prepričana, da je precej očitno, da imam rada popevke. Je pa res, da mora vsak zborovodja dati prednost tematiki nastopa ali proslave, pred lastnim okusom.
Kakšna je vaša pevska zgodovina? In kako se v privatnem življenju še ukvarjate z glasbo?
Skozi celotno srednjo šolo sem bila pevka v Dekliškem pevskem zboru Gimnazije Celje-Center. Tam sem nekako prvič izkusila bolj resno delo z zborom, saj je zbor dosti tekmoval na domačih in tujih tekmovanjih. Skozi študij sem ostala v zborovskih vodah in opravila tudi nekaj ur solo petja. V privatnem življenju sem organistka v dveh župnijah, torej me delo z zbori spremlja na vsakem koraku.
Ali imate kakšne nasvete za mlade, ki bi želeli postati glasbeniki ali učitelji glasbe?
Delo učitelja v današnjem času absolutno ni lahko. Glasba je sopotnica, ki v večnem hitenju in norenju moderne, dobe človeka nekako spodbudi, da se umiri. Učitelj glasbe posledično učencem ne daje samo nekega teoretičnega znanja, ampak jim pokaže tudi možnost, da glasbo vidijo kot prijateljico, ne samo kot šolski predmet.
Čeprav je selitev najbolj množična spomladi, se dvoživke med svojimi bivališči selijo skozi vse leto. So ena najbolj ogroženih skupin živali na svetu, pri čemer največjo grožnjo predstavlja uničevanje njihovega življenjskega prostora. Zaradi posebnih življenjskih zahtev (v različnih obdobjih potrebujejo različna bivališča) so nanj še posebej občutljive. Bivališča postajajo čedalje bolj razdrobljena, selitvene poti med njimi pa otežene.
Na območju Ljubljanskega barja se v zadnjih letih vedno bolj kažejo tudi posledice podnebnih sprememb. Jarki in kanali, ki predstavljajo osrednji razmnoževalni habitat dvoživk, vse pogosteje presahnejo še pred zaključkom njihovega razmnoževalnega kroga, kar dodatno prispeva k upadu njihovih populacij.
Pomemben dejavnik smrtnosti ostaja tudi promet. To težavo lahko naslovimo z izgradnjo trajnih ukrepov za varstvo dvoživk na cestah. Ti vključujejo podhode ter enako pomembne usmerjevalne ograje, ki živalim preprečujejo dostop do cestišča in jih vodijo proti podhodom. Ograja je ključni del ureditve, saj bi brez nje živali cesto še vedno prečkale po običajni poti. Zato mora biti dovolj visoka, da je ne morejo preskočiti, in oblikovana tako, da je ni mogoče preplezati. Pogosto so razlike med učinkovitimi in neučinkovitimi rešitvami na videz popolnoma zanemarljive in predstavljajo minimalen strošek glede na vrednost tovrstne investicije. Zato je bistveno, da pri načrtovanju sodelujejo različni strokovnjaki, ki upoštevajo tudi izkušnje iz tujine, kjer je tovrstna infrastruktura že desetletja obvezni del cestnih ureditev.
Umeščanja takšnih ukrepov se nikoli ne lotevamo na pamet. Načrtovanje temelji na temeljitem terenskem delu, s katerim ugotavljamo številčnost, gostoto in vrstno sestavo dvoživk na določenem cestnem odseku. Pomembno je tudi, da vemo, iz katerih območij in kam se selijo. Podhodi morajo biti dovolj široki in visoki, da jih dvoživke med selitvijo dejansko uporabljajo. Pri umeščanju je treba upoštevati tudi značilnosti prisotnih vrst. Če podhode gradimo za večje in bolj mobilne vrste (npr. krastače, rjave žabe), lahko podhodi stojijo nekoliko bolj narazen. Kadar prevladujejo manjše in slabše mobilne vrste (npr. pupki), pa morajo biti podhodi postavljeni gosteje.
Pomembno je, da ukrepi ne predstavljajo dodatne prostorske prepreke in s tem ne ogrožajo populacij dvoživk. Umeščanje pa pogosto zahteva tudi številne kompromise – od zagotavljanja ustreznih zemljišč do prilagoditev naravnim razmeram, kot so kraški izviri, posedanje tal ali omejitve zaradi obstoječe pozidave.
Za ocenjevanje uspešnosti ukrepov uporabljamo kombinacijo različnih metod. Med njimi so nočni pregledi usmerjevalnih ograj in podhodov, ki omogočajo vpogled v številčnost živali na selitvi. Ob tem natančno pregledamo tudi cestišče, kjer beležimo povožene osebke in s tem preverjamo učinkovitost usmerjevalnih ograj. V nekatere podhode smo namestili tudi posebne pasti, s katerimi spremljamo njihovo uporabo.
Selitve spremljamo na treh cestnih odsekih (v Bistri, na Pakem in pri Podkraju), kjer je Direkcija RS za infrastrukturo ukrepe izvedla v okviru evropskega projekta LIFE AMPHICON.
Prvi rezultati kažejo, da so ukrepi zelo uspešni. Čeprav ukrepi ne morejo popolnoma preprečiti smrtnosti dvoživk na cestah, jo bistveno zmanjšajo, kar pomembno prispeva k ohranjanju njihovih populacij. Podhode pa poleg dvoživk uporabljajo tudi številne druge živali – hrošči, kače, podlasice in ježi. V enem od podhodov v Bistri je bila zabeležena celo vidra.
Za dolgoročno učinkovitost ukrepov je ključno tudi ustrezno vzdrževanje posameznih elementov. Vhodi v podhode morajo biti redno košeni, usmerjevalne ograje pa očiščene plezajoče vegetacije. Ograje je treba redno pregledovati in odstranjevati vejevje ali rastlinje, ki bi živalim omogočilo, da jih preplezajo. Izkušnje iz tujine kažejo, da lahko tudi manjši premiki ograjnih elementov (npr. stik med betonskimi segmenti) postanejo “lestve” za dvoživke, kar močno zmanjša učinkovitost celotnega sistema.
Postavili so ga kar na mali oder občinske dvorane Občine Log–Dragomer, zasnovala pa ga je Andreja Čamernik Rampre in v samem skeču tudi sodelovala. Smešne, precej »blond« dialoge, sta Andreja in odlična pevka Maša Simčič pospremili z nekaterimi legendarnimi slovenskimi popevkami, piko na i pa je na koncu dodal še slovenski Joe Cocker – Daniel Rampre in nekatere obiskovalke tako navdušil, da so tudi zaplesale. Vsi trije so obiskovalcem, ki so bili nad prikazanim navdušeni, pričarali sproščen in prijeten večer. Glavno vlogo je vsekakor odigrala Maša Simčič, izkušena pevka, ki se je kalila v zborih in raznovrstnih vokalnih zasedbah. Sodelovala je z mednarodno priznanimi glasbeniki in se pri njih izpopolnjevala. Čeprav je diplomirala iz klasičnega petja, jo navdušuje raziskovanje glasbenih žanrov in vokalnih tehnik. Kot spremljevalna vokalistka pogosto nastopa z različnimi glasbenimi zasedbami ter sodeluje pri pevskih projektih in v studiu za vokalno glasbo, kjer se ukvarja z improvizacijo. Sicer pa se je z velikim veseljem in strastjo spopadla z dvojno vlogo – igralsko in pevsko ter kot pravi sama, v tem neizmerno uživala. Takšnih vlog si vsekakor še želi in upa, da bodo skeč Intervju predstavili še na kakšnem drugem, večjem odru. KUD Kosec je vse dame ob prihodu obdaril z lepo rožo in jim tako še dodatno polepšal praznovanje. Dogodek si lahko ogledajo tudi gledalci televizije KIC TV, ki je vse skupaj posnela. Gre za edinstveno televizijo, in sicer televizijo za starejše. Motor te medijske hiše pa je Alojz Lopič, ki stremi predvsem k temu, da v njihovem programu najdejo svoj prostor mnoga slovenska društva in tako predstavijo svoje delovanje tudi širši javnosti.
V prostorih nekdanje Pošte Slovenije na Logu, ki jih je Občina konec lanskega leta odkupila z uveljavitvijo predkupne pravice, gradbena dela hitro napredujejo. Na gradbišču so v zadnjih tednih opazne velike spremembe: odstranjene so bile obstoječe stene in tlaki, izvedeni so bili preboji za inštalacije ter horizontalna kanalizacija. Postavljene so nove predelne stene s temelji, fasadne odprtine pa so bile prilagojene za dostop zaposlenih in obiskovalcev. Konstrukcijsko zahtevnejše posege dopolnjujejo armiranobetonske preklade, ki zagotavljajo stabilnost nove ureditve. Na Občini so še dodali, da se bo prenova nadaljevala z izvedbo grobih strojnih in elektroinštalacij. Dela potekajo skladno s terminskim planom in naj bi bila zaključena junija. Nato bo sledil postopek pridobitve uporabnega dovoljenja ter pridobitev dovoljenja za selitev Lekarne. V času prenove pogodbena pošta Log deluje v začasnih prostorih – montažni prikolici na parkirišču pri Mercatorju, kjer je delovni čas prilagojen trenutnim razmeram.
Spomnimo Občina Log-Dragomer je v sodelovanju z Zdravstvenim domom Vrhnika v lanskem letu začela postopke za odprtje nove ambulante, kar je ob splošnem pomanjkanju zdravnikov v Sloveniji izjemnega pomena. Na Občini so zato začeli iskati prostorske rešitve, ki bi omogočile okrepitev zdravstvene ekipe, ohranitev kakovosti storitev ter zagotovitev ustreznih prostorov za lekarno in novo ambulanto. Priložnost so prepoznali v prostorih koncesijske pošte, ki je takrat nepremičnino prodajala na dražbi, zato je Občina izkoristila možnost predkupne pravice. Za nakup prostorov se je potegovalo kar pet dražiteljev, Občina pa je nepremičnino odkupila za 140.000 evrov. Po podpisu prodajne pogodbe so stekli postopki za vpis lastništva v Zemljiško knjigo in priprave na gradbena dela. Na prvem razpisu za izbiro izvajalca Občina pogodbe ni podpisala z nobenim izmed ponudnikov, saj prejete ponudbe niso ustrezale finančnim okvirom, ki jih je predvidela. V ponovljenem razpisu so projekt razdelili na faze ter prejeli pet konkurenčnih ponudb. Najugodnejšo ponudbo je oddalo podjetje URAL, ki je bilo izbrano za izvedbo del. Prenova prostorov nekdanje pošte predstavlja pomemben korak v širšem načrtu izboljšanja zdravstvenih in javnih storitev v Občini. Lekarna bo po zaključku prenove delovala v neposredni bližini ambulant, kar bo občanom olajšalo dostop do zdravil in farmacevtskih storitev. Nova prostorska ureditev bo prispevala tudi k boljši organizaciji dela ter večjemu udobju za zaposlene in obiskovalce.
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ki obeležuje vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih in s tem zmago življenja nad smrtjo, luči nad temo. Za Kristjane po vsem svetu predstavlja vera sporočilo upanja, odrešenja in novega začetka. Po tihem in premišljenem postnem času ter velikem tednu, ki se zaključi z Velikim petkom, prihaja praznično nedeljsko jutro, ki vernike znova spomni na moč vere in pomen skupnosti.
Velika noč je prežeta s simboliko – od blagoslova jedi in velikonočnega ognja do prazničnih maš in zvonjenja cerkvenih zvonov, ki naznanjajo veselo novico. A poleg bogoslužnih obredov in verskih simbolov nosi praznik tudi močan človeški pečat – združuje družine, povezuje skupnosti in v srcih ljudi prebuja toplino, sočutje ter pripravljenost na nove začetke.
Kako pa Veliki teden in Veliko noč doživljajo tisti, ki vodijo župnijo – župniki? Kako se na praznik pripravijo, kako ga preživijo in kaj jim osebno pomeni? O tem so nam spregovorili vsi trije župniki, ki delujejo v občini Dobrova – Polhov Gradec.
JANEZ KVATERNIK – Župnija Dobrova
Veselim se resnice o Kristusovem vstajenju. Smrt zaradi Jezusovega vstajenja nima več zadnje besede. Da je Jezus res vstal od mrtvih, mi potrjujejo naslednja dejstva: prazen Jezusov grob, Jezusova prikazovanja apostolom, praapostolska pridiga, ki jo kot večkratni odmev zasledimo v Apostolskih delih, čudeži, ki so jih vršili apostoli v imenu Vstalega Gospoda, spreobrnjenje Savla, preganjalca prvih kristjanov, preganjanje prvih skupin kristjanov s strani Judov in Rimljanov ter mučeniške smrti apostolov. Če vse to povežem, ne moremo več dvomiti o Kristusovem vstajenju. Ko gledam na zemeljsko življenje iz zornega kota večnosti, lažje kljubujem povečani neveri med ljudmi, oziroma skoraj sovražnemu odnosu današnje družbe do Katoliške Cerkve in do krščanstva. Vstali Gospod je obljubil, da peklenska vrata Cerkve ne bodo premagala. In v 2000-letni zgodovini se to lepo vidi.
V moji rojstni župniji je v navadi poseben Velikonočni običaj “trkanje pirhov”, ki je priljubljen med sorodniki in prav tako na vasi. Vsak si iz družinske košare izbere svoj pirh: najprej preizkusi njegovo trdnost tako, da ga približa lastnim prednjim zobem in nanje rahlo udarja s “špico” (bolj koničastim delom) izbranega jajca. Pri tem posluša, kakšen zvok oddaja pirh: čim nižji je zven, tem trdnejši je izbrani pirh. Nato prosi še svojega nasprotnika v trkanju pirhov, če lahko na isti način preizkusi še trdnost njegovega pirha. Iz poslušanja obeh zvenov sklepa, kateri pirh bo “zmagal” pri trkanju. (Včasih se kdo že po poslušanju “štime” premisli, in ne gre “trkat”, ker se boji pirh izgubiti.) Nato sledi samo “trkanje”: eden trdno drži v roki svoj pirh navpično s “špico” navzgor, drugi pa s svojim, obrnjenim navpično s “špico” navzdol, lahno udarja po nasprotnikovem jajcu. Sliši se: “tok”, “tok”, “tok”, “tok”, oba pa napeto gledata v pirha, kateremu se bo “špica” prej zdrobila. Če se je to zgodilo tvojemu pirhu, moraš ta pirh podariti nasprotniku. Potem si lahko “zmagovalec” izbere naslednjega sotekmovalca in gre z njim “trkat” z zmagovalnim pirhom. Tisti, ki so imeli trdne pirhe in so šli z njimi “trkat” na vas, s sosedi in prijatelji, so lahko domov prinesli tudi po 15 ali 20 pirhov svojih nasprotnikov.
Kot otrok, ministrant sem bil od 3. razreda osnovne šole naprej, sem praznike razumel kot posebne obrede v cerkvi, za Veliko noč so vedno prišli k nam domov strici in tete s svojimi družinami, kar je pomenilo, da smo se bratranci in sestrične veliko družili in skupaj igrali celo popoldne. Kot župnik vernike spodbujam k dobri postni pripravi na praznik, vodim obrede v cerkvi, želim si, da bi se ljudje pustili nagovoriti sporočilu Evangelija; razveselim se lepih spovedi, ko kot spovednik od blizu vidim, da Jezus Kristus osvobaja in tolaži “skesane grešnike.”
BOGDAN ORAŽEM – Župniji Polhov Gradec in Črni Vrh
Temeljni cilj človeštva je premagati neuspeh in to nam govori tudi praznik Velike noči. Teden, ki nas popelje skozi dramo življenja slehernika. Od slave in uspeha, ki ga doživljamo na Cvetno nedeljo, preko muk, trpljenja in križa Velikega petka, do vstajenjskega jutra na Veliko noč. Brez vere v Kristusovo vstajenje obtičimo bodisi v Cvetni nedelji ali Velikemu petku. Lahko nas zaslepi slava in uspeh, ki ga ponuja ta svet, ali pa nas zlomijo preizkušnje, trpljenje in neuspehi.
FRANC KADUNC – Župnija Šentjošt
Že od otroških let mi je Velika noč poleg Božiča zelo pri srcu. Že kot otroci smo raznašali blagoslovljen ogenj po hišah, radi smo barvali pirhe, nesli Velikonočna jedila k blagoslovu, se udeleževali obredov v cerkvi in seveda praznovali Velikonočno jutro ob dobri hrani. Na ta praznik smo se pripravljali zelo zavzeto. Velika noč je za nas praznik upanja, saj nam prav ta Jezusova zmaga nad smrtjo odpira nesluteno prihodnost, ki je večno življenje. Zato je to za kristjane največji praznik. Duška si damo tako z udeležbo na Velikonočni procesiji, potem pri slavljenju vstalega Jezusa pri Velikonočnem bogoslužju in seveda pri obedu za domačo mizo.
Odkar pa sem duhovnik, je praznovanje Velike noči vsako leto dokaj naporno. Veliko je priprav v cerkvi, veliko napora pri posredovanju Velikonočnega sporočila ljudem, veliko dela tudi doma. Tako da sem običajno kar utrujen ob koncu praznikov, a v srcu zelo zadovoljen in srečen, ko doživljam skupaj z ljudmi posebno vzhičenost, ki jo daje ta zmaga nad človekovim največjim sovražnikom, ki je smrt. Čutim, da se mi ves trud bogato poplača, saj ljudje prav v teh praznikih napolnijo naša svetišča in so tudi sami polni radosti, ki jo izžarevajo drug na drugega. Tisti stisk roke, nasmeh, topla beseda in voščilo Vesela Aleluja nas vse kar nekoliko dvigne nad vsakdanje stiske, skrbi in težave. Menim, da je to vsako leto Božje darilo vsem, ki so odprtega srca za velikonočno sporočilo.
Jasno je razvidno, da je Velika noč za duhovnike več kot le vrhunec cerkvenega leta. Je čas globoke povezanosti z ljudmi, priložnost za duhovno prenovo in trenutek, ko se v veri in skupnosti prepleteta človeška srčnost in Božja milost. Čeprav so praznični dnevi za duhovnike pogosto delovno obarvani, v njihovih besedah odzvanja iskrena hvaležnost, da lahko ta sveti čas preživijo v služenju drugim in s tem uresničujejo svoje poslanstvo.
Velika noč nas tako vsako leto znova vabi, da se ustavimo, ozremo vase in drug k drugemu. Naj nas sporočilo vstajenja opomni, da po vsaki temi pride svetloba – in da so prav preprosti trenutki sočutja, skupnosti in vere tisti, ki dajo življenju pravi pomen.
Sredi meseca marca so se v velikem številu krajani udeležili srečanja na Hruševem. Župan je predstavil potek projekta izgradnje novega mostu na Hruševem, potek gradnje oziroma sanacije državne ceste, ki se bo prilagodila novi niveleti hruševskega mostu. Načrtovana je gradnja pločnika in izgradnja novih avtobusnih postaj. Potekala je razprava o zagotavljanju poplavne varnosti, urejanju Gradaščice, gradnji pločnika. Širša razprava je potekala tudi na temo nadaljnje gradnje kolesarske povezave, kjer občina že išče alternativne rešitve. Srečanja s krajani so se v velikem številu prav tako udeležili tudi v KS Šentjošt. Krajanom je bilo predstavljeno delo občine v preteklem letu 2024 in pregled načrtov in dela za leto 2025. Poudarek je bil tudi na predstavitvi projektov, ki so v letošnjem letu načrtovani v Šentjoštu in okolici. Intenzivno se dela na pridobivanju projektov in dokumentacije za izvedbo sanacije po poplavah, prometni študiji v Šentjoštu in projektih KS. Precejšnji del razprave pa je bil namenjen odpiranju vprašanj in iskanju možnosti za obnovo kulturnega doma v Šentjoštu. Tudi krajani KS Črni Vrh so se vabilu na srečanje z vodstvom občine udeležili številčno. Dvorana kulturnega doma je bila skoraj premajhna. Uvodoma je župan ravno tako predstavil pregled leta 2024 in načrte za 2025. Ceste v KS Črni vrh so bile v poplavah 2023 med najbolj poškodovanimi, večji delež sanacijskih sredstev je bil namenjen prav cestam na območju KS Črni Vrh. Nadaljnja sanacija je tudi osrednji projekt za leto 2025. V pričakovanju soglasij in pridobitvi novega paketa sredstev s strani Ministrstva za naravne vire in prostor, se bo nadaljevala sanacija na poškodovanih odsekih in cestah. Tudi v Črnem Vrhu se je odprla živahna razprava in pogovor o različnih temah. Srečanja s krajani se bodo organizirala tudi v ostalih dveh krajevnih skupnostih, saj so lepa priložnost za izmenjavo informacij, pogovor in konstruktivne predloge. S tem skupaj gradimo občino in storitve občine od ljudi za ljudi.
V sredo, 2. aprila, je v prostorih Občine Dobrova – Polhov Gradec potekal slovesen podpis sporazuma o sodelovanju operativnih gasilskih enot iz prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Dolomiti in Gasilske zveze Horjul. Sporazum določa skupno sodelovanje pri gašenju in reševanju ob naravnih ter drugih nesrečah v sosednjih občinah. Sporazum so podpisali župan Občine Dobrova – Polhov Gradec Jure Dolinar, župan Občine Horjul Janko Prebil, predsednik GZ Dolomiti Franci Zibelnik in predsednica GZ Horjul Mojca Jazbar. Slovesnosti so se udeležili tudi poveljnik GZ Dolomiti Andrej Slovša, poveljnik GZ Horjul Robert Kranjec, podžupanja Občine Dobrova – Polhov Gradec Ana Oblak ter direktorica občinske uprave mag. Katja Plazovnik. Sporazum predstavlja pomemben korak k učinkovitejšemu sodelovanju gasilskih enot in zagotavljanju večje varnosti prebivalcev v obeh občinah. GZ Dolomiti Občina Dobrova – Polhov Gradec
Talne oznake so v barvah, ki so v skladu s smernicami za postavitev in izvedbo urbane opreme ter arhitekturnega oblikovanja prometnih površin za izboljšanje prometne varnosti otrok – šolarjev. Površine, namenjene avtomobilskem prometu, so označene s kvadrati modre, rdeče in rumene barve. Površine, namenjene pešcem, pa so označene z rumenimi krogi, ter modrimi in rdečimi kolobarji. Dodatno sta postavljena dva znaka K + R, kar pomeni “Kiss & ride” ali “Poljubi in odpelji”. Prva lokacija je pred glavnim vhodom v šolo in je ta prostor namenjen odlaganju in pobiranju otrok 1. in 2. razreda. Druga lokacija je namenjena odlaganju in pobiranju otrok od 3. razreda naprej, in sicer na način, da starš ne izstopi iz avtomobila, ampak se le poslovi od otroka in varno dalje odpelje v krožišče. Tako omogočimo, da poteka pretok prometa gladko in da otrok izstopi na prometno varnem mestu. Prav tako se s tem, da sam vstopa v šolo, navaja na samostojnost in odgovornost. Hvala, ker skrbite za varnost naših otrok ter jim omogočate razvijanje v odgovorne in samostojne osebe. Pa veliko izstopnih in vstopnih poljubčkov želimo.
Iz Zaključnega računa proračuna Občine Dobrova – Polhov Gradec za leto 2024 izhaja, da je bil proračun Občine Dobrova – Polhov Gradec realiziran v naslednjih zneskih: Prihodki in drugi prejemki proračuna V letu 2024 so bili v Odloku o proračunu Občine Dobrova – Polhov Gradec načrtovani prihodki v višini 11.719.442 EUR, realizirani pa so bili v višini 10.257.671 EUR, kar predstavlja 87,50 % realizacije. Največji delež na prihodkovni strani predstavljajo davčni prihodki, ki predstavljajo 72,40 % vseh prihodkov in nedavčni prihodki, ki predstavljajo 12,04 % vseh prihodkov občinskega proračuna. Ostali viri prihodkov so še: kapitalski prihodki, ki predstavljajo 1,38 % vseh prihodkov, prejete donacije, ki predstavljajo 0,04 % vseh prihodkov in transferni prihodki, ki predstavljajo 14,14 % vseh prihodkov.
Odhodki in drugi izdatki proračuna V letu 2024 so bili v proračunu občine planirani odhodki in drugi izdatki v višini 22.885.865 EUR, realizirani pa v višini 19.119.429 EUR, kar predstavlja 83,50 % plana za leto 2024. Največji delež odhodkov občinskega proračuna predstavljajo investicijski odhodki, in sicer 62,91 % vseh odhodkov, sledijo tekoči transferi, ki predstavljajo 18,51 % vseh odhodkov in tekoči odhodki, ki predstavljajo 17,96 % vseh odhodkov, v manjšem deležu pa tudi investicijski transferi, ki predstavljajo 0,62 % vseh odhodkov občinskega proračuna.
–dopolnitve Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem občine za leto 2025,
–dva sklepa o odvzemu statusa grajenega javnega dobra, ki se nanašata na nepremičnini, po katerih je v preteklosti potekala občinska cesta, danes pa njun namen ne ustreza več namenu cestnih zemljišč in
–sklep o lokacijski preveritvi v enoti urejanja prostora podEUP KE6/464 v Občini Dobrova – Polhov Gradec.
Na dnevni red zadnje seje občinskega sveta je bil uvrščen tudi Elaborat o oblikovanju cen storitev gospodarske javne službe Oskrba prebivalstva s pitno vodo, na podlagi katerega je občinski svet določil in potrdil novo nižjo ceno storitev oskrbe s pitno vodo na območju občine, ki znaša:
–potrjena cena omrežnine javne infrastrukture za faktor 1 (velikost vodomera DN 20) znaša 4,7900 evra/mesec,
–višina subvencije omrežnine za gospodinjske uporabnike in uporabnike, ki izvajajo nepridobitno dejavnost, je 50 % in znaša 2,3950 evra/ mesec za faktor 1 (velikost vodomera DN 20),
–cena za opravljanje javne službe (vodarina) znaša 0,9315 evra/m3 (cena se iz 0,9340 EUR/m3 zniža in znaša 0,9315 EUR/m3).
Svetniki so obravnavali in potrdili še nov Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dobrova – Polhov Gradec, saj je bilo treba zaradi novih predpisov na ravni EU in RS pristopiti k pripravi pravilnika, ki bo omogočal zakonito in transparentno dodeljevanje proračunskih sredstev. S sprejemom pravilnika so zagotovljeni pogoji za priglasitev shem državnih pomoči pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvu za finance, ki sta pristojna organa za nadzor in potrjevanje državnih pomoči. Prav tako so svetniki na zadnji seji odločili glede nadaljevanja postopka o pritožbi zoper sklep, s katerim je bil postopek, na podlagi javnega razpisa za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju zobozdravstva, ustavljen, in sprejeli priporočilo glede izvedbe Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Občini Dobrova – Polhov Gradec. V razpisne pogoje se, če to ni v nasprotju z določili posameznega odloka o koncesijskem aktu, ki ga je ali bo sprejel občinski svet, vključi pogoj, da je koncesionar koncesijo za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v občini dolžan opravljati v prostorih za izvajanje zdravstvene dejavnosti, ki jih zagotovi občina, in za katere bo plačeval primerno najemnino, takšna obveznost pa se lahko uveljavi kadar koli v času trajanja koncesije. Na ta način se bo zagotovilo, da se zdravstvena dejavnost na primarni ravni centralizira na lokacijah in v objektih, ki jih občina gradi s tem namenom in to že pred potekom dobe, za katero se podeljuje koncesija. Ob koncu so se svetniki seznanili še s sodno poravnavo v pravdni zadevi ter poročilom župana o delu in o izvrševanju sklepov občinskega sveta, ki so mu sledila vprašanja in pobude članov občinskega sveta. Gradivo zadnje seje občinskega sveta, vključno s posnetkom seje, najdete na spletni strani občine, kjer sledite povezavam: Občina | Občinski svet | Seje občinskega sveta.
