V prostorih nekdanje Pošte Slovenije na Logu, ki jih je Občina konec lanskega leta odkupila z uveljavitvijo predkupne pravice, gradbena dela hitro napredujejo. Na gradbišču so v zadnjih tednih opazne velike spremembe: odstranjene so bile obstoječe stene in tlaki, izvedeni so bili preboji za inštalacije ter horizontalna kanalizacija. Postavljene so nove predelne stene s temelji, fasadne odprtine pa so bile prilagojene za dostop zaposlenih in obiskovalcev. Konstrukcijsko zahtevnejše posege dopolnjujejo armiranobetonske preklade, ki zagotavljajo stabilnost nove ureditve. Na Občini so še dodali, da se bo prenova nadaljevala z izvedbo grobih strojnih in elektroinštalacij. Dela potekajo skladno s terminskim planom in naj bi bila zaključena junija. Nato bo sledil postopek pridobitve uporabnega dovoljenja ter pridobitev dovoljenja za selitev Lekarne. V času prenove pogodbena pošta Log deluje v začasnih prostorih – montažni prikolici na parkirišču pri Mercatorju, kjer je delovni čas prilagojen trenutnim razmeram.
Spomnimo Občina Log-Dragomer je v sodelovanju z Zdravstvenim domom Vrhnika v lanskem letu začela postopke za odprtje nove ambulante, kar je ob splošnem pomanjkanju zdravnikov v Sloveniji izjemnega pomena. Na Občini so zato začeli iskati prostorske rešitve, ki bi omogočile okrepitev zdravstvene ekipe, ohranitev kakovosti storitev ter zagotovitev ustreznih prostorov za lekarno in novo ambulanto. Priložnost so prepoznali v prostorih koncesijske pošte, ki je takrat nepremičnino prodajala na dražbi, zato je Občina izkoristila možnost predkupne pravice. Za nakup prostorov se je potegovalo kar pet dražiteljev, Občina pa je nepremičnino odkupila za 140.000 evrov. Po podpisu prodajne pogodbe so stekli postopki za vpis lastništva v Zemljiško knjigo in priprave na gradbena dela. Na prvem razpisu za izbiro izvajalca Občina pogodbe ni podpisala z nobenim izmed ponudnikov, saj prejete ponudbe niso ustrezale finančnim okvirom, ki jih je predvidela. V ponovljenem razpisu so projekt razdelili na faze ter prejeli pet konkurenčnih ponudb. Najugodnejšo ponudbo je oddalo podjetje URAL, ki je bilo izbrano za izvedbo del. Prenova prostorov nekdanje pošte predstavlja pomemben korak v širšem načrtu izboljšanja zdravstvenih in javnih storitev v Občini. Lekarna bo po zaključku prenove delovala v neposredni bližini ambulant, kar bo občanom olajšalo dostop do zdravil in farmacevtskih storitev. Nova prostorska ureditev bo prispevala tudi k boljši organizaciji dela ter večjemu udobju za zaposlene in obiskovalce.
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ki obeležuje vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih in s tem zmago življenja nad smrtjo, luči nad temo. Za Kristjane po vsem svetu predstavlja vera sporočilo upanja, odrešenja in novega začetka. Po tihem in premišljenem postnem času ter velikem tednu, ki se zaključi z Velikim petkom, prihaja praznično nedeljsko jutro, ki vernike znova spomni na moč vere in pomen skupnosti.
Velika noč je prežeta s simboliko – od blagoslova jedi in velikonočnega ognja do prazničnih maš in zvonjenja cerkvenih zvonov, ki naznanjajo veselo novico. A poleg bogoslužnih obredov in verskih simbolov nosi praznik tudi močan človeški pečat – združuje družine, povezuje skupnosti in v srcih ljudi prebuja toplino, sočutje ter pripravljenost na nove začetke.
Kako pa Veliki teden in Veliko noč doživljajo tisti, ki vodijo župnijo – župniki? Kako se na praznik pripravijo, kako ga preživijo in kaj jim osebno pomeni? O tem so nam spregovorili vsi trije župniki, ki delujejo v občini Dobrova – Polhov Gradec.
JANEZ KVATERNIK – Župnija Dobrova
Veselim se resnice o Kristusovem vstajenju. Smrt zaradi Jezusovega vstajenja nima več zadnje besede. Da je Jezus res vstal od mrtvih, mi potrjujejo naslednja dejstva: prazen Jezusov grob, Jezusova prikazovanja apostolom, praapostolska pridiga, ki jo kot večkratni odmev zasledimo v Apostolskih delih, čudeži, ki so jih vršili apostoli v imenu Vstalega Gospoda, spreobrnjenje Savla, preganjalca prvih kristjanov, preganjanje prvih skupin kristjanov s strani Judov in Rimljanov ter mučeniške smrti apostolov. Če vse to povežem, ne moremo več dvomiti o Kristusovem vstajenju. Ko gledam na zemeljsko življenje iz zornega kota večnosti, lažje kljubujem povečani neveri med ljudmi, oziroma skoraj sovražnemu odnosu današnje družbe do Katoliške Cerkve in do krščanstva. Vstali Gospod je obljubil, da peklenska vrata Cerkve ne bodo premagala. In v 2000-letni zgodovini se to lepo vidi.
V moji rojstni župniji je v navadi poseben Velikonočni običaj “trkanje pirhov”, ki je priljubljen med sorodniki in prav tako na vasi. Vsak si iz družinske košare izbere svoj pirh: najprej preizkusi njegovo trdnost tako, da ga približa lastnim prednjim zobem in nanje rahlo udarja s “špico” (bolj koničastim delom) izbranega jajca. Pri tem posluša, kakšen zvok oddaja pirh: čim nižji je zven, tem trdnejši je izbrani pirh. Nato prosi še svojega nasprotnika v trkanju pirhov, če lahko na isti način preizkusi še trdnost njegovega pirha. Iz poslušanja obeh zvenov sklepa, kateri pirh bo “zmagal” pri trkanju. (Včasih se kdo že po poslušanju “štime” premisli, in ne gre “trkat”, ker se boji pirh izgubiti.) Nato sledi samo “trkanje”: eden trdno drži v roki svoj pirh navpično s “špico” navzgor, drugi pa s svojim, obrnjenim navpično s “špico” navzdol, lahno udarja po nasprotnikovem jajcu. Sliši se: “tok”, “tok”, “tok”, “tok”, oba pa napeto gledata v pirha, kateremu se bo “špica” prej zdrobila. Če se je to zgodilo tvojemu pirhu, moraš ta pirh podariti nasprotniku. Potem si lahko “zmagovalec” izbere naslednjega sotekmovalca in gre z njim “trkat” z zmagovalnim pirhom. Tisti, ki so imeli trdne pirhe in so šli z njimi “trkat” na vas, s sosedi in prijatelji, so lahko domov prinesli tudi po 15 ali 20 pirhov svojih nasprotnikov.
Kot otrok, ministrant sem bil od 3. razreda osnovne šole naprej, sem praznike razumel kot posebne obrede v cerkvi, za Veliko noč so vedno prišli k nam domov strici in tete s svojimi družinami, kar je pomenilo, da smo se bratranci in sestrične veliko družili in skupaj igrali celo popoldne. Kot župnik vernike spodbujam k dobri postni pripravi na praznik, vodim obrede v cerkvi, želim si, da bi se ljudje pustili nagovoriti sporočilu Evangelija; razveselim se lepih spovedi, ko kot spovednik od blizu vidim, da Jezus Kristus osvobaja in tolaži “skesane grešnike.”
BOGDAN ORAŽEM – Župniji Polhov Gradec in Črni Vrh
Temeljni cilj človeštva je premagati neuspeh in to nam govori tudi praznik Velike noči. Teden, ki nas popelje skozi dramo življenja slehernika. Od slave in uspeha, ki ga doživljamo na Cvetno nedeljo, preko muk, trpljenja in križa Velikega petka, do vstajenjskega jutra na Veliko noč. Brez vere v Kristusovo vstajenje obtičimo bodisi v Cvetni nedelji ali Velikemu petku. Lahko nas zaslepi slava in uspeh, ki ga ponuja ta svet, ali pa nas zlomijo preizkušnje, trpljenje in neuspehi.
FRANC KADUNC – Župnija Šentjošt
Že od otroških let mi je Velika noč poleg Božiča zelo pri srcu. Že kot otroci smo raznašali blagoslovljen ogenj po hišah, radi smo barvali pirhe, nesli Velikonočna jedila k blagoslovu, se udeleževali obredov v cerkvi in seveda praznovali Velikonočno jutro ob dobri hrani. Na ta praznik smo se pripravljali zelo zavzeto. Velika noč je za nas praznik upanja, saj nam prav ta Jezusova zmaga nad smrtjo odpira nesluteno prihodnost, ki je večno življenje. Zato je to za kristjane največji praznik. Duška si damo tako z udeležbo na Velikonočni procesiji, potem pri slavljenju vstalega Jezusa pri Velikonočnem bogoslužju in seveda pri obedu za domačo mizo.
Odkar pa sem duhovnik, je praznovanje Velike noči vsako leto dokaj naporno. Veliko je priprav v cerkvi, veliko napora pri posredovanju Velikonočnega sporočila ljudem, veliko dela tudi doma. Tako da sem običajno kar utrujen ob koncu praznikov, a v srcu zelo zadovoljen in srečen, ko doživljam skupaj z ljudmi posebno vzhičenost, ki jo daje ta zmaga nad človekovim največjim sovražnikom, ki je smrt. Čutim, da se mi ves trud bogato poplača, saj ljudje prav v teh praznikih napolnijo naša svetišča in so tudi sami polni radosti, ki jo izžarevajo drug na drugega. Tisti stisk roke, nasmeh, topla beseda in voščilo Vesela Aleluja nas vse kar nekoliko dvigne nad vsakdanje stiske, skrbi in težave. Menim, da je to vsako leto Božje darilo vsem, ki so odprtega srca za velikonočno sporočilo.
Jasno je razvidno, da je Velika noč za duhovnike več kot le vrhunec cerkvenega leta. Je čas globoke povezanosti z ljudmi, priložnost za duhovno prenovo in trenutek, ko se v veri in skupnosti prepleteta človeška srčnost in Božja milost. Čeprav so praznični dnevi za duhovnike pogosto delovno obarvani, v njihovih besedah odzvanja iskrena hvaležnost, da lahko ta sveti čas preživijo v služenju drugim in s tem uresničujejo svoje poslanstvo.
Velika noč nas tako vsako leto znova vabi, da se ustavimo, ozremo vase in drug k drugemu. Naj nas sporočilo vstajenja opomni, da po vsaki temi pride svetloba – in da so prav preprosti trenutki sočutja, skupnosti in vere tisti, ki dajo življenju pravi pomen.
Sredi meseca marca so se v velikem številu krajani udeležili srečanja na Hruševem. Župan je predstavil potek projekta izgradnje novega mostu na Hruševem, potek gradnje oziroma sanacije državne ceste, ki se bo prilagodila novi niveleti hruševskega mostu. Načrtovana je gradnja pločnika in izgradnja novih avtobusnih postaj. Potekala je razprava o zagotavljanju poplavne varnosti, urejanju Gradaščice, gradnji pločnika. Širša razprava je potekala tudi na temo nadaljnje gradnje kolesarske povezave, kjer občina že išče alternativne rešitve. Srečanja s krajani so se v velikem številu prav tako udeležili tudi v KS Šentjošt. Krajanom je bilo predstavljeno delo občine v preteklem letu 2024 in pregled načrtov in dela za leto 2025. Poudarek je bil tudi na predstavitvi projektov, ki so v letošnjem letu načrtovani v Šentjoštu in okolici. Intenzivno se dela na pridobivanju projektov in dokumentacije za izvedbo sanacije po poplavah, prometni študiji v Šentjoštu in projektih KS. Precejšnji del razprave pa je bil namenjen odpiranju vprašanj in iskanju možnosti za obnovo kulturnega doma v Šentjoštu. Tudi krajani KS Črni Vrh so se vabilu na srečanje z vodstvom občine udeležili številčno. Dvorana kulturnega doma je bila skoraj premajhna. Uvodoma je župan ravno tako predstavil pregled leta 2024 in načrte za 2025. Ceste v KS Črni vrh so bile v poplavah 2023 med najbolj poškodovanimi, večji delež sanacijskih sredstev je bil namenjen prav cestam na območju KS Črni Vrh. Nadaljnja sanacija je tudi osrednji projekt za leto 2025. V pričakovanju soglasij in pridobitvi novega paketa sredstev s strani Ministrstva za naravne vire in prostor, se bo nadaljevala sanacija na poškodovanih odsekih in cestah. Tudi v Črnem Vrhu se je odprla živahna razprava in pogovor o različnih temah. Srečanja s krajani se bodo organizirala tudi v ostalih dveh krajevnih skupnostih, saj so lepa priložnost za izmenjavo informacij, pogovor in konstruktivne predloge. S tem skupaj gradimo občino in storitve občine od ljudi za ljudi.
V sredo, 2. aprila, je v prostorih Občine Dobrova – Polhov Gradec potekal slovesen podpis sporazuma o sodelovanju operativnih gasilskih enot iz prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Dolomiti in Gasilske zveze Horjul. Sporazum določa skupno sodelovanje pri gašenju in reševanju ob naravnih ter drugih nesrečah v sosednjih občinah. Sporazum so podpisali župan Občine Dobrova – Polhov Gradec Jure Dolinar, župan Občine Horjul Janko Prebil, predsednik GZ Dolomiti Franci Zibelnik in predsednica GZ Horjul Mojca Jazbar. Slovesnosti so se udeležili tudi poveljnik GZ Dolomiti Andrej Slovša, poveljnik GZ Horjul Robert Kranjec, podžupanja Občine Dobrova – Polhov Gradec Ana Oblak ter direktorica občinske uprave mag. Katja Plazovnik. Sporazum predstavlja pomemben korak k učinkovitejšemu sodelovanju gasilskih enot in zagotavljanju večje varnosti prebivalcev v obeh občinah. GZ Dolomiti Občina Dobrova – Polhov Gradec
Talne oznake so v barvah, ki so v skladu s smernicami za postavitev in izvedbo urbane opreme ter arhitekturnega oblikovanja prometnih površin za izboljšanje prometne varnosti otrok – šolarjev. Površine, namenjene avtomobilskem prometu, so označene s kvadrati modre, rdeče in rumene barve. Površine, namenjene pešcem, pa so označene z rumenimi krogi, ter modrimi in rdečimi kolobarji. Dodatno sta postavljena dva znaka K + R, kar pomeni “Kiss & ride” ali “Poljubi in odpelji”. Prva lokacija je pred glavnim vhodom v šolo in je ta prostor namenjen odlaganju in pobiranju otrok 1. in 2. razreda. Druga lokacija je namenjena odlaganju in pobiranju otrok od 3. razreda naprej, in sicer na način, da starš ne izstopi iz avtomobila, ampak se le poslovi od otroka in varno dalje odpelje v krožišče. Tako omogočimo, da poteka pretok prometa gladko in da otrok izstopi na prometno varnem mestu. Prav tako se s tem, da sam vstopa v šolo, navaja na samostojnost in odgovornost. Hvala, ker skrbite za varnost naših otrok ter jim omogočate razvijanje v odgovorne in samostojne osebe. Pa veliko izstopnih in vstopnih poljubčkov želimo.
Iz Zaključnega računa proračuna Občine Dobrova – Polhov Gradec za leto 2024 izhaja, da je bil proračun Občine Dobrova – Polhov Gradec realiziran v naslednjih zneskih: Prihodki in drugi prejemki proračuna V letu 2024 so bili v Odloku o proračunu Občine Dobrova – Polhov Gradec načrtovani prihodki v višini 11.719.442 EUR, realizirani pa so bili v višini 10.257.671 EUR, kar predstavlja 87,50 % realizacije. Največji delež na prihodkovni strani predstavljajo davčni prihodki, ki predstavljajo 72,40 % vseh prihodkov in nedavčni prihodki, ki predstavljajo 12,04 % vseh prihodkov občinskega proračuna. Ostali viri prihodkov so še: kapitalski prihodki, ki predstavljajo 1,38 % vseh prihodkov, prejete donacije, ki predstavljajo 0,04 % vseh prihodkov in transferni prihodki, ki predstavljajo 14,14 % vseh prihodkov.
Odhodki in drugi izdatki proračuna V letu 2024 so bili v proračunu občine planirani odhodki in drugi izdatki v višini 22.885.865 EUR, realizirani pa v višini 19.119.429 EUR, kar predstavlja 83,50 % plana za leto 2024. Največji delež odhodkov občinskega proračuna predstavljajo investicijski odhodki, in sicer 62,91 % vseh odhodkov, sledijo tekoči transferi, ki predstavljajo 18,51 % vseh odhodkov in tekoči odhodki, ki predstavljajo 17,96 % vseh odhodkov, v manjšem deležu pa tudi investicijski transferi, ki predstavljajo 0,62 % vseh odhodkov občinskega proračuna.
–dopolnitve Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem občine za leto 2025,
–dva sklepa o odvzemu statusa grajenega javnega dobra, ki se nanašata na nepremičnini, po katerih je v preteklosti potekala občinska cesta, danes pa njun namen ne ustreza več namenu cestnih zemljišč in
–sklep o lokacijski preveritvi v enoti urejanja prostora podEUP KE6/464 v Občini Dobrova – Polhov Gradec.
Na dnevni red zadnje seje občinskega sveta je bil uvrščen tudi Elaborat o oblikovanju cen storitev gospodarske javne službe Oskrba prebivalstva s pitno vodo, na podlagi katerega je občinski svet določil in potrdil novo nižjo ceno storitev oskrbe s pitno vodo na območju občine, ki znaša:
–potrjena cena omrežnine javne infrastrukture za faktor 1 (velikost vodomera DN 20) znaša 4,7900 evra/mesec,
–višina subvencije omrežnine za gospodinjske uporabnike in uporabnike, ki izvajajo nepridobitno dejavnost, je 50 % in znaša 2,3950 evra/ mesec za faktor 1 (velikost vodomera DN 20),
–cena za opravljanje javne službe (vodarina) znaša 0,9315 evra/m3 (cena se iz 0,9340 EUR/m3 zniža in znaša 0,9315 EUR/m3).
Svetniki so obravnavali in potrdili še nov Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dobrova – Polhov Gradec, saj je bilo treba zaradi novih predpisov na ravni EU in RS pristopiti k pripravi pravilnika, ki bo omogočal zakonito in transparentno dodeljevanje proračunskih sredstev. S sprejemom pravilnika so zagotovljeni pogoji za priglasitev shem državnih pomoči pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvu za finance, ki sta pristojna organa za nadzor in potrjevanje državnih pomoči. Prav tako so svetniki na zadnji seji odločili glede nadaljevanja postopka o pritožbi zoper sklep, s katerim je bil postopek, na podlagi javnega razpisa za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju zobozdravstva, ustavljen, in sprejeli priporočilo glede izvedbe Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Občini Dobrova – Polhov Gradec. V razpisne pogoje se, če to ni v nasprotju z določili posameznega odloka o koncesijskem aktu, ki ga je ali bo sprejel občinski svet, vključi pogoj, da je koncesionar koncesijo za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v občini dolžan opravljati v prostorih za izvajanje zdravstvene dejavnosti, ki jih zagotovi občina, in za katere bo plačeval primerno najemnino, takšna obveznost pa se lahko uveljavi kadar koli v času trajanja koncesije. Na ta način se bo zagotovilo, da se zdravstvena dejavnost na primarni ravni centralizira na lokacijah in v objektih, ki jih občina gradi s tem namenom in to že pred potekom dobe, za katero se podeljuje koncesija. Ob koncu so se svetniki seznanili še s sodno poravnavo v pravdni zadevi ter poročilom župana o delu in o izvrševanju sklepov občinskega sveta, ki so mu sledila vprašanja in pobude članov občinskega sveta. Gradivo zadnje seje občinskega sveta, vključno s posnetkom seje, najdete na spletni strani občine, kjer sledite povezavam: Občina | Občinski svet | Seje občinskega sveta.
Ljubitelji aktivnega preživljanja prostega časa in narave lahko na TIC-u na avtobusni postaji Polhov Gradec najamejo štiri električna kolesa znamke Haibike, s katerimi bodo hribovite poti premagali tudi kolesarji z manj kondicije. Na voljo je nekaj zanimivih predlogov poti različnih zahtevnosti, razdalj in ciljev, ob izposoji pa prejmete še čelado, ključavnico in luči. Druga dva ponudnika e-koles v okviru Blagajeve dežele sta Možinetova hiša v Šentjoštu in Pr’Popr v Črnem Vrhu.
Izposoja e-koles: – 4-urni paket: 20 € – celodnevni paket: 30 € Za izposojo je treba kolesa predhodno rezervirati. Pred izposojo se je treba strinjati s splošnimi pogoji najema e-koles in izpolniti potrdilo o izposoji.
Za rezervacijo koles nas kontaktirajte na tel.: 031 776 259 ali info@jzpg.si . Javni zavod Polhograjska graščina
Ob ureditvi platoja pred železniško postajo Borovnica bodo urejene tudi parkovne površine. V petek, 11. 4. 2024, so bila na zelenici med železniško postajo in P+R zasajena lipov drevesa. Dela na ureditvi platoja bodo predvidoma končana do konca prihodnjega meseca. Jeseni bo predvidoma sledila obnova muzejske parne lokomotive JŽ 01 074 ter ureditev miniaturnega parka in interpretacijske infrastrukture ob njej. Potem se bomo lahko ponašali ne le z enim od najbolje izkoriščenih P+R, temveč tudi z enim najlepše urejenih prostorov ob železniški postaji.
Ob preureditvi prostora pri stebru Borovniškega viadukta v spominskipark je Jože Pirc podaril 10 grmičkov oregonskih borovnic, ki so zasajeni ob ograji. Od takrat tudi vsako pomlad poskrbi, da so pravočasno in pravilno obrezani. Letos mu je pri tem pomagala tudi hči Anja. Obema se lepo zahvaljujemo.
10. aprila je minilo 84 let odtakrat, ko je pred prodorom vojske (takrat fašistične) Kraljevine Italije umikajoča se vojska Kraljevine Jugoslavije porušila osrednji del Borovniškega viadukta s ciljem preprečiti prodor sovražniku. To je bil začetek večfazne popolne porušitve viadukta, ki so mu usodni udarec zadali letalski napadi 57. bombniškega polka USAF 27. in 28. decembra 1945. Ko se je po prvi svetovni vojni državna meja z Italijo zelo približala viaduktu, so na postaji Borovnica organizirali stalno gasilsko in opazovalno službo. Kasneje, tik pred izbruhom druge svetovne vojne, so v Borovnici namestili vod protiletalske obrambe jugoslovanske vojske, v katerem je bilo tudi nekaj domačinov. V stebrih viadukta so 1,5 metra nad tlemi izvrtali luknje za minske komore, ki so jih kasneje tudi uporabili. Vanje so namestili tudi del razstreliva. Pod vodstvom kapetana Žužka so na velikonočni četrtek, 10. aprila 1941, ob petih popoldne zaminirali Borovniški viadukt. Razstrelivo so namestili na stebre od številke 12 do 18. Pri razstrelitvi se je zrušilo osem osrednjih obokov. Viadukt je bil pretrgan v dolžini 172 metrov. Čez slab mesec, 30. aprila 1941, se je podrl še steber številka 19. Več na: https://www.facebook.com/Obcina.Borovnica/
