Sončki smo za pohode v letu 2025 vpeljali novost.Z vodnico Sonjo smo v načrt dodali nekaj pohodov na podlagi naših predlogov. Predlagane poti naj bi poznali, jih že prehodili in ocenili, da bi lahko bile zanimive za vse Sončke.
Tokratni pohod je bil predlog Kenk Srečka.
Pod bližnim vrhom Ter smo sprva hodili skozi značilen kraški gozd
Potekal je od vasice Griže (412 m nmv)po planotastem svetu nad zgornjo Vipavko dolino, ki ga dolina reke Raše ločuje od Krasa, do naselja Tabor s stražnim stolpom in ostanki nekdanjega srednjeveškega gradu. Od tam smo se v lepem sončnem, a prepišnem vremenu vrnili v Griže in zaokrožili našo pot.
Do izhodišča smo se pripeljali po cesti, ki nas je najprej popeljala precej globoko v dolino reke Raše, ki je nastala kot posledica tektonskega preloma. Takoimenovani Raški prelom poteka vse od hrvaške meje in se konča pri Novi Gorici. Nad dolino se nahajajo Griže, kjer smo začeli svojo pot.
Ta domačija vztaja
Dokaj značilne kraške hiše z vodnjakom, ograjenim dvoriščem za zaščito pred močno burjo, so nas pozdravilevečinoma že s prenovljeno podobo. Ime je kraj dobil po “grižah”, kupih kamenja, nabranega s pašnikov in travnikov, da so tamkajšnji ljudje pridobili obdelovalno zemljo.
Naša pot se je vila večinoma po kolovozih in čez pašnike.
Čez obsežne travnike in pašnike
Posebej veliko razgledov sicer nismo imeli, saj je pot večji del speljana skozi kraško gmajno.Smo pa v daljavi lahko občudovali Nanos in celotno njegovo pobočje, ki se počasi spušča proti Vipavi.
Po dobri polovici poti se je svet odprl in pokazal se je zvonik cerkve na Taboru na Vrheh (602 m nmv), odprl pa se je tudi pogled v Vipavsko dolino.V teh koncih so nekdaj nabirali brinove jagode in kuhali brinovec. Mi pa smo si v zavetju ostalin gradu privoščili malico in daljši počitek. Tudi na skupinsko fotografijo nismo pozabili.
Še slika za spomin na obisk Tabora na Vrheh
Kamnit kolovoz, ki nas je popeljal v smeri Griž, je zahteval precej naše pozornosti, vendar smo s potrpežljivostjo in previdnim korakom zmogli tudi to. Pri avtobusu smo se menili, kam na kavo za konec pohoda, vendar smo ostali brez želene kavice, saj nam je umetna inteligenca povedala, da v bližnji in malce daljni okolici ni odprte gostilne.
Tekst: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek
Vasica Jakovce pod vzpetino, na kateri stoji Tabor, naš cilj
V Grižah sta znamenitost valjasti steber s križem iz leta 1717 in kraški vodnjak iz leta 1720 ob lepo obnovljeni kraški domačiji
Končno se nam je odprl pogled čez dolino na pobočja Nanosa
Pod vasico Veliko polje se razprostirajo obsežni travniki in pašniki
Od srednjeveškega gradu in obzidja ni ostalo veliko
Ob cerkvi Matere božje je še ohranjen del obzidja in stražni stolp
Kako bi opisali podjetje Mikrozelenje Šebenik? Kaj vas loči od konkurence na trgu?
Smo manjše lokalno podjetje iz Borovnice, kjer vzgajamo sveže mikrozelenje in jedilno cvetje. Smo pionirji na tem področju in trenutno največji v Sloveniji. Pestra izbira, prilagajanje kupcem, dobri odnosi s strankami in inovativnost nas loči od drugih.
Kako se je začela vaša podjetniška pot? S katerimi začetnimi težavami ste se morali spopasti na začetku?
Pred desetimi leti sva iskala poslovno idejo, ker sva imela željo, da greva na svoje. Po mnogih poskusih sem našla na spletu dva Slovenca, ki sta takrat živela na Novi Zelandiji in sta vzgajala mikrozelenje. Ideja se nama je zdela res super in po začetnih poskusih vzgoje sva se navdušila in se odločila, da bo to prava izbira.
Prvi izziv je bil najti prostor, ko smo ga našli, pa smo morali popolnoma prenoviti celo zgradbo, kar je bil takrat kar velik zalogaj. Boštjan je praktično pol leta vsak dan delal, da je preuredil celotno poslopje do te mere, da smo lahko pričeli z vzgojo. Inja je bila takrat še dojenček, tako da je bilo treba usklajevati še to plat družine.
Kateri izdelek je bil prvi, ki je prišel na trg?
Grah, sončnica, redkvica. S temi vrstami sva tudi delala prve poskuse vzgoje, ker so okusne, hitro vzgojljive in bolj enostavne za vzgojo.
Ste bili takrat pionirji tega področja, ste imeli oz. imate danes konkurenco?
Tako je, sva med pionirji vzgoje mikrozelenja in jedilnega cvetja v Sloveniji. ‘Garažarjev’, ki se odločijo malo vzgajati, je kar nekaj. Le malo pa je takih, ki vzgajajo malo na večje. Pri tem poslu je pomembna kritična masa, s katero sploh postaneš profitabilen.
Je mikrozelenje že dobro poznano ljudem?
Če primerjam z desetimi leti nazaj, nam je uspelo ta termin – mikrozelenje – kar lepo razširiti. Predvsem v gostinskem krogu to sedaj že vsi dodobra poznajo.
Kakšne so prednosti mikrozelenja za potrošnika?
V prvi vrsti si vsak lahko sam doma vzgoji mikrozelenje ali kalčke, tako da ima lahko svoj vrt ne glede na to, ali ima vrt zunaj ali ne. Mikrozelenje so mlade rastlinice zelenjave, zelišč in drugih rastlin, ki popolnoma razvijejo klične, včasih pa tudi prve prave liste. V povprečju vsebuje od 4- do 6-krat več hranil, kot odrasle rastline iste vrste. Ker so to tudi zelo okusne rastlinice, obogatijo prav vsako jed.
Kako bi opisali timsko dinamiko v podjetju? Kaj je ključ do uspešnega sodelovanja znotraj ekipe? Kakšen je danes vaš kolektiv, koliko je zaposlenih?
Brez medsebojnega sodelovanja in delovanja nam ne bi uspevalo. Tu si enostavno moramo pomagati med seboj. Ko se prične sezona nabiralništva, se obseg dela toliko poveča, da je treba biti hiter in učinkovit, da se vsak dan delo naredi. Trenutno nas je pet redno zaposlenih, eden pogodbeno, pomoč mojih staršev, ko se prične delo zunaj (delo na njivah, nabiralništvo, sušenje cvetja …) ter Mojca, kot zunanja sodelavka, ki skrbi za socialna omrežja.
Katere izdelke ponujate danes?
Preko 30 vrst svežega mikrozelenja, sveže jedilno cvetje, divje rastline (nabiralništvo), suho jedilno cvetje, potem pa preko spletne trgovine prodajamo tudi vse za domačo vzgojo mikrozelenja in kalčkov (semena, substrat, posodice …). Sedaj pa dodajamo v spletno trgovino tudi druge izdelke, da popestrimo izbiro v naši spletni trgovini (kuverte, papirje in pisma s semeni, Daily Organko za dnevne organske odpadke, pokrovi za fermentiranje, knjige z recepti, pršilke …).
Kako je z izdelki, kot so suho cvetje, sveže jedilno cvetje? Kakšen odziv je med potrošniki?
Za suho jedilno cvetje smo ustvarili svojo znamko – Bloomy, ki je bila lepo sprejeta med kupci. Začelo se je s sušenjem viškov svežega cvetja, ki smo ga vzgojili, sedaj pa povpraševanje presega našo zmožnost vzgoje, tako da veliko suhega cvetja tudi uvozimo.
Kje vse lahko uporabimo mikrozelenje?
Lahko bi rekla, da kjerkoli. Če pa rečemo tako za začetek, pa definitivno dodatek v solate, sendviče, na obložene kruhke, burgerje, na enolončnice, testenine, rižote … Se pa mikrozelenje jé surovo, torej brez kakršnekoli obdelave, ker tako zagotovimo največji vir vseh hranil.
Kako bi opisali delo z mikrozelenjem? Kaj vse je treba imeti, da to človek spremeni v biznis?
Idejo, cilj, vero v to, kar delaš, ter vztrajanje. En del je operativni del – del vzgajanja mikrozelenja, to zdaj naše punce obvladajo. Drugi del je pa poslovni del, ko je treba pa na drugi strani še vse to prodati in iskati nove stranke. To pa je moja domena.
Na katere projekte ste najbolj ponosni?
V lanskem letu sem bila prepoznana kot ambasadorka za ženske podjetnice na podeželju v okviru evropskega projekta Fliara. Izbrana sem bila tudi med 40 podjetnic v program AWE, preko CEED-a, kjer imamo možnost mentoriranja za vsa svoje izzive, s katerimi se soočamo.
Kdo je vaša povprečna stranka oz. naročnik?
Odvisno, o katerem segmentu govorimo. Pri sveže mikrozelenju in cvetju chefi v restavracijah, gostilnah. Pri segmentu za vzgojo doma pa je to oseba, ki ima rada sveže in doma vzgojeno zelenje, s katerim si obogati svoj jedilnik.
Kdo vse od priznanih gostincev vam zaupa? V katerih restavracijah lahko morda najdemo vaše mikrozelenje?
Da ne bomo poimensko, veliko restavracij, hotelov, gostiln od Ljubljane, Kranjske Gore pa do Portoroža. Trenutno zalagamo med 130–140 lokacij.
Ste prisotni tudi v tujini? Kje in na kakšen način?
Tudi. Nekaj je posameznikov iz bližnjih držav, ki so se odločili, da bodo pričeli z vzgojo mikrozelenja v njihovi državi, pa so od nas kupili tečaj (ki smo ga še imeli pred časom na voljo, v katerem smo imeli posneto vse, kako postaviti posel z mikrozelenjem), sedaj pa kupijo tudi semena.
Najbolj pa nas veseli, da nam je uspelo skleniti posel s francoskim podjetjem, ki proizvaja sire. Le ti eno vrsto svojega sira ovijejo v suho jedilno cvetje, kar doda še nek poseben vonj in okus siru. To je pri njih prava specialiteta. Mi pa smo se za njih prilagodili in ustvarimo mešanico cvetja po njihovih željah.
Kakšen je postopek za sodelovanje s strankami, od začetne ideje do končnega izdelka?
Za gostince imamo vedno dovolj kapacitet in vzgojenega mikrozelenja, tako da sprejmemo vsako novo stranko. Prav zdaj se nam obeta posel, da bomo sveže mikrozelenje vzgajali tudi za italijanski trg. Pri večjih strankah za suho cvetje pa je pred sklenitvijo posla vedno kar nekaj dogovarjanja, pogajanja za končno ceno in pa testiranja različnih mešanic.
Je kdaj prišlo do trenutka, ko ste razmišljali, da bi prenehali z dejavnostjo in podjetje zaprli?
Ja, med korono se nam je posel dobesedno zaustavil. Prvi tedni so bili res dramatični in zelo pesimistični. Potem pa sva se nekako dvignila, postavila novo spletno trgovino, nekako preživela in sedaj posel dvignila še na višji nivo.
Kako ocenjujete, je lokalno okolje naklonjeno podjetništvu?
Dobro. Vesela sem, da dobro sodelujemo z lokalnimi institucijami.
Kaj so izzivi, s katerimi težavami se srečujete?
Včasih je izziv najti dobrega in zanesljivega dobavitelja.
Kakšne podpore si želite od države, lokalnega okolja?
Smo v fazi rasti, zato nujno potrebujemo pridobiti sredstva preko kakšnega razpisa. Kje pri teh stvari pa sploh začeti in kako priti do njih, no, to pa je vprašanje.
Na spletni strani lahko preberemo, da so vaši cilji visoki. Kakšna je vizija podjetja v prihodnosti? Kakšne so ključne usmeritve za naslednja leta? Je prostor ob Borovniščici še dovolj velik za vašo rast in ideje?
Res je. Jaz sem idejna vodja. Meni nikakor ne zmanjka idej, je prej izziv, kako to izpeljati. V prihodnje bo veliko fokusa na spletni prodaji. Ravno sedaj smo v fazi, ko bomo zamenjali spletno platformo in na novo postavili spletno stran, s fokusom tudi na izobraževalnem delu. Tudi spletna trgovina bo postala bolj uporabniku prijazna. Z Bloomyjem imamo tudi cilj, da se razširimo še na druge sirarje, pa čokoladnice … Z letošnjim letom pa bomo ustvarili tudi paketke suhega cvetja za mladoporočence (za posipanje). Cilj pa je, da okrepimo in naredimo bolj zanimiv tudi segment obdarovanja podjetji – pripravili bomo katalog bolj zelenih, inovativnih daril, s katerimi bomo podjetjem, zavodom in raznoraznim ustanovam omogočili lepo in praktično obdarovanje njihovih strank. Prostor počasi postaja premajhen, vendar se vedno znamo prilagoditi in verjamem, da se bomo tudi tokrat.
Rok Mihevc
Saša Kržič in Boštjan Šebenik iz Mikrozelenje Šebenik
Saša Kržič je bila prepoznana kot ambasadorka za ženske podjetnice na podeželju v okviru evropskega projekta Fliara
Občina Dobrova – Polhov Gradec je v preteklih letih v nekaterih naseljih že zgradila novo kanalizacijsko omrežje, v teku je tudi ustrezne dokumentacije za končno predajo nove komunalne opreme v uporabo.
Pridobivanje spremembe gradbenega dovoljenja za gradnjo fekalna kanalizacije Stranska vas Fekalna kanalizacija Stranska vas je bila izvedena v letu 2023. Vrednost izvedenih del je bila 1.495.000 EUR brez DDV. Med samo izvedbo je prišlo do nekaj manjših sprememb trase kanalizacije in ene večje spremembe trase kanalizacije na odseku od potoka Ostrožnik do potoka Gradaščica, tako da kanalizacija posega na nekaj novih parcel. V času od pridobitve gradbenega dovoljenja do danes je bilo izvedenih več parcelacij obstojičih parcel, tako da je na trasi kanalizacije precejšnje število novih parcel nastalih iz starih parcel. Za parcele, po katerih poteka sprememba trase kanala je občina morala pridobiti nove služnostne pogodbe, ki omogočajo gradnjo – spremembo gradbenega dovoljenja. Na tej podlagi je Občina 6. 1. 2025 vložila na Upravno enoto Ljubljana vlogo za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja za projekt gradnja fekalne kanalizacije Stranska vas. Fekalna kanalizacija Stranska vas je kanalizacijski sistem, ki se bo priključil na kanalizacijski sistem Dobrova, ki se navezuje na novo čistilno napravo Dobrova. Takoj po prejetju spremembe gradbenega dovoljenja, bo občina pričela s postopkom pridobivanja uporabnega dovoljenja.
Pridobivanje gradbenega dovoljenja za gradnjo povezovalnega fekalnega kanala Šujica–Dobrova s črpališčem Občina je 22. 1. 2025 na Upravno enoto Ljubljana vložila vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo povezovalnega fekalnega kanala Šujica–Dobrova s črpališčem. Sanitarna kanalizacija Dobrova–Šujica je povezovalni kanal med kanalizacijskim sistemom Dobrova in kanalizacijskim sistemom Šujica. Kanalizacija je projektirana v skladu s programsko rešitvijo, ki jo je izdelalo JP Vodovod – Kanalizacija. Naloga se izvaja v dveh fazah. V prvi fazi se je že izvedel odsek Dobrova, to je kanal od priključka na obstoječi kanalizacijski sistem Dobrova, do potoka Gradaščica iz smeri Dobrova. V drugi fazi se bo izvedel odsek Šujica, to je kanal od obstoječe kanalizacije Šujica do potoka Gradaščica, črpališče in tlačni vod. Drugo fazo je pogojevala izgradnja nove čistilne naprave na Dobrovi, ki je sedaj zgrajena. Z izgradnjo navezovalnega kanala se bo ukinilo delovanje sedanje čistilne naprave v Šujici, ki s svojo tehnologijo in glede na obremenitve ne more več slediti parametrom izpustov v okolje in bomo tako s sistemom navezave na novo čistilno napravo na Dobrovi tudi poskrbeli za še varnejše in čistejše okolje. Celotna dolžina novega kanala je cca. 130 m. Projektantska ocena gradnje kanalizacije je 214.950 EUR brez DDV. Pri pridobivanju gradbenega dovoljenja smo morali pridobiti tudi služnosti za gradnjo. Vsem lastnikom zemljišč, se zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje pri pridobivanju služnostnih pravic po katerih bo potekalo omrežje.
Pridobivanje uporabnega dovoljenja omrežje na Pristavi in Podrebri Na območjih naselij Podreber in Pristava je občina v preteklih letih zgradila novo kanalizacijsko omrežje. Bodoče uporabnike sistema za odvajanje odpadnih vod na območju naselij Podreber in Pristava obveščamo, da za oba projekta poteka postopek pridobitve uporabnega dovoljenja. Na obeh projektih je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je treba dopolniti projektno dokumentacijo. Na projektu izgradnje kanalizacijskega omrežja v Stranski vasi je prav tako v teku postopek za spremembo gradbenega dovoljenja. Na občini si prizadevamo, da se postopki v čim krajšem času zaključijo in bodo tako izpolnjeni pogoji za predajo izgrajene nove komunalne infrastrukture v uporabo.
Občina Dobrova – Polhov Gradec je v letih 2023 in 2024 uspešno izvedla participativni proračun, ki občanom omogoča aktivno sodelovanje pri oblikovanju in izbiri projektov za izboljšanje lokalnega okolja.
Izvedeni projekti v letu 2023 V letu 2023 so krajani v posameznih krajevnih skupnostih izglasovali in uresničili naslednje projekte: • KS Dobrova – izvedba zvočne izolacije v avli Osnovne šole Dobrova, • KS Polhov Gradec – izvedba učne poti, • KS Črni Vrh – obnova fasade doma krajanov Črni Vrh. Izvedeni projekti v letu 2024 V letu 2024 so krajani izglasovali projekte, ki so bili prav tako uspešno izvedeni: • KS Dobrova – pokablitev dela električne napeljave pri PGD Podsmreka, • KS Polhov Gradec – ureditev operativne kuhinje v PGD Polhov Gradec, • KS Črni Vrh – obnovitev zidanih avtobusnih postaj, • KS Šentjošt – postavitev Zvona miru 1354. Za izvedbo projektov je bilo v letih 2023 in 2024 vsako leto namenjenih 40.000 evrov.
Participativni proračun 2025 – vabljeni k sodelovanju Občina bo tudi v letu 2025 izvedla postopek participativnega proračuna, za katerega je ponovno zagotovljenih 40.000 evrov. O vseh podrobnostih vas bomo pravočasno obveščali. Vabimo vas, da spremljate uradno spletno stran Občine Dobrova – Polhov Gradec ter Facebook profil, kjer bomo objavili vse informacije v zvezi s postopkom participativnega proračuna. Občane spodbujamo k aktivni udeležbi – predlagajte projekte, ki bi lahko izboljšali vaše lokalno okolje in sodelujte pri glasovanju!
Občina Dobrova – Polhov Gradec
V letu 2024 ste občani izkazali še večje zanimanje in sodelovanje, kar se odraža v večjem številu oddanih glasov.
V petek, 7. februarja 2025, je v Kulturnem domu na Dobrovi potekala slovesna prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Letos je dogodek imel še posebno noto, saj je bil posvečen 100-letnici rojstva Mikija Mustra, legendarnega slovenskega ilustratorja, striparja in animatorja, ki je s svojim delom zaznamoval številne generacije. Prireditev se je začela s slovesno izvedbo Zdravljice, ki jo je zapela Manca Černigoj ob spremljavi klarineta. Učenci OŠ Dobrova so navdušili z glasbeno-plesno predstavo Lunino kraljestvo, mešani pevski zbor Dobrova pa je občinstvo razveselil s tremi pesmimi: Ob bistrem potoku je mlin, Ptičja svatba in Zottelmarsch. Župan je v svojem nagovoru poudaril pomen slovenske kulture in obeležitve Mustrove obletnice. Večer je popestril tudi skeč na temo Mikija Mustra, Anže Ciuha in Vesna Sečnik pa sta kot duet klarinetov izvedla vsem dobro poznano slovensko skladbo Dan ljubezni. Dogodek so dopolnili tudi mladi gledališčniki, nato pa so oder prevzele country melodije. Prireditev, v organizaciji Kulturno umetniškega društva Dobrova v sodelovanju z OŠ Dobrova, je bila kot vsako leto tudi letos lepo obiskana. Občinstvo je z bučnimi aplavzi nagradilo vse nastopajoče, večer pa se je zaključil v sproščenem kulturnem vzdušju in druženju.
Program DORA je pomemben, saj omogoča zgodnje odkrivanje raka dojk, ko je bolezen še v začetni fazi in je zdravljenje praviloma zelo uspešno. Mamografija je trenutno najbolj zanesljiva metoda za odkrivanje majhnih, še netipnih sprememb, kar omogoča hitrejše in manj obsežno zdravljenje ter krajše okrevanje. V preteklosti se je presejalnega slikanja na Vrhniki udeležilo skoraj 80 % povabljenih žensk, pri 23 so odkrili raka dojk, večinoma v začetni fazi. Nova vodja programa DORA, dr. Katja Kovše, ob tej priložnosti spodbuja vse ženske, da izkoristijo to možnost in se udeležijo slikanja. Ob tem jih poziva tudi k zdravemu življenjskemu slogu in rednemu samopregledovanju dojk, saj lahko tako hitreje opazijo morebitne spremembe. Vse občanke občine Dobrova-Polhov Gradec, ki bodo prejele vabilo na presejalno mamografijo, se lahko slikanja udeležijo v določenem terminu. Če jim ta ne ustreza, lahko termin spremenijo preko elektronske pošte, spletnega obrazca ali telefonske številke. Organizatorji programa DORA vabijo vse ženske, da se pregleda udeležijo in tako poskrbijo za svoje zdravje. Mamografija je preprost in učinkovit korak k zgodnjemu odkrivanju raka, ki lahko reši življenje.
Slovenska filantropija tudi letos razpisuje natečaj za priznanje Naj prostovoljec in Naj prostovoljka, zaposlena v javni upravi. Gre za že 12. izbor, s katerim želijo izpostaviti posameznike, ki poleg svoje službe v prostem času nesebično pomagajo skupnosti in hkrati spodbujajo prostovoljstvo med svojimi sodelavci.
Na natečaju lahko sodelujejo vsi, ki so zaposleni v javni upravi in aktivno sodelujejo pri prostovoljskih projektih. Pri izboru bosta upoštevana tako število opravljenih prostovoljskih ur v letu 2024 kot tudi njihova vloga pri širjenju prostovoljskih vrednot med zaposlenimi v javnem sektorju.
Prijavo lahko oddajo le javne ustanove, v katerih delujejo prostovoljci, rok za oddajo pa je 31. marec 2025. Prijavitelji lahko izpolnijo elektronsko prijavnico, v primeru dodatnih vprašanj pa pišejo na naslov slovenska@filantropija.org.
Nagrajenca in nagrajenko bodo razglasili na Slovesnem dnevu prostovoljstva, ki bo potekal 20. maja 2025. Pomembno je omeniti, da lahko posameznik ta naziv prejme le enkrat.
V preteklih letih so to prestižno priznanje prejeli številni izjemni prostovoljci, ki delujejo na različnih področjih – od zdravstva, šolstva, do občinskih uprav in ministrstev. Njihova predanost prostovoljstvu je odmevala v lokalnih in širših skupnostih, njihov trud pa je pomembno prispeval k boljši družbi.
Če v svojem delovnem okolju poznate nekoga, ki s svojim prostovoljnim delom spreminja svet na bolje, je to priložnost, da se mu prizna njegov trud. Slovenska filantropija vabi vse javne ustanove, da prijavijo izjemne sodelavce in jim omogočijo, da postanejo del izbrane skupine Naj prostovoljcev javne uprave.
V prelepem ambientu polhograjske graščine je na prvi februarski večer novega leta odmevala glasba gorenjskega poeta in šansonjerja, Tomaža Hostnika. Njegova karizma, hudomušnost in glasbena virtuoznost so občinstvo popeljali na nepozabno popotovanje skozi raznolike zgodbe, nastale v sosednji dolini. Poseben čar večera je dodala skrbno izbrana spremljava španskega vina A Pachos, ki je dopolnjevala glasbeno razvajanje in ustvarila pravo nepozabno vzdušje. Ob zvokih klavirja in globoko občutenih interpretacijah so tako obiskovalci na razprodanem koncertu resnično uživali v harmoniji glasbe, vina in prijetne družbe. Z mogočnimi melodijami in subtilnimi detajli je Tomaž dokazal, zakaj velja za enega izmed izjemnih umetnikov na naši glasbeni sceni. Še posebej je navdušil s skladbami, kot so Lbezn i ket tista velka smreka, Nš dujenčk in Golaž, ki jih je predstavil z nalezljivim humorjem in energijo, zaradi katere se je razživela vsa dvorana. Njegova sposobnost povezovanja z občinstvom je bila očitna v vsakem trenutku – bodisi s prefinjenimi melodijami bodisi duhovitimi pripombami med pesmimi. Večer v graščini, ki ga je pripravilo Turistično društvo Polhov Gradec v sklopu Koncertov presenečenja, je bil prava glasbena poslastica – vrhunska izvedba, odlično vzdušje in ambient, ki je dodal poseben čar dogodku. Polhov Gradec je še enkrat dokazal, da zna gostiti vrhunske umetnike in ponuditi edinstvena glasbena doživetja.
Letošnja osrednja tema Tedna pisanja z roko je bil »Ko spomini zadišijo«. Naš spomin je neverjeten. Prvih nekaj let življenja se ne spomnimo dobro. Takratnih dogodkov še nismo mogli ubesediti, jih pa s pomočjo vonjev lahko obudimo. Vonjave so zelo močno povezane s spomini zaradi neposredne povezave med vohalnim sistemom in možganskimi centri, ki so odgovorni za čustva in spomine. Ta pojav je pogosto imenovan “Proustov učinek”, po pisatelju Marcelu Proustu, ki je opisal, kako mu je vonj po magdalenicah obudil živ spomin na otroštvo. V otroštvu se vohalni sistem hitro razvija in je močno povezan z učenjem ter čustvenimi izkušnjami. Zato so vonjave, ki jih zaznamo v zgodnjem življenju, pogosto trajno vgrajene v našo spominsko banko. Ob teh spodbudnih besedah organizatorjev smo se podali na pot za našim nosom ali kot je zapisal učenec: »Moj nos ima bogat spomin.« Za nami je 10. Teden pisanja z roko, ki je potekal med 20 in 24. januarjem. Na naši šoli se trudimo, da spodbujamo in navdušujemo pisanje z roko čez celo leto. V projekt so se vključili vsi učenci matične šole ter učenci obeh podružnic. Tako so sodelovali 403 učenci in mentorji. Letošnja tema Tedna pisanja z roko nam je zato še toliko bolj všeč, saj nas je vonj popeljal v rano otroštvo, na travnike, polja in gozdove, od vonja po snegu in babičinih piškotov do dišečih in slanih poletnih noči. Ker imamo starejši veliko več dišečih spominov, ki jih otroci skoraj ne poznajo več, smo k pisanju spodbudili tudi starejše. Učenci so dobili nalogo, da tudi njihovi starši in stari starši pomislijo, kam jih vonjave preteklosti popeljalo in se že veselimo njihovega sodelovanja in tudi povezovanja z otroki. Naj se pisanje z roko in povezovanje nas s svojimi mislimi, domišljijo in spomini nikoli ne konča. Naj se naši dišeči spomini vtisnejo na papir v spomin, veselje za naslednje rodove.
Koordinatorica Tedna pisanja z roko Simona Mihalic
Tako kot vsako leto smo se na Osnovni šoli Polhov Gradec tudi letos s kulturno prireditvijo ob Prešernovem dnevu poklonili slovenskemu kulturnemu prazniku, ki ga prav radi poimenujemo tudi Ta veseli dan kulture. Tudi letošnje leto zaznamujejo različne obletnice slovenskih umetnikov, ki so vlekle rdečo nit letošnje prireditve. 3. decembra 2024 je minilo 225 let od rojstva našega znamenitega pesnika Franceta Prešerna. Za seboj je pustil dragoceno zapuščino pesmi. Človek, ki simbolizira slovenski kulturni praznik. Takole se je vse skupaj začelo. Mrzli decembrski dnevi. Pri Ribičevih v Vrbi je vznemirljivo in nenavadno živahno. Vsi pričakujejo rojstvo tretjega otroka. Tretji december, popoldne. Oče Šimen se zaskrbljen mota med gospodarskimi poslopji. Čaka, kdaj se bo iz kamre oglasil otroški jok. Zasliši ga; na vrat na nos pohiti v hišo. V veži mu ženske naznanijo, da se mu je rodil zdrav fant. Mati Mina se dobro počuti. V zadregi obstane. Začuti, kako sta ga napolnili prijetna toplota in neizmerna sreča. Botra sta odnesla otroka v uro hoda oddaljene Rodine. Krstili so ga za Franceta. Osmošolec Amadej Mrzlikar nam je ob klavirski spremljavi recitiral njegovo pesem O, Vrba, sonet iz cikla šestih sonetov z naslovom Sonetje nesreče, v kateri govori o obžalovanju svojih življenjskih odločitev, o domotožju in razočaranju. Osrednja osebnost druge točke na prireditvi je bil tudi Jakob Aljaž, po katerem se imenuje Aljažev stolp na Triglavu. Jakob Aljaž je dolgo gojil misel, da bi na vrhu Triglava postavil majhen stolp, ki bi služil kot planinsko zavetišče. Pozimi leta 1895, pred 130 leti, je nekega popoldneva v svoji župnijski sobi sam izdelal načrt stolpa in ga začrtal s kredo na tla. Kot župnik na Dovjem in planinec je za en goldinar kupil vrh Triglava, s tem pa si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega Aljažev stolp na vrhu Triglava. Prisluhnili smo skladbi, ki je tesno povezana z Aljaževo ljubeznijo do slovenskih gora. Melodija O, Triglav moj dom nas je ponesla na vrhove, kjer je dobil svoj navdih.
Predali smo se tudi »stripovskemu« svetu. Le kdo ne pozna Zvitorepca, Lakotnika, Trdonje, Stezosledca, Zadnjega Mohikanca in ostalih junakov številnih stripov in slikanic? Avtor teh, lahko rečemo, ljudskih stvaritev je Miki Muster, ki ga mnogi poznamo kot pionirja slovenskega stripa, ki nam je skozi svoje nepozabne junake pričaral svet domišljije, humorja in modrosti. Brez dvoma eden najboljših ustvarjalcev in risarjev slikanic in stripov ter filmskih risank v slovenskem in evropskem merilu. Letos mineva okroglih sto let od njegovega rojstva. Mineva 10 let od smrti Slavka Avsenika. Njegova pesem Na Golici velja za eno najbolj prepoznavnih polk in največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Gre za glasbenega velikana, ki nam je zapustil dragoceno glasbeno zapuščino. Uživali smo ob zvokih melodije Na Golici, ki sta nam jo pričarala učenca na harmoniki. Tudi Niko Grafenauer je s svojo obletnico pripomogel k obogatitvi naše prireditve. Letos bo namreč praznoval 85. rojstni dan. Se spomnite Pedenjpeda? Prvošolčki so poskrbeli za navihano recitacijo njegovih pesmi z legendarnim junakom. Tudi Desa Muck bo letos praznovala okroglo obletnico. V splošnih knjižnicah najbolj izposojena avtorica. Pisateljica, dramatičarka, gledališka in filmska igralka, scenaristka in publicistka. Njena imitatorka, naša učiteljica, nas je obiskala in povedala nekaj zanimivosti o njenem življenju. Na prireditvi pa smo opazili tudi Mačka Murija. Mladim dobro poznan knjižni lik v slovenski ponarodeli pravljici, ki jo je leta 1975 napisal Kajetan Kovič z ilustracijami Jelke Reichman. Ob 40-letnici izida je bila knjiga ponatisnjena v več kot 150 tisoč izvodih. Pevski zbor je zapel Mačka Murija, kot ga zapoje Neca Falk, ki bo letos dopolnila 75 let. Na prireditvi smo izvedeli nekaj namigov, da je bil praznik še bolj prešeren. Lahko smo si ogledali podelitev Prešernovih nagrad za vrhunske dosežke na področju umetnosti, na dan praznika pa brezplačno odpirajo svoja vrata številne kulturne ustanove, kjer pripravljajo različne razstave in vodene oglede. Lahko smo se sprehodili do Prešernovega spomenika, kjer je že tradicionalno potekal recital Prešernove poezije. Prav nič ni narobe, če na dan praznika v roke vzamemo dobro knjigo ali se posvetimo razmisleku o pomenu kulture in življenju in ohranjanju slovenske identitete. Umetniki v trenutkih ustvarjanja pogosto ne verjamejo vase, so negotovi v svoje stvaritve, tako kot mi ne verjamemo, da nam bo vedno uspelo. Napisati dobro pesem, preskočiti kozo pri telovadbi, ohraniti prijatelja, pisati odlično test iz matematike … Prireditev smo zaključili s pesmijo Le kdo še verjame Nine Pušlar, ki govori o spoznanjih, ki jih prinese življenje, o iskanju iskrenosti ter zaupanja v medčloveških odnosih. Besedilo izraža razočaranja nad površinskimi odnosi ter hrepenenje po resnični ljubezni in povezanosti. S svojim glasom nas je pobožala osmošolka Jerca Janša, ki je zapela njeno pesem. Kot spremljevalna dejavnost prireditve je nastala tudi razstava ilustracij Lile Prap, slovenske pisateljice in ilustratorke, ki bo letos praznovala 70. rojstni dan. Njene knjige, prežete z domiselnostjo, humorjem in barvitimi ilustracijami, nagovarjajo otroke po vsem svetu. V njenih delih imajo glavno vlogo živali, saj sama pravi, da: »… živali predstavljajo otrokom svet pristnosti, prvobitnih nagonov. Tako kot otroci so neobremenjene z razmišljanjem, moralnimi kodami in problemi odraslih ljudi.« Učenci razredne stopnje pa so ustvarjali na temo slovenskega kulturnega praznika. Tudi njihove umetnine krasijo našo avlo. Tudi s to prireditvijo smo začutili, kako pomembno je, da ohranjamo in razvijamo kulturo in umetnost.
