Kategorija: Novice

  • Računalniške delavnice

    Računalniške delavnice

    Brezplačne računalniške delavnice v Društvu Upokoljencev Vrhnika, uspešno organizira Komisija za digitalno opismenjevanje.

    Zadnje dni v maju smo izvedli delavnice z naslovom  DIGITALNA ORODJA ZA ŽIVLJENJE IN DELO. Tudi tokratno izvedbo delavnic smo zaupali podjetju AGORA d.o.o. Parmova 53, Ljubljana, ki ima dolgoletne izkušnje na področju računalniškega izobraževanja. Mentor delavnic,  gospod Janko Lah, nas je ponovno navdušil s svojim pristopom pri izvedbi delavnic. Razen prejete skripte s podrobnimi razlagami vseh tematskih področij delavnic  smo prejeli tudi zvezek z vajami. Le ta je vsem udeležencem omogočil uspešno sledenje pri izvedbi delavnic in samostojno ponovitev vaj na svojem računalniku v domačem okolju.

    Udeležba na tokratnih delavnicah je zagotovila minimalno kvoto za organizacijo v dveh skupinah. Sama izvedba naslednjih delavnic postaja izziv za komisijo glede na odzivnost naših članov. Verjamemo da bosta jesenska termina, ki jih že zdaj napovedujemo, bolj obiskana in s tem še bolj uspešna.

     Želja in naloga komisije je, da čim več upokojencev uspešno obvlada digitalna orodja in pridobi specifična znanja in veščine. S spoznanjem uporabnosti pridobljenih znanj v vsakdanjem življenju se bomo uspešno vključili v današnji digitalni svet.

    Našo pot v prihodnost tlakujemo z digitalno pismenostjo.

    Zapis: Juso Islamović

    Komisija za digitalno opismenjevanje

                                 

  • Nobena noč ni tako zabavna kot tista v vrtcu

    Nobena noč ni tako zabavna kot tista v vrtcu

    Mesec maj je bil v vrtcu res nekaj posebnega – skupini Utrinki in Zvončki smo se odločili, da postanemo čisto pravi pustolovci! In ne, to ne pomeni, da smo šli kampirat na Aljasko. Odločili smo se, da en dan prespimo kar v vrtcu. Ja, prav ste prebrali – v pižamah, s svetilkami, zobnimi ščetkami in zelo resnimi kuharskimi ambicijami.

    Začelo se je, kot se spodobi: z dišečo kuhinjo, veliko moke in še več navdušenja. Sami smo si spekli kruh! No, skoraj sami. Morda smo malo preveč moke stresli na tla (in nase), ampak končni rezultat je bil fantastičen-okusen, hrustljav dišeč kruh… Komaj smo čakali na večerjo, da ga lahko poskusimo. Po kruhu se spodobi nekaj sladkega, zato smo se lotili vafljev. Zmes smo pripravili že dopoldne, po receptu, seveda, s peko pa smo pričeli, ko smo ostali v vrtcu sami, kar na spodnjem igrišču. Komaj smo dočakali, da so vzgojiteljice napekle dovolj vafljev, da smo se posladkali z njimi.

    Ko smo bili že pravi kuharski mojstri, smo si pripravili še večerjo. Vsak si je sestavil krožnik po svojem okusu. Nekdo je imel tri rezine sira in nič drugega, nekdo drug je sirom rekel »ne hvala« in si naredil sendvič s pašteto, papriko in jajčkom. Seveda pa je zraven vsem teknil že prej omenjeni slastni kruh. Gurmani smo pač različni!

    Pa da ne boste slučajno mislili, da smo ves dan samo pekli in jedli. O ne…Vse popoldne smo imeli ogromno časa za igro-tokrat je bilo naše celotno igrišče in idej za vragolije res ni manjkalo.

    Ko pa je padla noč, se je začelo čisto pravo detektivsko delo. S svetilkami v rokah smo iskali škratke po vrtcu in igrišču. Kje so se skrivali? To je še danes skrivnost. Morda pod grmom. Morda v kuhinji, kjer so pojedli ostanke vafljev. Morda… so bili čisto nevidni! Ampak mi smo jih iskali, čisto do zadnje baterije.

    Po razburljivem večeru je prišel čas za umivanje zob. Nekateri smo si zobe umivali kot profesionalci, drugi pa smo bolj umili umivalnik. Ampak šteje trud, kajne?

    Nazadnje smo se v pižamah zleknili na svoje ležalnike. Nekateri smo zaspali takoj, drugi šele po tem, ko smo vprašali desetkrat, kdaj pride zajtrk. In ko smo naslednje jutro odprli oči, je bil vrtec še vedno tam – in naš kruh še vedno dišeč.

    Medtem, ko smo mi sladko spali, so vzgojiteljice Katarina, Tina, Nika, Ana in Mojca dežurale kot prave taborske čuvajke. Na svojih prenosnih posteljah so poslušale vsak šum, vsak obrat ležalnika, vsak potihnjen “moram lulat”. Nekajkrat so preverile, če kdo slučajno spi z nogami na blazini, pa če so vse odejice na pravem mestu. Skratka – spanec je bil bolj pogumen kot globok. Zato ni čudno, da so bile naslednje jutro – hm – rahlo podobne »pomečkani« verziji samih sebe. A vseeno nasmejane in srčne kot vedno.

    Noč v vrtcu ni bila samo zabavna, ampak tudi poučna. Naučili smo se peči, iskati škratke, se umivati (no, vsaj malo) in predvsem – da je včasih najboljše spanje tisto, ki ga deliš s prijatelji.
    Utrinki in Zvončki poročamo: naj se nočne dogodivščine še kdaj ponovijo!

     

     

     V imenu Utrinkov, Zvončkov in škratkov vtise zapisala Mojca Gerbec

  • Potepanje Sončkov po grebenih Polhograjskega hribovja

    Potepanje Sončkov po grebenih Polhograjskega hribovja

    V maju načrtovani pohod po zanimivem predelu nad dolinama Hrastnice na vzhodu in Bodojske grape na zahodu smo Sončki izpeljali šele v začetku junija. Še vedno ne ravno stabilno vreme nam je naklonilo dokaj sončno in toplo dopoldne z vetrom in oblaki, ki so vsake toliko časa zakrili sonce in naredili dan bolj prijeten za hojo.

    Mimo Škofje Loke smo se po dolini Kopačnice zapeljali na Selo nad Polhovim Gradcem.  

    Avtobus smo zapustili na sedlu med dolino Hrastnice in Petačevim grabnom

    Če bi od izhodišča krenili levo, bi se mimo cerkve Sv. Jedrt lahko podali na Tošč, a nas je pot vodila desno mimo domačij in lepo pokošenih travnikov na greben, ki se začenja nad Petačevim grabnom. Dokaj strma pot mimo travnikov in po kolovozih med njimi nam je ponudila številno travniško cvetje, ki ga v nižjih predelih zaradi intenzivne pridelave in gnojenja skorajda ni več mogoče srečati. Povzpeli smo se na najvišjo točko današnjega pohoda, Polančev vrh z 907 mnv in prek njega nadaljevali do cerkvice Sv. Ožbolta (850 mnv), ki se nahaja na enem izmed številnih razglednih polhograjskih grebenov.

    Prvi cilj – cerkev Sv. Ožbalta ob mogočni lipi

    Po izročilu naj bi na tem mestu stal že poganski tempelj. Cerkev je bila prvotno zgrajena v gotskem slogu s kasnejšimi predelavami in obnovami. Od cerkve so ob jasnem dnevu prekrasni razgledi na skoraj vse strani neba, a nam so jih tokrat oblaki na zahodu in severu zakrivali.  Škoda, tako smo npr. Blegoš in še dlje proti zahodu lahko le slutili Julijce, proti severu pa Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Smo pa si lahko na obronkih travnika okoli cerkve in ob stezi, ki pelje do bližnje kmetije, ogledali arniko, zdravilno rastlino, ki jo je vse redkeje mogoče videti. Nadaljevali smo v smeri proti cerkvi Sv. Andreja, ki s skodlami kritim zvonikom resnično pritegne poglede.

    Nadaljevanje poti sledi grebenu med dolino Hrastnica in Bodojsko grapo

    Po krajšem počitku smo se spustili do vasi Sveti Andrej nad Zmincem, nad katero je cerkev, in nato po cesti krenili proti dolini Kopačnice, kjer nas je v kraju Sv. Barbare pričakal avtobus.

    Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,

    GPS zapis Srečko Kenk

  • Pohod – ogled športnih objektov in njihova zgodovina v občini

    Pohod – ogled športnih objektov in njihova zgodovina v občini

    Letos obeležujemo 125 let športa v Borovnici in v sklopu prireditev ob tej obletnici, smo se 7. 6. 2025, v vročem sobotnem dopoldnevu, zbrali na šolskem igrišču. Odpravili smo se na Pohod – ogled športnih objektov v občini Borovnica in spoznavanju njihove zgodovine.
    Udeležba je bila skromna, a morda je prav zaradi tega nastala simpatična skupinica tistih, ki imajo športno zgodovino Borovnice v malem prstu in nas, ki smo s tem bolj slabo seznanjeni.
    Vsi zbrani smo šolo obiskovali v času, ko je bilo šolsko igrišče povsem drugačno kot je danes, pa tudi stavba TVD se je uporabljala v različne namene. Poleg telovadbe v zimskem času so se tam odvijale tudi  različne prireditve. Med potjo smo tudi obujali sankaške spomine – ja, včasih je bilo sankališče, kar po cesti, saj je bilo avtomobilov malo in izkušnja zelo vznemirljiva.
    Žal je veliko objektov načel ali celo uničil zob časa, ali pa so jih nadomestili objekti z drugačnimi nameni; tako da o njih lahko več izvemo le iz starih fotografij in pa iz neusahljive zakladnice borovniških športnikov.

     Maja Okrožnik

     

  • Zaključni nastop učencev borovniškega oddelka glasbene šole

    Zaključni nastop učencev borovniškega oddelka glasbene šole

    Ob zaključku uspešnega šolskega leta v borovniški enoti Glasbene šole Vrhnika so se učenci predstavili na prav posebni lokaciji, v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Predavalnica Nikole Tesle se je izkazala za izredno akustičen in lep prostor, kjer je glasba zaigrala v polnem zvenu, vložena energija mladih glasbenikov pa je dosegla poslušalce tudi v zadnjih vrstah. Predstavilo se je 18 učencev na inštrumentih harmonika, violina, klarinet, klavir, kljunasta flavta in viola. Za zaključek so združeni učenci borovniške enote glasbene šole zapeli še v pevskem zboru in poskrbeli za večer, ki bo še nekaj časa odmeval med muzejskimi stenami in oživljal spomin poslušalcev. Staršem in prijateljem se zahvaljujemo za obiske in aplavze, ki ste jih skozi celotno šolsko leto namenjali na šolskih nastopih in s tem spodbujali naše delo. Zahvaljujemo pa se tudi Tehniškemu muzeju Bistra, kjer so nam omogočili najem dvorane in nas prijazno sprejeli tako v okviru priprav na dogodek, kot na sami prireditvi.

    Občina Borovnica

  • Nogometna turnirja u 11 in u 13 v sklopu praznovanja 125 let športa v Borovnici

    Nogometna turnirja u 11 in u 13 v sklopu praznovanja 125 let športa v Borovnici

    Ob 125 letnici športa v Borovnici je ŠD Borovnica na Dolu pri Borovnici  v soboto, 7. 6. 2025, organiziralo nogometni turnir še za selekciji U11 in U13. Turnirja se je udeležilo okoli 220 otrok iz 18 nogometnih moštev ( ŠD Borovnica, NK Vrhnika, NK Logatec, NK Cerknica, NK Proteus, NK Dragomer, NK Dolomiti, NK Črnuče, NK Brinje, NK Jevnica).
     S pomočjo trenerjev, vodstva kluba, prostovoljcev ŠD Borovnica in sponzorjev so na nogometnem turnirju ustvarili še en nepozaben dogodek, obilo zabave, dobrega vzdušja in veselja ter s tem obeležili 125 let športa v Borovnici.
    Dopoldan je na Dolu potekal nogometni turnir selekcij U11. Sodelovalo je 10 ekip. Zmagala je ekipa Črnuč, ki bila je v finalu boljša od NK Vrhnike-črni. Tekmo za tretje mesto je dobila ekipa NK Dragomer, ki je bila boljša od NK Vrhnik- zlati. Domača ekip je bila suverena v predtekmovanju in se je uvrstila v četrtfinale, kjer je z nekaj nesreče izgubila proti NK Vrhnika in tako žal zaključila tekmovanje. To je šport, kjer so porazi sestavni del igre.
    Sobotno popoldan na Dolu pa smo zaokrožili še s tekmami selekcij U13. Selekcija ŠD Borovnice je navdušila in v predtekmovanju premagala tudi kasnejšega zmagovalca NK Vrhnika-črni. Ta je bila v finalu po streljanju enajstmetrovk boljša od Črnuč. Tretje mesto je pripadlo domačo ekipo, ki je z novim pokalom razveselila vodstvo kluba in predvsem starše.
    NK Vrhnika je imela v svojih vrstah še najboljšega vratarja, ki je za to nagrado  prejel pokal. Pokal za najboljšega igralca in strelca turnirja je dobil igralec Črnuč.
    Mnogi obiskovalci so preživeli cel dan na Dolu in si privoščili okusne čevapčiče, hot doge, čokoladne palačinke itd. Veselili so se bogatega srečelova, vsaka srečka je bila dobitna. Najbolj srečen dobitnik je bil iz Postojne in prejel glavno nagrado – prav originalno nogometno žogo Adidas.
    Hvala vsem ,ki ste nam pomagali pri organizaciji. Hvala vsem, ki ste nas obiskali in navijali. Hvala vsem za vaš prispevek pri srečelovu. Hvala vsem trenerjem, ki svoje znanje in čas posvečajo mladim nogometašem in nogometašicam. Hvala vsem sponzorjem ( Občina Borovnica, Mikrozelenje Šebenik d.o.o., GP Jarše d.o.o., EN ES TEAM d.o.o., Rojale sistemi d.o.o., KELME, RITTAL d.o.o.).

    Irnes Šišić

  • Sanacija odvodnjavanja meteornih voda na delu Gradišnikove ulice

    Sanacija odvodnjavanja meteornih voda na delu Gradišnikove ulice

    Na delu Gradišnikove ulice voznike že dalj časa motijo prometni znaki, ki opozarjajo na poškodovano vozišče. Gre za sanacijo neustreznega odvodnjavanja meteorne vode, ki je sicer zaključena, vendar površine ob odtokih še niso asfaltirane. Občina je sicer pri izvajalcu – JP KPV d. o. o. – naročila celotno storitev, vključno s ponovnim asfaltiranjem površin, na katerih je bil asfalt zaradi sanacije odstranjen. Asfaltiranje zgolj teh površin pa bi bilo stroškovno zelo nesmotrno in ga zato izvajalec načrtuje v najkrajšem možnem času, ko bodo preplastili še nekaj drugih površin. Občanom se opravičujemo za zamudo in obenem zahvaljujemo za potrpljenje.

    Občina Borovnica

  • Nova             podlaga na igrišču za košarko

    Nova podlaga na igrišču za košarko

    Igrišče za košarko v Športnem parku Borovnica je sredi junija dobilo novo plastično podlago. Podlaga je sestavljiva in jo je, če je to nujno, mogoče tudi odstraniti in ponovno položiti. Poleg podlag iz tartana so se tovrstne podlage v primerjavi z asfaltno izkazale kot manj drseče in bolj prijazne do kolenskih in ostalih sklepov, ki so ob skokih in hitrih menjavah smeri gibanja zelo obremenjeni. Sočasno  z zamenjavo podlaga ne igrišču za košarko je bila povsod tam, kjer je še ni bilo, v Športnem parku Borovnica postavljena panelna ograja, ki ima poleg vrtljivih vrat za individualni dostop vgrajena še štiri velika vrata, ki omogočajo dostop vozilom in gradbeni mehanizacije, ob večjih dogodkih pa seveda tudi obiskovalcem.
    Več o samem projektu pa jeseni, ko bo že sedaj dobro obiskano prenovljeno igrišče slovesno predano svojemu namenu.

    Občina Borovnica

  • Obnova fasade in strehe na župnijski cerkvi

    Obnova fasade in strehe na župnijski cerkvi

    Cerkev sv. Marjete je župnijska cerkev in je gotovo največja kulturno-zgodovinska znamenitost Horjula. V minulem letu so mojstri prenovili zvonik, sedaj pa so se lotili še ladje in strehe. Cerkev bo s tem celostno obnovljena. Še nekaj zgodovinskih podatkov in datumov, ki so zaznamovali župnijsko cerkev. Prvič je bila omenjena leta 1526, na novo pa je bila sezidana leta 1678. Leta 1858 so jo razširili in prilagodili novim potrebam z večanjem števila prebivalcev. Župnjiska cerkev je od leta 1789. V prezbiteriju jo krasijo freske akademskega slikarja Janeza Šubica iz leta 1877.

    Besedilo in foto: Peter Kavčič

  • Kolesarski pas in vožnja drugih vozil po njem

    Kolesarski pas in vožnja drugih vozil po njem

    Kolesarski pas je lahko od ostalega dela vozišča ločen z neprekinjeno ali pa prekinjeno ločilno črto.
     
     
    V prvem primeru težav in dilem ni. Na takšen način se kolesarski pasovi označujejo tam, kjer je vozišče dovolj široko, da v vsakdanjih okoliščinah omogoča normalno vožnjo in srečevanje vozil, ne da bi bilo potrebno zaradi tega zapeljati na kolesarski pas.
     
    Drugače pa je v primerih, v katerih je kolesarski pas ločen s ločilno prekinjeno črto. Na ta način se označujejo kolesarski pasovi na voziščih, kjer njihova širina ne omogoča nemotenega poteka cestnega prometa, ne da bi bila motorna vozila v določenih okoliščinah prisiljena voziti tudi po tem pasu. Širina vozišča med takšnima kolesarskima pasovoma je namreč med 3,5 m in 5,5 m.
     
    Glede na določbe ZprCp, ZCes in Pravilnika o kolesarskih površinah, se z motornimi vozili vozi po tako označenem prometnem pasu le pri srečevanju, razvrščanju pred križiščem, če bi sicer bilo onemogočeno nadaljevanje vožnje vozilom, ki imajo prednost ali prost prehod, ter morebitnih izjemnih okoliščinah. Med te zadnje ne sodijo npr. slabo pregledni ovinki in prevoji.
     
    Z vidika varnosti mora voznik v skladu z ZprCp hitrost in način vožnje prilagoditi poteku, tehničnim in drugim lastnostim ceste, stanju vozišča, preglednosti, vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram, stanju vozila in tovora ter svojim vozniškim sposobnostim tako, da ves čas vožnje obvladuje vozilo oziroma, da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo, glede na okoliščine, lahko pričakuje.
     
    Če gre za nevarnost, kot je npr. nepregledni ovinek ali prevoj, mora voznik nevarnost pravočasno prepoznati in prilagoditi hitrost in način vožnje tako, da bo nadaljevanje vožnje potekalo varno, kar vključuje tudi morebitno srečanje z vozilom iz nasprotne smeri. Prilagoditve hitrosti in načina vožnje morajo biti seveda v skladu s predpisi in ne na način, da bi se npr. vozilo po prometni površini, namenjeni drugi vrsti vozil (vožnja z motornim vozilom po kolesarskem pasu). Nevarne situacije predstavljajo tveganje za varen potek cestnega prometa le, če jih udeleženci cestnega prometa kot take ne prepoznajo ali namerno ne upoštevajo in se jim na ustrezen način ne prilagodijo.
     
    Varno kolesarjenje in varno sobivanje z vsemu udeleženci v prometu vam želimo! 

    V prilogi pojasnilo s pravnimi podlagi.