Kategorija: Novice

  • Ležanje kot izziv in dopust od življenja

    Ležanje kot izziv in dopust od življenja

    No, nekaj podobnega je verjetno imel v mislih tudi Borovničan Urban Švigelj, sicer študent Pedagoške fakultete, ki pa so se mu takšne “sanje” tudi uresničile. Sodeloval je namreč v raziskavi, za katero je Institut Jožef Stefan iskal prostovoljce za dolgotrajno ležanje v postelji, skupina pa je izvajala vibracijsko vadbo v pogojih težnosti.
    Ker je trenutno študent absolvent in ker ni imel nobenih nepremakljivih načrtov, si je, kot pravi, lahko vzel tri mesece časa, kot ga taka raziskava zahteva. Tudi ideja se mu je zdela zelo zanimiva in edinstvena. “Bilo je nekaj strahu oz.
    dvoma o potencialnih posledicah, a po uvodnem razgovoru sem bil pomirjen, saj te raziskave izvajajo že nekaj desetletij. Prav tako sem imel na katerikoli točki raziskave možnost odstopa.” 
    Uvodni zdravstveni pregledi so potrdili, da je primeren za udeležbo pri projektu in tako se je začelo še dvotedensko testiranje v Nordijskem olimpijskem centru v Planici. Potem se je, kot opisuje Urban, začelo 60 dnevno ležanje, v sklopu katerega je šestkrat na teden telovadil. Želeli so namreč ugotoviti, kako zmanjšati učinek breztežnosti na izgubo mišic oz. mišične moči. Sledila sta še dva tedna testiranj. Jedli pa so samo hrano, ki so jo pripravili tam in odmerili za vsakega posamično. “To je zelo malo maščob in sladkorjev. In pa seveda, nisem smel vstati ali se vsesti čez celoten potek raziskave.”
    Najbolj zanimiv del raziskave se mu je zdela telovadba sama. Ta je izgledala tako, da so ga naložili v rešilca in ga odpeljali do druge stavbe, kjer je bila telovadna naprava oz. centrifuga. “Pred začetkom vrtenja so izvedli
    vse potrebne protokole za zagotavljanje varnosti, sledilo je kratko ogrevanje pri manjših hitrostih. Najbolj zahteven del je bil pogostost vadbe, saj smo jo imeli vsak dan. Zagotovo pa je pomagala glasba, ki so jo predvajali na slušalke med telovadbo.” Kaj pa težave zaradi pomanjkanje gibanja? Urban pravi, da je prvih nekaj dni imel nekaj bolečin v hrbtenici, ampak so tudi te hitro izginile. Pri bolečinah v mišicah pa jim je pomagal fizioterapevt. 
    In kaj človek počne tri mesece na postelji? “Do določene mere sem si to vzel kot dopust od življenja. Ko sem zaključil s telovadbo in ostalimi testiranji, sem prosti čas preživljal z videoklici, filmi in serijami, videoigricami, nekajkrat smo z ostalimi udeleženci igrali tudi poker in druge družabne igre. Z njimi se slišimo še danes in smo stkali lepe prijateljske vezi.” Obiski niso bili dovoljeni, razen ko so v sklopu raziskave opravili magnetno resonanco v Ljubljani. Najbolj je pogrešal svobodo in dobro hrano.  
    Na vprašanje, kdaj mu je bilo najtežje, kakšno motivacijo je imel, da je vztrajal in ali je bil kdaj tik pred tem, da zaključi s sodelovanjem, Urban odgovarja, da
    do tega ni prišlo, so bili pa zagotovo težki dnevi. “Pri vsem tem je bila zagotovo v pomoč celotna ekipa raziskovalcev in medicinskih sester, psihologinja in ostali udeleženci.” 
     
    Trenutek, ko je prvič vstal s postelje, je bilo v okviru ene izmed raziskav. Dvignili so jih iz ležečega v stoječ položaj, nato so testirali, koliko časa lahko stojijo, preden bi padli v nezavest. Preden se je to zgodilo, so test
    ustavili. “Vse, kar sem opazil je to, da sem izgubil nekaj kondicije in ravnotežje. Oba sem hitro dobil nazaj.” Pa bi še sodeloval v podobni raziskavi? Pravi, da bi se brez težav odločil za ponovno sodelovanje, saj so bili občutki pozitivni, doživel je edinstveno izkušnjo in spoznal veliko zanimivih ljudi. In če bi moral svojo izkušnjo opisati kot naslov filma, bi ga poimenoval “Trnuljčica”, v smehu še zaključi Urban Švigelj. 

    Rok Mihevc

  • Borovničani teh grozodejstev ne bomo pozabili

    Borovničani teh grozodejstev ne bomo pozabili

    Po tem napadu je bilo aretiranih 69 oseb. Da bi ustvarili videz pravičnega sojenja, so ob koncu sojenja 7. marca 1942 oprostili 19 obtoženih, 28 pa je bilo obsojenih na smrt. Ostali so prejeli zaporne kazni, ki so segale od enega leta do dosmrtne ječe. Enajstim obsojenim na smrt so cerkvene oblasti uspele pridobiti spremembo kazni v dolgoletne zaporne kazni, eden izmed obsojenih pa se je usmrtitvi izognil z uspešnim simuliranjem norosti. 
    Tudi letos je v spomin na te tragične dogodke potekala slovesnost ob Dnevu spomina na žrtve Preserskega procesa. V imenu občine je venec k spomeniku položil podžupan Jože Korošec, zaradi slabega vremena pa je bil kulturni program skromen, zapele so pevke Ženskega pevskega zbora Barjanke pod vodstom Rudija Cerka, Matjaž Ocepek pa je recitiral Župančičevo pesem, ki opisuje preserski proces. V nagovoru je spomnil na to, da je moralo 16 fantov in mož pod streli pasti kot opozorilo Slovencem, da je bil okupator pripravljen na izbris naroda. “Dejstvo je, da je 16 družin v Borovnici ostalo brez mož, očetov, otrok in dejstvo je, da Borovničani vseh teh grozodejstev ne bomo pozabili.” Sledil je še prižig sveč na grobovih padlih.

    Rok Mihevc

  • Murni na sprehodu s starostniki

    Murni na sprehodu s starostniki

    V našem vrtcu je eno glavnih načel načelo sodelovanja za okoljem. Skupaj z lokalnimi institucijami pomagamo otrokom spoznavati kulturo in družbo. Tako sodelujemo tudi z Domom ostarelih v Horjulu. Tradicionalno marčevsko obdarovanje varovancev doma ostarelih se je že pred nekaj leti spremenilo v tradicionalno druženje z ostarelimi. 
    Letošnja pomlad nas je zvabila ven, na sonce! Ob poslušanju ptičjega petja smo se sprehodili do občinskega trga. Tam smo se igrali igre, ki so bile našim spremljevalcem znane iz njihovega otroštva. Ena izmed iger, ki smo se jo igrali, je bila rajalna igra Potujemo v Rakitnico. Skupaj smo zaplesali tako, da se nam je kar zavrtelo v glavi. Nato smo se odpravili nazaj proti domu in se poslovili z obljubo, da se še kdaj dobimo in drug drugega razveselimo. Na poti nazaj proti vrtcu smo podoživljali pristna čustva in občutenja, ki so nas prevevala v tem dopoldnevu. 
    Odrasli smo tisti, ko otrokom omogočamo, da pridobivajo izkušnje s starejšo generacijo in s tem ustvarjamo spoštovanje in občutek za pomoč starejšim. Zato je potrebno negovati in razvijati odnose med generacijami že v najzgodnejšem obdobju, saj prihaja do izkušenj in modrosti od starejših na mlajše, otroci pa starejšim prinašajo radost in veselje.

    Barbara Popit

  • Ogled lutkovne predstave v Ljubljani

    Ogled lutkovne predstave v Ljubljani

    Je kdo že kdaj slišal zvoke škrt, škrt, kra, čof? In ali ima kdo idejo, kaj bi lahko predstavljali? Otroci iz vrtca Horjul smo se po odgovor odpeljali v Lutkovno gledališče Ljubljana, kjer smo skupaj z žabcem Jerkom našli rešitev. Lutkovna prestava Škrt, škrt, kra, čof, ki smo si jo ogledali, je bila polna vode, špricanja, zabave in norčij žabca Jerka, ki je zelo rad ponagajal mamici in atiju. A zvečer so ga prestrašili skrivnostni zvoki škrt, škrt, kra, čof. Kljub temu da je bil Jerko zelo pogumen žabec, ga je bilo zvokov strah. Na srečo je skupaj z atijem in mamico ugotovil, od kod prihajajo. Predstava nam je bila zelo všeč, saj nas je Jerko ves čas spravljal v smeh. Poslušali smo zanimiva glasbila in si zaželeli, da bi bili tudi mi žabe, ki lahko ves čas skačejo in čofotajo po vodi. Žabicam in igralcem smo se zahvalili z močnim aplavzom, potem pa nam je ostalo ravno dovolj časa za kratek sprehod po Ljubljani. Ogledali smo si tržnico, lepe meščanske hiše, zmajski most in od daleč tudi Ljubljanski grad. Dopoldan v Ljubljani nam je bil zelo všeč in obisk Lutkovnega gledališča Ljubljana bomo z veseljem ponovili drugo leto.

    Metka Oblak

  • Novi zabojniki za zbiranje odpadnega tekstila

    Novi zabojniki za zbiranje odpadnega tekstila

    Zabojniki so ustrezno označeni z nalepkami za odpadni tekstil, kot lahko vidite tudi na fotografiji. Predvsem pa ti novi zabojniki omogočajo, da se ustrezno ravna z odpadnim tekstilom oziroma z oblačili, ki jih ne uporabljamo več in ki niso primerna, da bi jih podarili Humani oziroma kakšni drugi dobrodelni organizaciji. JP VOKA Snaga d.o.o. opravlja obvezno gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana in občinah Brezovica, Cerklje na Gorenjskem, Dol pri Ljubljani, Dobrova – Polhov Gradec, Horjul, Ig, Medvode, Škofljica, Velike Lašče in Vodice.

    Tu so navodila za pravilno zbiranje odpadnega tekstila v zabojnike

    V zabojnik sodi(jo):

    • suh tekstil za snovno predelavo,
    • vse vrste oblačil, ki niso blatna, plesniva ali vlažna,
    • hišni tekstil (prevleke za vzglavnike in odeje, jogi rjuhe, brisače, kuhinjske krpe, prti ipd.).


    V zabojnik ne sodi(jo):

    • čevlji,
    • modni dodatki (pasovi, torbice, klobuki),
    • plišaste igrače,
    • vzglavniki, odeje, preproge, zavese,
    • pena in druge primesi (plastične vrečke ipd.).

     

    Peter Kavčič
    Foto: JP VOKA Snaga

  • Poskrbite za svoje zdravje – prijavite se v program SVIT

    Poskrbite za svoje zdravje – prijavite se v program SVIT

    Taja Kontler, dipl.m.s. s specialnimi znanji, NIJZ OE Ljubljana pojasnjuje: ”Če upoštevamo priporočila proti raku, kot so zdrava prehrana, opustitev kajenja in pitja alkohola, dnevna telesna aktivnost in zmernost pri sončenju, lahko bistveno prispevamo k zmanjšanju ogroženosti za nastanek raka in tudi drugih kroničnih bolezni. A vseeno s preprostim pošiljanjem dveh vzorcev blata (vse potrebno dobite po pošti) lahko bistveno pomagate pri zgodnjem odkrivanju bolezni.” Program Svit je preventivni zdravstveni program, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Ciljno populacijo predstavlja 600.000 prebivalcev Slovenije, tako moških kot žensk med 50. in 74. letom starosti, ki se jih k sodelovanju povabi vsake 2 leti.
    S pravočasnim zdravljenjem lahko bolezen povsem preprečimo 
    Rak na debelem črevesu in danki je v Sloveniji eden najpogostejših rakov. Zaradi poznega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki je umrljivost za tem rakom še vedno velika, zdravljenje pa je za bolnike naporno in manj uspešno. A na srečo je ta oblika raka tudi zelo dobro ozdravljiva, če jo odkrijemo dovolj zgodaj. Razvoj bolezni pa lahko celo preprečimo, če predrakave spremembe odkrijemo in odstranimo pravočasno. 
    Več informacij o Programu Svit pa lahko najdete na www.program-svit.si

    Peter Kavčič 

  • Predtekmovalni nastop flavtistke Eve Bogataj

    Predtekmovalni nastop flavtistke Eve Bogataj

    V četrtek, 6. marca 2025, je v dvorani Župnijskega doma na Dobrovi potekal predtekmovalni nastop mlade flavtistke Eve Bogataj, učenke Glasbene šole Emil Adamič, pod mentorstvom Klavdije Feguš. Dogodka se je udeležilo veliko Evinih prijateljev in njena širša družina. 
    Poleg Eve je nastopilo še nekaj drugih učenk, kot prvo so se s pesmijo Por una Cabeza argentinskega skladatelja Carlosa Gardela predstavile Eva Bogataj, Ina Kreft ter Lucija Zamejc v triu flavt. Sledil je nastop Lee Aneje Janša, ki je izvedla skladbo Otožni sibirski tiger pisca Blaža Puciharja. 
    Vrhunec večera je predstavljal Evin solistični nastop, s katerim se je pripravljala na TEMSIG glasbeno tekmovanje v Zagorju ob Savi. V njenem tekmovalnem programu se nahajajo štiri skladbe. Obvezna skladba tekmovanja je tokrat skladba Scherezo skladatelja L. Firšta. Nato si je iz nabora izbranih skladb izbrala skladbi Čarobna palica ter Mistična povezava z ribnikom, slovenskega skladatelja Roka Goloba. Kot zadnjo skladbo pa si je lahko izbrala skladbo po želji in Evo je pritegnila skladba Mali beli osliček skladatelja J. Iberta. 
    S svojim nastopom je štirinajstletna Eva Bogataj navdušila vse prisotne in dokazala, da je na tekmovanje odlično pripravljena. Njena tehnična dovršenost, muzikalnost in interpretativna globina so obetale uspešen nastop na prihajajočem tekmovanju. 
    Vsi prisotni so Evi zaželeli veliko uspeha na tekmovanju, ki jo je od nastopa ločilo le še deset dni. V naslednjih mesecih se bodo zvrstila še druga glasbena tekmovanja, na katerih se bodo predstavili tudi številni drugi mladi glasbeniki iz Glasbene šole Emil Adamič.

    M. D.

  • Poziv sprehajalcem

    Poziv sprehajalcem

    Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob začetku pomladi opozarja sprehajalce na pomen spoštovanja kmetijskih zemljišč. Zaradi večjega števila obiskovalcev narave v tem obdobju je pomembno, da se sprehajalci zavedajo, da so polja in njive zasebna lastnina in niso namenjena sprehajanju. Hoja po teh površinah lahko poškoduje mlade rastline, pasji iztrebki pa onesnažujejo pridelke in predstavljajo tveganje za zdravje. Prav tako lahko psi motijo divje in domače živali na pašnikih. Sprehajalce zato pozivajo, naj uporabljajo označene poti, pospravljajo za svojimi ljubljenčki ter spoštujejo delo kmetov in naravo, s čimer prispevajo k čisti in urejeni okolici.

    M. D.

  • Starosti prijazna občina

    Starosti prijazna občina

    Tudi letos lepo vabljeni na Medgeneracijsko akcijo pomoči starejšim pri sezonskih opravilih, ki bo potekala v okviru čistilne akcije v soboto, 5. aprila dopoldne!
    Njen namen je, da mlajši in starejši skupaj preživimo lepo dopoldne ter obenem postorimo še kakšno manjše spomladansko opravilo v hiši ali na vrtu (npr. čiščenje oken, spomladansko urejanje vrta …). Namenjena je predvsem starejšim, ki živijo sami, oziroma tistim, ki teh opravil ne zmorejo več opraviti sami. Prostovoljci se bomo zjutraj razdelili v manjše medgeneracijske skupine in se za dobri dve uri odpravili na teren, zatem bomo vsi skupaj zaključili akcijo v Gasilskem domu v Dragomerju.
    Starejši občani: v kolikor potrebujete pomoč pri kakšnem manjšem opravilu (čiščenju oken, delo na vrtu), nas kontaktirajte na 041/349 812 (najkasneje do četrtka, 3. aprila) in dogovorili se bomo za pomoč, ki vam jo lahko ponudimo v okviru akcije.
    Prostovoljci vseh generacij: pridite skupaj z družino, prijatelji, sosedi; lepo bo! Zaradi lažje organizacije prosimo, da se čim prej prijavite (enako najkasneje do četrtka, 3. aprila) na elektronski naslov podajrokopisarna@gmail.com ali pa na telefonsko številko: 041/349 812.
    Lepo vas pozdravljamo,
    Anja, Petra, Alen in Katja v imenu organizacijske ekipe

  • Predavanje o demenci

    Predavanje o demenci

    »Hčere že štiri mesece ni bilo,« potoži mož. Žena odgovori: »Kaj pa govoriš, saj je bila včeraj tu.« Tako se velikokrat odvija pogovor med možem in ženo, ko se mednju vrinejo znaki demence oziroma motnje spomina.
    Demenca je bolezen, ki ne izbira žrtev in lahko doleti vsakega izmed nas. Tudi v naši skupnosti so med nami osebe z demenco; nekatere poznamo, saj begajo po ulicah, še več jih je doma za štirimi zidovi in z njimi svojci, ki se jim je zaradi tega povsem spremenilo življenje. Demenca pride počasi, neopazno in mine lahko kar nekaj časa, preden si priznamo, da je z našim partnerjem, očetom ali mamo nekaj hudo narobe. Da se je povsem spremenilo njegovo ali njeno obnašanje, razpoloženje; da se človek zapira vase, da so se pojavile težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil, da oseba ponavlja ena in ista vprašanja. Zato je zgodnje odkrivanje bolezni najboljše zagotovilo za čim daljše ohranjanje samostojnosti.
    Petega marca 2025 sta bila med nami ponovno: prof. dr. Zvezdan Pirtošek, vodilni slovenski nevrolog, strokovnjak za demenco ter druge nevrodegenerativne bolezni in dr. Vida Drame Orožim, nevropsihiatrinja, sodelavka Spominčice-Alzheimer Slovenija. Veseli smo ju bili. Čeprav že veliko vemo o demenci, sta nam tudi tokrat postregla z zanimivimi in koristnimi informacijami.
    Prof. dr. Vida Orožim Drame, zaljubljenka v čudežno delovanje možganov, nam je razlagala o antropološkem razvoju možganov v povezavi z demenco. Pri tem je izpostavila, da so možgani dosegli vrhunec razvoja, umetna inteligenca jih želi prehiteti, vendar ji to, po njenem prepričanju, še dolgo ne bo uspelo. V prazgodovini so naši možgani tehtali pol kilograma, danes so težki v povprečju kilogram in pol. Najprej smo razvili tako imenovane plazilske možgane, kjer je bilo v ospredju preživetje; za temi sesalske možgane s poudarkom na čustvih, na limbičnem sistemu in nazadnje še racionalne možgane z razumom v ospredju. Pri teh kar 85 odstotkov sestave zavzema možganska skorja. V naših možganih se nahaja najfinejša nevronska mreža, vse celice so med seboj povezane in si pomagajo. Zanimivo je prehranjevanje nevronov. Nevron se preprosto uleže na krvno kapilaro in si izmenjata hranilne snovi. Nevroni z izrastki so različnih oblik: v malih možganih na primer najbolj spominjajo na obliko morskih alg. V možganih vlada super red, vse poti so enosmerne, kar zagotavlja večjo pretočnost. Tudi velika mesta imajo iz enakega razloga enosmerni promet. Kako in kdaj pa se možgani čistijo? V spanju se odprejo vsi kanali v možganih, priteče limfa in spere možgane. Ob očiščenih možganih se zbudimo spočiti in sveži. Zato je še kako važno razviti dobre spalne navade.
    Možgani se ob naši nedejavnosti polenijo, določeni predeli preprosto propadejo. Zato dr. Orožimova vedno znova poudarja: »Učite se novih stvari, ker vsaka dejavnost, ki jo začneš na novo, aktivira naše možgane.« Za konec je popestrila srečanje s prikazom preproste vaje – prepletanja prstov: sredinec damo čez kazalec, približamo v dotik palec in prstanec in ob tem migamo z mezincem – vsaj 30 sekund večkrat na dan. Ob tem delajo vsi možgani!
    Prof. Pirtošek je na kratko povzel razlike med tako imenovano frontalno-čelno demenco in Alzheimerjevo demenco. Čelni reženj možganov, tako imenovano tretje oko, je odgovorno za to, da svoje življenje obvladujemo, da smo empatični. Pri frontalni demenci se človek vedenjsko spremeni, pogosta je hiperseksualnost in s tem nasilnost. Žena pogosto izreče trditev: »To ni več isti človek.« Zanimivo je, da so se te osebe na obisku pri zdravniku sposobne kontrolirati, biti šarmantne, hudomušne. Šele pogovor žene in zdravnika odkrije žalostno resnico. Tedaj zdravnik svetuje, da se žena poveže z otroki, če gre na primer za nasilje, da skupaj pripravijo plan B.
    Pri Alzheimerjevi demenci so v ospredju težave s spominom. Prof. Pirtošek nas je spomnil, da je za naš spomin najodgovornejši hipokampus (ime je dobil zaradi oblike, ki spominja na morskega konjička). Nahaja se na zadnji strani možganov, za ušesom. Tu so shranjeni vsi naši spomini: na poroko, na rojstvo otroka, na prvo ljubezen.
    Ko pride do poškodb, do sprememb v skorji možganov, le-te ne poškodujejo starejših, bolj oddaljenih spominov, temveč vplivajo na novejši spomin. Človek se spomni pomembnih mejnikov iz svojega otroštva, iz mladosti, veliko slabši pa je spomin na nedavne dogodke. Mož se pritožuje, da hčerke že dolgo ni bilo na obisk; žena mu odgovarja, da je bila doma včeraj. Hkrati se človek začne izgubljati v prostoru. Pride na Prešernov trg z namenom, da bo šel v lekarno, pa se nenadoma ne more spomniti, kje pravzaprav je in zakaj. Epizodični spomin in težave z orientacijo sta najpogosteje prva opozorilna znaka za Alzheimerjevo demenco.
    V nadaljevanju smo se seznanili z novim, težko pričakovanim zdravilom za demenco. Novo zdravilo (lecanemab) je v nas vzbudilo upanje, a je namenjeno le zdravljenju zgodnje faze Alzheimerjeve demence. Zdravilo deluje na način, da izpira amiloidne plake, to so škodljive beljakovine v možganih. Spiranje le-teh potem, ko je bolezen prisotna že dlje časa, pomeni zgolj spiranje pogorišča in nima nobenega smisla. Zdravilo ima, kot vsako drugo, stranske učinke, in sicer v 10 odstotkih pride lahko do mikro krvavitev, v 1 odstotku pa do večje krvavitve, kar pomeni dejansko možgansko kap. Toda zdravilo navkljub naštetemu predstavlja upanje za mnoge bolnike in njihove svojce. Še naprej pa potekajo številne raziskave za razvoj zdravila, ki bo bolezen dejansko zdravilo in ne le zaustavljalo napredovanje demence.
    Obliži za na kožo, zdravilo Exelon, so učinkoviti v dveh tretjinah: zdravilo izboljša kognitivne sposobnosti v eni tretjini, v eni tretjini zaustavi proces slabšanja, v zadnji tretjini pa zdravilo ne pomaga.
    Na koncu smo zaključili, da človek v izogib demenci lahko največ naredi sam. Redno gibanje, zdravo prehranjevanje, dovolj spanja, radovednost, učenje novih stvari, nove strasti, druženje – vse to so aksiomi za dolgo zdravo življenje. Tudi, ko se že pojavijo prvi opozorilni znaki, da se v naših možganih nekaj dogaja, se lahko naslonimo na svoje kognitivne rezerve. Prof. Pirtošek pravi, da z zdravim načinom življenja, z zgoraj naštetimi aksiomi lahko kar za 40 odstotkov zaustavimo napredovanje bolezni. Pomembno je, da poskrbimo za svoja čutila, ko zaznamo, da nam pešajo (slušni aparat, očala).
    Hvala lepa Spominčici – celotni ekipi, ki nas tako vztrajno in zavzeto ozavešča o vseh težavah in napredku v povezavi z » epidemijo 21. stoletja«. Prisrčna hvala, draga profesorica dr. Vida Oražim Drame in spoštovani profesor dr. Zvezdan Pirtošek.

    Erna Kos Grabnar