Gre za dolgoletni običaj, ta navada namreč izhaja iz ljudske šege, ko so namesto konj blagoslavljali sol in jo nato dodali hrani in živalski krmi ter potresali po domu, vrtu in njivi. Zbrane je pozdravil župan Janko Prebil, ki je v svojem nagovoru spomnil, kako so konji nekoč pomagali na kmetijah in so bili nepogrešljivi. Včasih, še ne tako dolgo nazaj, so na kmetijah s konjsko vprego orali, vlekli vozove in spravljali les iz gozda. Danes to namesto teh plemenitih in veličastnih živali delamo s pomočjo mehanizacije, konje pa ohranjamo na kmetijah bolj za hobi, za veselje in spomin na čase, ko se je z zapravljivčki peljalo k sveti maši namesto z avtomobilom. Po uvodnih nagovorih je sledil blagoslov, ki ga je opravil župnik Janez Smrekar. Sledila je manjša pogostitev in druženje. Obiskovalci so lahko uživali v pogledu na zelo lepo urejene živali. Lastniki so se posebej potrudili in praznično počesali ter povezali grive. Otroci so navdušeno sedli na kočije podoživeli del življenja v starih časih, ko jim je konjska vprega pomenila pomoč pri delu ali omogočila prevoz. Še posebna zahvala. Tone Zdešar, ki se vsako leto udeleži blagoslova s svečano okrašeno vprego, se v imenu konjeniškega kluba Zelena dolina zahvaljuje vsem za udeležbo na prireditvi in za to, da ohranjajte tradicijo blagoslova ter ohranjate ljubezen do teh čudovitih živali.
Pot smo začeli ob 7.30 izpred Občinskega trga, odpravili smo se proti Štajerski. Najprej smo obiskali Cerkev Svete Trojice. Stoji na griču, obdanem z zelenjem in drevesi. Tam nas je prijazno sprejel frančiškanski redovnik. Izvedeli smo, da je naselje dobilo ime ravno po tej cerkvi, saj s svojimi tremi zvoniki ponosno silijo proti nebu. Cerkev so zgradili v obdobju 1636–1643. Iz tega obdobja so se ohranili samo zvonik, del ladje in zvon iz leta 1666. Leta 1667 so cerkev s pomočjo graščaka Tranmansdorfa povečali in na njeni južni strani zgradili samostan. Ker pa je cerkev zaradi romarjevkmalu postala pretesna, so z denarno pomočjo grofa Draškoviča leta 1735 začeli graditi novo. V letih 1779–1780 so cerkev povezali s samostanom. Ko pa je cesar Jožef II. prepovedal romanje, so se cerkveni dohodki zmanjšali, kar je redovnikom aguštincem onemogočalo življenje. Tako so leta 1787 zaprli samostan. Samostan in župnijo so frančiškani prevzeli leta 1854. Cerkev Sveta trojica ima glavni oltar in kar šest stranskih. Njena posebnost je tudi loretska kapela s kipom črne Marije z božjim Detetom. Pot smo nadaljevali naprej do samostanske knjižnice. V knjižnici nam frančiškanski redovnik pokazal preko 3000 dragocenih knjig iz obdobja pred letom 1800. Najstarejša knjiga v tej knjižnici je celo knjiga iz 15. stoletja. Večinoma knjig so frančiškani prinesli s seboj iz avstrijskih samostanov leta 1854. Po ogledu samostanske knjižnice smo se odpravili v samostansko klet. Klet so zgradili avguštinci v 17. stoletju. Pravijo, da je ena večjih in predvsem po svoji razgibani arhitekturi najlepša. Prvotni namen vinske kleti je bilo skladiščenje dobrin. Leta 2011je bila obnovljena in sedaj je v upravljanju Občine Sveta Trojica. V vinski kleti se odvijajo degustacije vin, razstave jaslic in pirhov, pogostitve in protokolarne večerje. V vinsko klet nas je pospremila direktorica Zavoda za turizem Sveta Trojica, Lara Loparič. V klet nas je prišel pozdraviti tudi župan Občine Sveta Trojica g. David Klobasa. Župan in direktorica zavoda sta predstaviladelovanje zavoda, občino in njihove projekte. Ob koncu nam je vinski vitez Ivan Janez Pučko predstavil vinorodni okoliš,v pokušino smo prejeli tri vrste vina in ocvirkovo pogačo. Za bolj sladkosnede so pripravili skutino gibanico. Po vseh teh zanimivih ogledih smo se odpravili na kosilo v Gostilno Šiker. Na Občinski trg smo se vrnili okoli 17. ure.
Koledniki so v svojem obhodu 19. decembra obiskali Občino Horjul, ustavili pa so se tudi v domu starejših občanov Deos in starostnike razveselili s pesmimi in voščilom. Ustavili so se tudi v Metrelu. Tako kot veleva običaj, so koledniki zapeli nekaj božičnih pesmi in se posladkali s piškoti in bomboni, ki so jih postregli v občinski upravi. ”S svojim obiskom so nas zelo razveselili. To je lepa tradicija in prav je, da se ohranja,” je dejal župan Janko Prebil, ki se kolednikov skupaj z ekipo občinske uprave vedno razveseli. ”Obisk Kolednikov sicer po ljudskem izročilu prinaša blagoslov in voščilo za novo leto, zdravje pri živini in ljudeh ter za dobro letino. Vse to so same dobre stvari, zato smo obiska vedno veseli,”’ še dodaja župan. Za koledniške obhode je značilno, da koledniki obiščejo vse hiše v kraju, po pozdravu in sprejemu zapojejo ali izrečejo koledniško besedilo z voščilom, sprejmejo zanj dar, se za dar zahvalijo in se poslovijo. Koledovanje je povezano s krščanskim praznovanjem božiča; koledniške pesmi govorijo o Jezusovem rojstvu in o obisku svetih treh kraljev. Običaj sega daleč nazaj. Pred drugo svetovno vojno je bilo koledništvo zelo živo po vsej Sloveniji, po vojni je bilo prepovedano. V Horjulu ta običaj kljub temu ni zamrl, od samostojnosti naprej pa je ponovno postal pomemben del božično-novoletnih praznikov.
December je mesec v letu, ko pogosto pogledujemo nazaj in se spominjamo opravljenih del v preteklem letu ter snujemo načrte za aktivnosti v prihodnjem letu. Tudi veterani in veteranke GZ Horjul imajo že desetletje takšno navado. Tokrat so se zbrali v Podolnici, na povabilo komisije za veterane pri GZ Horjul. Njen predsednik Janez Šušteršič je najprej prijazno pozdravil zbrane, nato pa z minuto molka počastil vse v preteklem letu preminule gasilke in gasilce. V govoru je nato navedel nekaj dogodkov, ki so jim veterani in veteranke v preteklem letu prisostvovali in jih sooblikovali ter izpostavil izlet v Mengeš, ki ga je komisija za veterane uspešno organizirala ter se zahvalil vsem, ki so pri tem pomagali. Za njim so spregovorili še preostali predsedniki komisij iz prostovoljnih gasilskih društev Podolnica, Vrzdenec, Zaklanec in Žažar. Predstavili so pretekle aktivnosti in se ozrli naprej, pri tem pa pustili močan vtis – da leta pri delu za dobro ljudi niso ovira, predvsem, ker jih žene veselje do poslanstva biti gasilec. Za njihovo delovanje so jim čestitali ter se jim zahvalili za vse, kar postorijo v gasilskih vrstah, vsi prisotni gosti iz regije Ljubljana, gasilske zveze Horjul, sosednjih gasilskih zvez ter iz domačega gasilskega društva. Seveda niso mogli mimo prazničnih voščil in želja, kjer je najpogosteje odmevalo zdravje. Na zdravje so si zaželeli tudi po koncu uradnega dela, ko je ob okusni pogostitvi nastopil čas tudi za sproščen pogovor in druženje.
Sončki imamo navado, da na prvem pohodu v januarju naredimo obračun za preteklo pohodniško leto in ga proslavimo s skupnim kosilom. Letos smo se odločili za vzpon na našo »hišno goro«, Planino in kosilo v koči Planinskega društva Vrhnika, katerega člani smo.
Zaskupen vzpon smo izbrali pot na Planino iz Stare Vrhnike, nekateri so zaradi bližine doma šli po drugih poteh ali se pripeljali celo z avtom, ker jim trenutno zdravje ni omogočalo vzpona. Ob dvanajstih smo se zbrali v jedilnici doma in zadonela je himna Sončkov, ki jo je ob 15. letnici skupine pripravila Darinka Fabiani. Sledilo je poročilo za leto 2024 organizatorke skupine in planinske vodniceSonje Zalar Bizjak, ki je tudi vodilavseh 17 pohodov od dvajsetih planiranih. Trije so bili žal odpovedani. Obudili smo spomine na prehojene poti, katerih se jeudeležilo povprečno 31 članov na pohod. Sončki, ki so že 15 let aktivni udeleženci pohodov so prejeli simbolične obeske, tisti, ki so lani le enkrat manjkali pa spominske čestitke. Med starejše Sončke nad 65 let sta bila sprejeta še dva pohodnika, v skupini je tako povprečna starost 70,3 let. Naši pohodi so zato krajši, z manj višinskimi metri. vendar nič manj zanimivi.
Po tem uradnem delo je sledilo kosilo, s katerim nas je postregla marljiva ekipa koče, nato pa še druženje in na koncu slikanje vseh pred kočo.
Leto 2024 je bilo za občino Dobrova-Polhov Gradec polno medijske pozornosti, saj so številni prispevki na različnih televizijskih postajah poudarili bogato kulturno dediščino, kulinarične posebnosti in dogodke lokalne skupnosti.
Februarja je ekipa Kanala A obiskala smučišče Šentjošt, kjer so predstavili predanost upravljavcev manjših slovenskih smučišč. Prispevek je prikazal tekmovanje mladih smučarjev, razpravo o problematiki neugodnih vremenskih razmer, umetnem zasneževanju ter izzive zaradi pomanjkanja sredstev. Zgodba v prispevku je predstavila, kako kljub težavam lokalni entuziasti ohranjajo tradicijo in željo do smučanja.
Prvega maja je kamera že drugič spremljala Godbo Dobrova-Polhov Gradec ob bujenju občanov na tradicionalni Prvomajski budnici. Prispevek je prikazoval veselje in pomembnost ohranjanja tradicije ter druženja in povezovanja občanov, gasilcev ter celotne občine.
V preteklem letu sta se v rubriki Kraji z nenavadnimi imeni na Planet TV znašli vasi Črni Vrh in Podsmreka. V Črnem Vrhu so na črni petek iskali popuste, v Podsmreki pa so teden dni pred Božičem razveseljevali s prispevkom o iskanju daril pod smreko v Podsmreki.
V preteklem letu so bili naši občani večkrat posneti in predstavljeni tudi na nacionalni televiziji RTV SLO. Denimo poleti so v Šentjoštu posneli prispevek o cerkvi sv. Jošta in slikarski razstavi Preobrazba sveta, ki je bila na ogled v cerkvi. Razstavo je predstavil njen avtor, akademski slikar Jošt Snoj, cerkev in gotske freske v njej pa Anita Klančar Kavčič. Prispevek je bil objavljen v oddaji Kultura po večernih Odmevih. Poleg tega so predstavili tudi restavriranje gotskih fresk v cerkvi in izdelavo kopije poškodovanega zvona iz leta 1354, ki je eden najstarejših v Sloveniji. V oddaji Infodrom za mlade so večkrat nastopili učenci OŠ Polhov Gradec in OŠ Dobrova.
Decembra so na nacionalni televiziji RTV Slovenija v oddaji Ljudje in zemlja predstavili domače dobrote občine. Posebna pozornost je bila namenjena kmetiji Na Prosenov iz Črnega Vrha, kjer je gospa Marija Končan pokazala postopek peke kruha na tradicionalen način. Prispevek je obogatil še vpogled v kulinarični spominek Cula dobrot Blagajeve dežele, ki vključuje lokalne izdelke, kot so kozji sir, nojeva salama, čokolada in domači kruh.
Poleg tega je bil avgusta medijsko podprt blagoslov in dvig novih zvonov v Setniku, kar je predstavljalo simbol povezanosti in ohranjanja verske kulture na podeželju. Pred Miklavževim večerom je Dobrovo obiskal Miklavž in se v živo javil med glavnimi novicami dneva v studio in pozdravil prebivalce celotne Slovenije in pohvalil pridnost dobrovskih otrok.
V oddaji Jutro na Planetu pa so se predstavili Godbeniki domače godbe Dobrova-Polhov Gradec, kjer je besed predvsem tekla o letnem dogodku Noč godbe, mesec dni kasneje pa se je predstavila še Glasbena šola Emil Adamič, kjer pa je beseda tekla o tem, kdaj je pravi čas z vpis otroka v glasbeno šolo.
Občina Dobrova-Polhov Gradec se je skozi številne medijske prispevke pokazala kot prostor z bogato kulturno, kulinarično in družbeno dediščino, ki jo zaznamujejo povezovanje, predanost in ponos lokalnih prebivalcev. Ta medijska podpora je pomembno prispevala k prepoznavnosti kraja na nacionalni ravni in spodbudila zanimanje za obisk te idilične regije.
V KS Verd smo pridobili informacijo, da bo v Bistri, 15. januar 2025 ob 10:00 tiskovna konferenca na temo prenove muzeja, kjer je bilo v decembru 2024 pridobljeno gradbeno dovoljenje.
Tiskovne konference sta se v imenu“Prometnega odbora KS Verd”udeležila Pavle Učakar in Branka Velkavrh, kjer sta izpostavila potrebno ureditev prometa, ki bi zaobšla muzej v Bistri.
Povzetek predstavitve: Vodstvo TMS (dr. Barbara Juršič, direktorica), arhitekturni biro Arrea (Maruša Zorec) in predstavnici ZVKDS (Zavod za kulturno dediščino Slovenije) so predstavili kompleksen projekt prenove, za katerega že imajo izdano gradbeno dovoljenje s konca leta 2024. Projekt bo financiralo Ministrstvo za kulturo, vključeni so v projekt Kohezija do 2027. leta. Pri tem projektu sodelujejo tudi z Ministrstvom za naravne vire in Krajinskim parkom Ljubljansko barje. Osrednji predmet kompleksne in vsebinske prenove TMS bo KOLO (najstarejše najdeno leseno kolo na Verdu, vrtenje, spreminjanje v času, naravi, ..).Ohranili bodo du Kartuzije, dodali naravoslovne teme (različni habitati, celinske vode, živalske in rastlinske vrste), ekologija in trajnost, sodobne poudarke na Tomosu, Iskri in robotiki. Celoten objekt, še posebej najstarejši del (mali križni hodnik) je v potresno slabem stanju, kompleksu bo dodan park z opisi in starostjo dreves (tu sodelujejo z arboretumom Volčji potok). Predvidevajo oživitev vstopa skozi glavni vhod, ki je trenutno regionalna cesta. Združili bodo vse zaposlene, ki so sedaj na več lokacijah, na eno mesto v TMS. Želja je, da muzej deluje celoletno. Prenova bo potekala v več fazah. 1. faza, s katero bodo pričeli v juniju letos bo Oranžerija z dodatnimi prostori, v 1. nadstropju bo Kabinet čudes (čuda narave za vsa čutila). Med prisotnimi je bil državni sekretar z Ministrstva za kulturo Matevž Čelik Vidmar; ki je povedal, da je prenova TMS Bistra vključena v prioritetni seznam akcijskega načrta nacionalnega pomena in da bodo zagotavljali vsakoletna investicijska sredstva. Do sedaj je Ministrstvo za kulturo dalo 1,9 mio €. 100.000€ iz kohezijskega načrta namenjenega naravi. Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, Janez Kastelic je dodal, da je Bistra vstopna točka v Krajinski park Ljubljansko barje. Kdaj bo TMS obnova dokončana, ni znano, niti končna ocena stroška prenove. Po ocenah izpred nekaj let cca. 20 mio. Da pa je nadvse pomembno, da so načrti narejeni, da se lahko prijavijo na razpise, ko se pojavijo. Predstavitev smo zaključili s problematiko regionalne ceste, ki poteka skozi objekt. Vse večji promet, posebej kamionski, objekt dnevno uničuje. Glede obvozne regionalne ceste je vodstvo TMS povedalo, da so se načrti zamaknili. Kastelic je povedal, da je rešitev obvozne ceste narejena, zadnja verzija »tunela« v preverbi. Povedali smo, da je potrebno k sodelovanju prenove pritegniti Ministrstvo za infrastrukturo. Pogrešana prisotnost predstavnikov Občine Vrhnika in Občine Borovnica.
Zapisala: Pavle Učakar in Branka Velkavrh Prometni odbor KS Verd
Zgornja cesta na Lesnem Brdu, ki je bila nekdaj edina pot skozi vas, je tekom desetletij predstavljala ključno povezavo med zgornjim in spodnjim delom naselja in seveda širšo okolico ter vaščanom omogočala dostop do vseh storitev in središč. Pred dobrimi štiridesetimi leti so vaščani Lesnega Brda s svojim delom in prispevki financirali asfaltiranje ceste od Mostarja do cerkve. Pred več kot desetimi pa izpostavili potrebo po rekonstrukciji in novi ureditvi ceste, saj je bila ta dotrajana in ni bilo urejenega odvodnjavanja, je v uvodu otvoritvenega dogodka povedala občinska svetnica Zdenka Troha. Izpostavila je, da so ob nalivih nastale težave, saj je prihajalo do zalivanja spodnjih hiš in proženja posameznih plazov ob celi trasi ceste, zato je bila prenova nujno potrebna. Zahvalila se je Občini Horjul, ki je prepoznala potrebo po prenovi ceste ter vaščanom, za vso pripravljenost in potrpežljivost pred obnovo in med samo gradnjo. Pohvala jo namenila tudi izvajalcem del, za dober odnos in pravočasno opravljeno delo. Zbrane je pozdravil tudi župan Janko Prebil ter se zahvalil izvajalcu del podjetju Pirc gradnje d.o.o. za korektno sodelovanje in dobro ter skladno s pogodbenim rokom opravljeno delo. Končna vrednost gradbenih del je bila po besedah župana, tudi zaradi racionalne gradnje in kvalitetnega nadzora pri gradnji, manjša od pogodbene in je znašala nekaj več kot 590.000 EUR z DDV. Za prihranek pri investiciji je torej zaslužen tudi gradbeni nadzornik Mako Susman, ki je s strokovnostjo pripomogel, da je bil uspešno opravljen tudi tehnični prevzem ceste, za kar se mu je župan še posebej zahvalil. Omenil je tudi, da je bilo tekom gradnje na občino podanih nekaj pobud in pritožb s strani vaščanov, ki pa so jih skušali upoštevati in zadeve optimalno urediti. Župan je ob koncu izrazil zahvalo tudi vaščanom, ki so pri projektu kakorkoli sodelovali ter dejal, da občina aktivno nadaljuje s projekti, vendar glede na finančne zmožnosti ter obljubil, da bo tudi pločnik čim prej pripeljan do Lesnega Brda. Po kulturni drobtinici v izvedbi domačinke, violinistke Kijare Verbič je, ob prisotnosti narodnih noš, sledil slavnostni prerez traku. Županu Janku Prebilu sta se pridružila svetnica Zdenka Troha in predsednik vaške skupnosti Miha Blokar, skupaj so poprijeli za trak in škarje ter simbolno naznanili uradno odprtje ceste. Sledil je še blagoslov, ki ga je podelil vrhniški župnik Mohor Rihtaršič. »Danes si ne znamo predstavljati življenja brez cest, ki nas tako ali drugače povezujejo in nam služijo pri naših vsakdanjih delih,« je dejal in izpostavil, da se moramo zavedati, da ni vse v naših rokah ter prosil božjega varstva: »Naj nas naš Stvarnik varuje na vseh cestah in poteh, ki so pred nami.« Uradni del dogodka, ki se je odvijal na križišču pri Mostarju, je s povabilom na druženje in pogostitev h Gorjanc zaključil predsednik vaške skupnosti Miha Blokar. Cesto so otvorili najmlajši vozniki – »briski otroci«, in to na kolesih, ki so se pogumno pognali po klancu navzgor, za njim pa še četica zbranih vaščanov, občinskih predstavnikov in predstavnikov izvajalcev del, ki so si med potjo ogledali uspešno zaključen projekt rekonstrukcijo javne poti na Lesnem Brdu, ki je vključeval tudi rekonstrukcijo pripadajočih individualnih uvozov, izvedbo podpornih ukrepov oziroma kamnite zložbe vzdolž celotne dolžine ceste ter obnovo vodovoda, izgradnjo meteorne kanalizacije in cestne razsvetljave. Ob spremljavi harmonike v izvedbi vaščana Davida Tometa so udeleženci dogodka nazdravili zaključku projekta, v želji, da cesta dolgo služi svojemu namenu.
Toplo vabljeni v naše vrste, kjer je poskrbljeno za mlade in stare.
Ročne spretnosti Vsak ponedeljek od 18:00 do 19:30 v Domu Krajanov v Dragomerju, mentorica: Katarina Pezdir.
Folklorna skupina »Nageljček« Vsak torek ob 15:15 v OŠ Log–Dragomer, mentorica: Nataša Kogovšek.
Pevska skupina »Mladi po srcu« Vsak torek od 18:00 do 20:00 v Domu krajanov v Dragomerju pod vodstvom Iztoka Urbanca. Ljubitelji glasbe in petja, pridružite se nam!
Klekljanje Delavnice potekajo vsak torek od 15:00 do 17:00 v Domu krajanov Dragomer pod vodstvom Ivice Česnik. Likovna sekcija Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 16:00 do 18:00, mentorica: Draga Davitkova, v Domu krajanov Dragomer.
Kamišibaj – papirno gledališče Vsak prvi četrtek ob 17:00 v Domu krajanov v Dragomerju, vsak drugi četrtek v OŠ Log-Dragomer ob 14:00, mentorica: Tomislava Zaletelj.
Skupinska hipnoza Vsako prvo in zadnjo sredo v mesecu od 18:00 do 19:00 v Domu krajanov Dragomer.
5. februarja ob 18. uri vas vabimo na obeležitev slovenskega kulturnega praznika v večnamenski prostor osnovne šole v Dragomerju. Veselo in kulturno bo!
12. februarja – Semenjava z Mojco Premuš z gosti, Dom krajanov Dragomer ob 17.00.
V torek, 7. januarja, je v Dobrovi potekala delavnica o opredelitvi končnega nabora ukrepov za Občinsko celostno prometno strategijo (OCPS). Delavnica je združila člane širše delovne skupine, ki so aktivno sodelovali pri oblikovanju prihodnosti prometa v naši občini. Udeleženci so se seznanili s cilji in strateškimi vodili OCPS ter s pomočjo predstavnice izvajalca, Katje Miklič, pregledali proces izdelave dokumenta, prioritetne cilje ter strateška vodila po posameznih stebrih. V dveh skupinah so za vsak steber akcijskega načrta dopolnjevali predloge z določenimi lokacijami ali odseki ukrepov, kjer bi bilo izvajanje najbolj smiselno. Prav tako so imeli možnost predlagati nove ukrepe, ki še niso bili vključeni v osnutek akcijskega načrta. Z glasovanjem so izbrali ukrepe, ki jih občina v prihodnje uvrsti med prioritete. Sodelovanje in izmenjava mnenj sta ključna za oblikovanje prometne strategije, ki bo odražala potrebe in želje naših občanov. Hvala vsem udeležencem za aktivno sodelovanje!
