Kategorija: Novice

  • Gorillaz Vrhnika – predstavitev borilnih veščin in ekshibicijske borbe

    Gorillaz Vrhnika – predstavitev borilnih veščin in ekshibicijske borbe

    V športnem duhu in z namenom promocije borilnih veščin se bo v soboto, 15. februarja 2025, ob 9. uri zjutraj v športni dvorani OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki odvijal edinstven dogodek, posvečen mešanim borilnim veščinam (MMA). Ta večurna prireditev, ki jo organizira Športno Društvo Borilnih Veščin Vrhnika, bo predstavila številne talente in veščine v borilnih disciplinah, s čimer želi vzbuditi zanimanje in podporo lokalne skupnosti.

    Program dogodka

    Prvi del dogodka se bo začel ob 9. uri z nastopi skupin MMA Opic. Prvo skupino sestavljajo učenci od 1. do 3. razreda osnovne šole, drugo skupino, učenci 4. do 6. razreda iz Vrhnike ter podružnična skupina iz Rovt, ki jo sestavljajo učenci od 1. do 5. razreda OŠ. Njihov nastop bo otrokom omogočil pokazati svoje napredovanje v borilnih veščinah, ko bodo svoje znanje predstavili z raznolikimi tehnikami, vključno s padci, prevali ter osnovnimi boks kombinacijami.

    Ob 10. uri bo na vrsti skupina MMA Gorillaz Mladinci, ki združuje učence od 6. do 9. razreda OŠ. Ta skupina bo razveselila občinstvo s svojimi veščinami, tako v osnovnih tehnikah padcev in metov, kot tudi z zahtevnejšimi kombinacijami tajskega boksa. Sledile bodo grappling borbe s prilagojenimi pravili. Ta del dogodka bo odlična priložnost za mlade borce, da se učijo od starejših kolegov in pridobijo izkušnje, ki jih bodo spremljale v njihovem nadaljnjem razvoju.

    Ekshibicije in gostujoči borci

    V drugi polovici dogodka, ki se prične ob 11. uri dopoldne, bo na vrsti prava poslastica za ljubitelje borilnih veščin. Ekshibicijske grappling, boks in MMA borbe naših odraslih članov, skupaj z gostujočimi borci iz ljubljanskih klubov. Ti borci bodo prikazali visoko raven spretnosti in borilnih tehnik, kar bo dvignilo adrenalin v dvorani.

    Vstopnine na dogodek ne bo, vendar pa so prostovoljni prispevki več kot dobrodošli, saj bo izkupiček šel v podporo sprotnih aktivnosti Športnega Društva Borilnih Veščin Vrhnika in njihovim programom.

    Vabljeni

    Vse ljubitelje borilnih veščin, družine in prijatelje vabimo, da se nam pridružite in pridete podpreti naše male borce. Ne zamudite priložnosti, da se potopite v svet borilnih veščin in občutite energijo ter strast, ki jo prinaša ta šport. Se vidimo 15. februarja ob 9. uri na Vrhniki! S tem dogodkom bomo pokazali skupnost in predanost, ki ju prinaša šport, ter navdihnili nove generacije, da preizkusijo svoje meje v borilnih veščinah.

     

    Mitja Močilar

     

  • Aktivni atleti

    Aktivni atleti

    Začetek zimske sezone leta 2025 smo člani Atletske sekcije Vrhnika obeležili z dvoranskim mitingom naših najmlajših članov v Ljubljani. Sledila sta mnogoboj za omenjeno kategorijo in Državno prvenstvo Slovenije za mlajše mladince ter mlajše člane. Treninge v zimski sezoni izkoristimo predvsem za pridobivanje mišične mase in učenje tehnik posameznih disciplin.

    To se je pokazalo že pretekli vikend na kvalifikacijah za Državno prvenstvo Slovenije v mnogoboju v Novi Gorici. Nastopili so atleti v kategorijah U12 in U14 ter pometli s konkurenco. Pri fantih, starih do 12 let, je prvo mesto osvojil Indihar Jure, ki je blestel v vseh posameznih disciplinah. Med fanti do 14 let pa se je na sam vrh povzpel Pleško Bine. V isti kategoriji so prva tri mesta osvojila naša dekleta: Otoničar Tinkara, Prebil Aleksandra in bronasta Kogovšek Zala. Od teh atletov seveda pričakujemo uvrstitev v finale in osvojitev zlatega, srebrnega ali bronastega odličja.

    Za višje kategorije U18 in U23 je konec tedna potekalo Državno dvoransko prvenstvo Slovenije. Pohvala gre vsem nastopajočim za dosežene nove osebne rekorde. Posebej velja izpostaviti atleta Marinčiča Zalarja Svita, ki je svoj osebni rekord v teku na 400 m izboljšal za kar sekundo, in zdaj znaša 52,03. Prav tako je v sprinterski disciplini na 200 m dosegel svoj najboljši izid, kar potrjuje, da je tako hitrostno kot vzdržljivostno v odlični formi.

    Glede na obetavne rezultate preteklega meseca lahko pohvalim prav vse tekmovalce za očiten napredek v vseh disciplinah ter vse trenerje za njihov odličen pristop k treniranju. Naš cilj je predvsem učenje vseh disciplin, kar atletom omogoča širok nabor priložnosti, da zablestijo tam, kjer se počutijo najbolje. S tem dosegamo zadovoljstvo tako atletov kot njihovih staršev, nam pa daje dodatno motivacijo za načrtovanje treningov in udeležbo na različnih tekmovanjih. Veselimo se vseh prihajajočih treningov in tekem, na katerih sem prepričana, da bo Atletska sekcija Vrhnika osvajala odlične uvrstitve.

    Tjaša Železnik

  • Podeljena priznanja jubilantom

    Podeljena priznanja jubilantom

    V soboto, 18. januarja 2025 je Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika v Cankarjevem domu na Vrhniki podelila priznanja jubilantom, ki so svoj mejnik dela v obrti dosegli v letu 2024.

    V uradnem delu prireditve je zbrane nagovoril predsednik OOZ Vrhnika Matjaž Jereb, ki je v svojem govoru izrazil svoje občudovanje vrhniških obrtnikov in njihove vztrajnosti, da kljubujejo vseh izzivom ter na trgu preživijo 40 let in tudi več (40 let je najvišja jubilejna nagrada, ki jo podelijo na OOZ Vrhnika). Izpostavil je slogan »Povezani smo močnejši« in prepričanje, da velja bolj kot kdaj koli prej. Sledila je podelitev priznanj jubilantom v 4 različnih kategorijah (od 10 do 40 let). Po končanem uradnem delu je sledil odličen koncert Big Banda Vrhnika, ki nas je z dirigentom Gašperjem Kržmancem v slabi uri popeljal na različne konce Vrhnike in različna področja življenja, dela ter jazza. Dogodek so zaključili z druženjem in pogostitvijo Bajc gostinstva, d.o.o.       

    Jubilanti v letu 2024 so bili naslednji:

     

    10 let dela v obrti za bronasto listino in plaketo:

    –  Brdo storitve in trgovina d.o.o.

    –  Iber as, gradbene storitve, d.o.o.

    –  Mizarstvo Amek, izdelava masivnega pohištva, d.o.o.

    –  MR&G, popravila vozil, Gregor Kenk s.p.

    –  Raziskovanje, trženje in poslovno svetovanje Benjamin Leskovec s.p.

     

    20 let dela v obrti za srebrno listino in plaketo:

    –  Avtokleparstvo Igor Oblak s.p.

    –  Gostilna Pri Kranjcu Franci Tomažič S.P.

    –  Grafart, podjetje za trgovino in storitve d.o.o.

    –  Lesene stopnice Frank, Janez Frank s.p.

    –  Montaža stavbnega pohištva Andrej Stražišar S.P.

    –  Parketarstvo Celarc d.o.o.

    –  Splošna mehanika Aleš Bravhar s.p.

    –  Šiviljstvo Nataša Nataša Gubič s.p.

    30 let dela v obrti za zlato listino in plaketo:

    –  Biobrazda trgovina – Proizvodnja Damjan Čamernik s.p.

    –  Zidarstvo Janko Petrovčič in Gradiarh projetktiranje in gradnja d.o.o.

    –  Mirko Marolt S.P., prevozi, betonarna, gostinstvo

    –  Oblak MGT, prevozi in vzdrževanje vozil d.o.o.

    –  Opus, gradbeno podjetje, d.o.o.

    –  Pro Saf proizvodnja, trgovina, storitve in inženiring d.o.o.

    –  Trgovina Blago- mix Janko Jazbec s.p.

    –  Zidarstvo Emir Tufek s.p.

    –  Žganjekuha Kržič, proizvodnja in trgovina d.o.o.

     

    40 let dela v obrti za platinasto listino in plaketo:

    –  Popit ing. Marko s.p. – strojno ključavničarstvo

    –  Sumina proizvodnja kovinskih izdelkov in trgovina d.o.o.

     

  • Januarski sestanek pri županu

    Januarski sestanek pri županu

    V mesecu januarju so se predsednik OOZ Vrhnika Matjaž Jereb, podpredsednik Simon Hlebec, član upravnega odbora Marko Popit in sekretar Luka Ogrin, sestali z vrhniškim županom Cukjatijem. Govorili so o povečanem bremenu obdavčitev, občinskih investicijah v perspektivi do leta 2027 in cestnih povezavah – problematiki in planu obnov oz. dograditev na področju Občine Vrhnika. Sekretar je županu predstavil delo zbornice v preteklem letu, izpeljane SPOT postopke, uspešno izveden razpis Pospeševanje obrti in podjetništva ter trenutno stanje gospodarstva, s poudarkom na zaskrbljenosti nad ohlajanjem avtomobilske industrije.

    OOZ Vrhnika

     

  • Praznično druženje

    Praznično druženje

    Konec decembra se je Odbor za igrišče na Vrzdencu (ki ga sestavljajo Vaški odbor, ŠD Vrzdenec in PGD Vrzdenec) odločil, da organizira večer za vse generacije, ki bo poleg druženja v prazničnih dneh hkrati dobrodelna akcija za zbiranje sredstev izgradnje Večnamenske ploščadi na Vrzdencu.
    Dogodek je združil vaščane v prijetnem prazničnem vzdušju. Prireditev je bila zasnovana tako, da je prav vsakdo našel nekaj zase. Odrasli so se lahko pogreli s toplim kuhanim vinom in uživali v okusnih prigrizkih, medtem ko so bile za otroke pripravljene palačinke, topel čaj, projekcija risanke na velikem platnu in zabavna tombola z atraktivnimi nagradami, ki je poleg otrok navdušila kar vse prisotne. Prav vsi smo uživali v edinstvenem prazničnem vzdušju.
    Za pogostitev na dogodku so v veliki meri poskrbeli vaščani, upokojenci in člani vseh društev, prav tako pa tudi trgovina Orel ter Diskoteka Studenec – Janez Šmigovc s.p. Za glasbo in dobro razpoloženje bi se radi zahvalili ansamblu Veseli Studenči, ki ga sestavljajo fantje in dekle z vasi. S pomočjo pevcev iz Žažarja so navdušili vse zbrane.
    Ves trud se je obrestoval – zbrali smo kar 600 evrov prostovoljnih prispevkov, ki bodo kako prav prišli za izgradnjo večnamenske ploščadi pred gasilskim domom. Ta projekt bo še dodatno obogatil življenje naše skupnosti. 
    Z veseljem in ponosom pa vas obveščamo, da smo 7. januarja 2025 pridobili tudi Gradbeno dovoljenje za izgradnjo igrišča! To je velik korak naprej, ki bo omogočil nadaljnji razvoj projekta. 
    Zahvaljujemo se vsem, ki ste se udeležili dogodka in s svojim prispevkom podprli našo skupnost. Hvala vsem, ki ste poskrbeli, da nismo bili žejni in lačni. Skupaj smo ustvarili nepozaben večer in dokazali, da lahko z združenimi močmi dosežemo velike cilje.

    Vaški odbor, ŠD Vrzdenec, PGD Vrzdenec

     

  • Učiteljici dodatne strokovne pomoči obiskali šolo na Finskem

    Učiteljici dodatne strokovne pomoči obiskali šolo na Finskem

    Učiteljici sta izbrali Finsko zaradi dobre uvrstitve države na področju razvoja bralne pismenosti, pa tudi zaradi slovesa o dobri inkluziji učencev s posebnimi potrebami. Priložnost sta imeli slediti na delovnem mestu na Bobäcks šoli (Bobäcks skola), ki jo obiskujejo učenci od 1. do 6. razreda. Gre za manjšo, švedsko govorečo šolo, ki se nahaja se v okolici Helsinkov. Obisk sta izpeljali v terminu od 9. 12. 2024 do 13. 12. 2024. 
    Svoje vtise sta Sara in Katarina z nekaj besedami opisali takole: »Domačnost, umirjenost, sprejetost … Možnost neposrednega opazovanja dobrih poučevalnih praks naju je navdihnila k refleksiji in prenosu v prakso, izkušnjo pa sva z veseljem delili tudi s sodelavci osnovne šole Dobrova in Centra Janeza Levca Ljubljana. Kljub temu da je bila to najina prva izkušnja mobilnosti, verjameva, da jo bo težko preseči.«

    Sara Sagadin in Katarina Kaja Hršak

  • Kulturni dan na OŠ Dobrova

    Kulturni dan na OŠ Dobrova

    Tokrat je kulturni dan na OŠ Dobrova potekal nekoliko drugače. Odločili smo se, da bomo dan preživeli v šolskih prostorih in se posvetili knjigi in branju. Učenci 7., 8. in 9. razredov so si izbrali delavnico, pri kateri so želeli sodelovati, brati in ustvarjati. Sedma razreda sta imela na voljo branje kratkih pravljic/basni ali pesmi in ustvarjanje predstave kamišibaj, delavnico Vulkani – ognjemeti narave ali ilustriranje proznega dela v obliki stripa ali ilustracije. Učenci 8. razredov so izbirali med delavnicami Življenje Judov v času 2. svetovne vojne, Rezijanske pravljice in njihova dramatizacija, Kuhinja s kaligrafskim pridihom in Rap glasbo. Učenci 9. razredov so se odločali med delavnicami Spominjamo se holokavsta, Kratko zgodovino matematike in zlatega reza, Knjige rekordov in delavnico v Canvi ter delavnico z naslovom Laktozni laboratorij: zakaj nekateri ne marajo sladkega?
    V delavnici 7. a razreda so kulturni dan preživeli v knjižnici, kjer so raziskovali ognjenike. Razdelili so se na štiri skupine in vsaka je s pomočjo strokovne literature obravnavala svojo snov, ki so jo nato sošolcem predstavili z gledališko pedagogiko. Prva skupina je predstavila zgradbo Zemlje, tako da so učenci odigrali potovanje v središče Zemlje, druga skupina se je oglašala iz televizijskega studia, v katerem so imeli intervju z vulkanologom in na ta način predstavili osnovne pojme. Tretja skupina je bila na terenu, od koder so poročali, kako je izbruhnil vulkan Krakatau, v četrti pa so učenci na okrogli mizi predstavili prednosti in slabosti vulkanov ter na primeru pokazali izbruh ognjenika. Učenci se na nekoliko drugačen način naučili veliko novega o vulkanih (mentorici: Marjeta Novak, Zvonka Španger). 
    Nabor delavnic za 8. razrede je bil pester. Učenci so raziskovali  Življenje Judov v času 2. svetovne vojne, kjer so prebirali odlomke iz knjig, ki opisujejo življenje Judov med 2. svetovno vojno. Ogledali so si tudi nekaj odlomkov iz filmov o življenju Ane Frank, o Dečku v črtasti pižami in iz Shindlerjevega  seznama. Spoznali so, kakšno je bilo takrat življenje Judov. Ker je kulturni dan le teden pred dnevom spomina na žrtve holokavstva, smo se posvetili tej tematiki, govorili o tem, kaj je diskriminacija, kaj so predsodki, o posledicah nasilja in o človekovih pravicah. V nadaljevanju smo pripravili šolsko razstavo o holokavstvu (mentorica Nina Smej). Na delavnici Kuhinja s kaligrafskim pridihom so se učenci spoznali z Vodnikovimi Kuharskimi bukvami  (prvo slovensko kuharsko knjigo iz leta 1799) in prebrali del predgovora. Nato so se razdelili v tri skupine, kjer so “prevajali” izbrane recepte v sodobno slovenščino, zapisali sestavine in postopek ter se lotili peke treh sladic. Medtem ko so se sladice pekle, so se učenci spoznali s kaligrafijo, natančneje s pisavo italika (mentorica Vida Novak). 
    S pravljicami iz Rezije so se mnogi srečali že v zgodnjem otroštvu. Učenci in učenke so brali te stare živalske zgodbe, slišali izvirno razijansko narečje in dramatizirali nekatere pravljice, med katerimi jim je bila Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice najbolj pri srcu (mentorici Polona Kolenc, Kristina Gruden Reya). 
    Pri delavnici Rap glasbe so učenci brali in spoznavali besedila slovenskega rapa in se pogovarjali ter analizirali besedila tujih rap umetnikov. Spoznavali so, katere teme so za rap zanimive. Sestavili so svoje besedilo in ga izzvajali ob ritični spremljavi (mentorica: Marša Plohl Turk).
    Učenci 9. razredov so se ustvarjalno lotili različnih tem.     Tisti, ki so izbrali matematično delavnico, so najprej prebrali povzetek o matematični in astronomski pismenosti starih Egipčanov in Sumercev, nato pa se posvetili razvoju vse do Googla. Raziskovali so  Leonarda da Vincija in njegov zlati rez, premerili so in nato risali zlati pravokotnik in zlato spiralo (mentorja Mojca Žvokelj, Aleš Pustovrh). Na delavnici Spominjamo se holokavsta so učenci skozi odlomke iz treh različnih knjig spoznavali težke usode judovskih otrok v času druge svetovne vojne. Sledil je pogovor, v katerem smo razpravljali o prebranem in ugotavljali, kako lahko leposlovje služi kot močno orodje za razumevanje zgodovinskih dogodkov in razvijanje empatije. Svoja občutja so zapisali na papirnate krokuse, s katerimi so želeli počastiti spomin na otroke, ki so umrli v holokavstu (mentorica Sonja Bregar Mazzini).
    Laktozni laboratorij: zakaj nekateri ne marajo sladkega, je bil naslov delavnice, na kateri so učenci raziskovali, zakaj nekateri ne morejo prebavljati laktoze. Učenci so izvedli raziskovalno-eksperimentalno delo v vlogi farmacevta. Cilj je bil raziskovanje laktozne intolerance in razumevanje vloge encimov v prebavi. Učenci so spoznali grafični organizator – Frayerjev model (mentorica: Sandra Starešinič).
    Namesto rekreativnega odmora je avli šole potekala izmenjevalnica knjig. Zložene so bile po mizah in stolih, vsak učenec, ki je knjigo prinesel, si je eno tudi lahko izposodil. Učenci so prinesli veliko knjig, jih listali, prebirali in jih veliko tudi vzeli (mentorica Ksenija Pišljar).
    Učenke in učenci so z branjem raznovrstnih knjig z različnimi temami nadgradili svoje znanje in se podučili o nečem novem. Nekateri so poglabljali znanje že znanih tem. Branje res ne pozna meja. Bogati naš besedni zaklad in nas naredi bolj sočutne, saj prek branja lažje razumemo sebe in druge. Izkazalo se je, kot pravi George R. Martin, znani ameriški pisatelj in scenarist: Kdor bere, živi tisoč življenj, kdor ne, pa le eno samo.

     Kristina Gruden Reya

  • Prva javna polnilnica vozil v Polhovem Gradcu

    Prva javna polnilnica vozil v Polhovem Gradcu

    Za pogovor o projektu elektrifikacije sem se obrnil na krajana Marka Jankovca, profesorja s Fakultete za Elektrotehniko v Ljubljani, ki se je na srečanje pripeljal z električnim avtom in ga priklopil na novo polnilnico. Prof. Jankovec ni le idejni vodja in upravitelj elektrarne, temveč tudi pobudnik Blagajeve učne poti, ki jo sestavljajo tribok ob parku, osončje v merilu in drugi eksperimenti, ki so bili že opisani v poletni izdaji Našega časopisa.

    Kako gre častitljiva starost gospodarskega objekta v korak s sodobno tehnologijo? Zakaj sta dve polnilni mesti in zakaj je pri eni napis: »Polnilnica za poštene«?
    Odločitev za investicijo v sončno elektrarno in polnilnico je sovpadala z načrtovano prenovo strehe objekta starega župnijskega hleva pod cerkvijo, ki bo s tem omogočal vpeljavo novih vsebin za župljane in je bila izvedena v skladu s smernicami ohranjanja kulturne dediščine.  Zaradi pričakovanih viškov energije pa so na fasado dodali še polnilnici, ki omogočata polnjenje dveh vozil hkrati, vsaka z izmeničnim tokom z močjo do 22 kW, vendar je le ena ponujena javnosti. Posebnost te polnilnice je način plačevanja – ob skeniranju QR-kode z aplikacijo spletne banke lahko uporabnik porabljeno energijo finančno povrne prek UPN naloga z donacijo župniji po lastni vesti. Zato so jo poimenovali »Polnilnica za poštene«.

    Je 22 kW veliko?
    V praksi večina električnih avtomobilov v Evropi omogoča trifazno polnjenje do 11 kW (redkeje do 22kW), priključni hibridi in starejša električna vozila pa le enofazno od 3 do 7 kW, a teh 7 kW na eni fazi potrebuje tok do 32 A, kar pa omogočajo le 22kW trifazne polnilnice. Dva taki polnilnici torej za polno delovanje potrebujeta priklopno moč 44 kW. Glede na to, da je moč električnega priključka 35 kW, imata polnilnici omejeno moč tako, da lahko vsaka polni enofazno z močjo do 7 kW, trifazno pa skupno z močjo do 28 kW.
    Za primerjavo: priključna moč običajne enodružinske hiše z glavnimi varovalkami 3 x 20 A dosega le slabih 14 kW, saj so v tipičnem gospodinjstvu največji porabniki električni grelci (bojler 2–3 kW), medtem ko toplotna črpalka lahko porabi tudi 8 kW. V cerkvi so največji porabniki električni grelci v klopeh, ki skupaj presežejo moč 20 kW, a so dnevno aktivni le enkrat dobre pol ure v času maše in ob nedeljah dvakrat po eno uro. Skupna moč porabnikov seveda presega moč električnega priključka, zato pa je so sistem vgrajeni pametno upravljanje in bateriji.

    Kaj pa sončna elektrarna?
    Sončna elektrarna z vršno močjo 42 kW je nameščena na strehi objekta tako, da je polovica PV modulov postavljenih na vzhodno, polovica pa na zahodno stran. Čeprav postavitev ni optimalna s stališča letnega energijskega izplena, omogoča bolj enakomerno razporeditev proizvodnje čez dan in na lep poletni dan proizvede preko 200 kWh energije z vršno močjo prek 25 kW. 
    V strojnici elektrarne so glavni deli sistema: dva pametna razsmernika po 25 kW za pretvorbo in prenos energije, vsak s svojo baterijo kapacitete 16 kWh in pripadajoči zaščitni elementi. Razsmernika skrbita za prenos in optimalno uporabo električne energije med sončno elektrarno, baterijo, omrežjem in porabniki, tudi v primeru izpada električnega omrežja.

    Čemu torej baterije?
    Baterije se še posebej izkažejo pozimi, ko vklopljeni grelniki med mašami predstavljajo visoko obremenitev omrežja. Takrat obe bateriji pomagata napajati cerkev in vzdržujeta pretok moči iz omrežja pod 11 kW, čeprav lahko celotna moč porabnikov ob zimski nedeljski maši in avtom na polnilnici preseže tudi 40 kW, kot je pokazal obremenitveni test. Vsaka baterija lahko zagotavlja do 16 kW moči eno uro, kar pomeni, da obe skupaj omogočata uro in pol samostojnega napajanja cerkve na polni moči. 
    Sistem je dodatno opremljen z napravo, ki avtomatsko spreminja dovoljeno maksimalno moč odjema  z omrežja na podlagi nove slovenske uredbe o omrežnini s petimi časovnimi bloki. V sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko pa je v delu tudi razvoj algoritma za pametno upravljanje polnilnic glede na razpoložljivo energijo in možnost trgovanja z električno energijo glede na trenutno ceno elektrike na borzi. Ko je cena energije ugodna (npr. ponoči), se bosta bateriji polnili, ko pa je draga, se pa praznita in oddajata energijo v omrežje.

    Ali se splača?
    Cene fotovoltaike so v zadnjem desetletju na svetovni ravni padle za faktor deset, čeprav se to ne odraža v enaki meri v ceni celotnega sistema, saj so se podražili konstrukcijski elementi in predvsem človeško delo. A kljub temu so danes cene kompletne sončne elektrarne padle že pod 1000 € na kW nazivne moči. Podobno se dogaja tudi z baterijami, saj so se samo v zadnjem letu pocenile za faktor dva in trenutno v kompletu z vso elektroniko stanejo okrog 200 € na kWh, torej je cena take baterije kot je v sistemu danes dobrih 3.000 €, medtem ko je  subvencija za sončno elektrarno z baterijo danes 675 €/kW inštalirane moči. Življenjska doba baterije tehnologije LFP, ki se vse bolj vgrajujejo tudi v avtomobile, je 6.000 ciklov praznjenja in polnjenja, kar ob vsakodnevnem polnem ciklu znaša približno 20 let in bodo takrat kljub zmanjšani kapaciteti še vedno predstavljajo pomemben del sistema.
    Strošek postavitve takega sistema torej ni nedosegljiv in glede na prihranke iz naslova nakupa električne energije kot tudi dobave (omrežnina) z omejevanjem moči v dragih časovnih blokih se bo investicija povrnila prej kot v 10 letih.

    Je soglasje elektrodistributerja danes res ključna ovira?
    Za postavitev sončne elektrarne je potrebno soglasje elektrodistribucijskega podjetja in je velikokrat odklonilno zaradi preobremenitve električnega omrežja in premajhnega transformatorja, saj bi ob močnem soncu ob velikem deležu sončnih elektrarn napetost zrasla vsem porabnikom v ulici, ki so vezani na isti transformator. A soglasje za ničelno oddajanje električne energije lahko dobi vsak, a v tem primeru potrebuje dovolj velike baterije, da vso energijo iz sončne elektrarne shrani in porabi za hišo in morebitni električni avto. Slednje tudi v naših krajih vse pogosteje srečujemo in bodo s padcem cen hote ali nehote kmalu postali dovolj poceni, da se bo pri vsaki hiši našel kakšen. In s tem bo potreba po poceni električni energiji še večja, kar bo še en razlog za  postavitev sončne elektrarne.

    Toplotne črpalke – prihodnost ogrevanja? 
    TČ so se razpasle pri nas in v tujini kot gobe po dežju, saj so res najbolj varčne, ampak investicija vanje ni majhna, je nekajkrat večja od primerljive plinske ali oljne peči. TČ delujejo na principu prenosa toplote iz enega okolja v drugo, in to z visoko učinkovitostjo preko 300 %, ki pa upada pri nizkih zunanjih temperaturah. To pomeni, da lahko v zmernih pogojih delovanja za vsak kilovat porabljene električne energije prenesejo za tri kilovate toplote. Za primerjavo,  plinsko ogrevanje ima učinkovitost okrog 90 %,  oljno ogrevanje pa 85 %. Električni grelci grejejo s 100 % izkoristkom. Zato so kljub višji začetni investiciji (večkratnik cene plinske ali oljne peči) so zaradi nizkih obratovalnih stroškov dolgoročno ugodna izbira. Dodatno obremenitev omrežja pa lahko omilimo s sončno elektrarno z baterijami. 
    Sicer pa je tudi v centru Dobrove na novem parkirišču postavljena električna polnilnica. Klasična, plačljiva s kartico, nahaja se nasproti Petrola, ki je bil tudi investitor. V elektriki je vsekakor prihodnost in ker se komponente sončne elektrarne še vedno cenijo, jih bo vedno več, predvsem pa bodo odslej bolj podprte z lastnimi baterijami. 

    Sebastjan Vehar

  • V spominu na 16. srečanje ostaja Blagoslov od zgoraj, ki je segel v vsa naša srca

    V spominu na 16. srečanje ostaja Blagoslov od zgoraj, ki je segel v vsa naša srca

    Prijateljice in prijatelji Jakobove poti iz Župnije Brezovica in iz Ljubljane ter okolice se od leta 2008 dalje vsako leto zadnjo nedeljo v januarju ob 12. uri zberemo na Brezovici, v župnijski cerkvi svetega Antona Puščavnika, v kateri vedno doživimo kaj novega in lepega. Kljub deževnemu popoldnevu se nas je zbralo na Brezovici več, kot bi kdorkoli napovedoval. To srečanje je tudi začetek 73. Sosedovega dne, ki nas spodbuja in povezuje do konca pomladi 2025.

    Na Brezovici so posebnost nenavadne, svetoletne jaslice, ki sta nam jih predstavila dekan g. Jožef Poje in duhovni pomočnik g. Gregor Gorenc. Sveta družina, središče katere je Jezus v jaslih, je postavljena na vrhu jaslic. Od tam izvira slap, ki se zliva v reko, v kateri plavajo ljudje proti toku. Reka predstavlja pot do Gospoda. Če želimo priti do njega, moramo zaplavati proti toku današnjega časa. Ne smemo se napajati z minljivimi, materialnimi stvarmi, ki nam jih ponuja današnji svet, ampak se moramo napajati v Kristusu, ki je izvir žive vode. Le v njem bomo našli resnično veselje, ki nam ga oznanja božični čas. Odločitve za Jezusa, nam prinašajo mnogo bremen. Simbol tega je križ, ki visi nad reko in je  znamenje Jezusovega trpljenja, vstajenja in odrešenja, s katerim nas vedno znova, vsak trenutek, kliče k spreobrnjenju. Ljudje, romarji upanja, ki plavamo v reki življenja pa predstavljamo upanje, s katerim je zaznamovano tudi sveto leto 2025. https://youtu.be/kM1ovFZJdoQ

    Po molitvi in Blagoslovu, smo se slikali pred cerkvijo in se odpravili peš po Ašičevi poti in Stanetovi poti na Vrhniko. Hodili smo tri ure, večinoma ob Tržaški in po trasi nekdanje vrhniške železniške proge ter se pogovarjali med seboj. Med potjo pa smo zmolili tudi rožni venec in se v molitvi spominjali vseh živih in rajnih dobrotnikov. Molili smo tudi za mir ter za zdravo pamet doma in po svetu.

    Zadnja leta doživljamo prijetno dobrodošlico pred Vrhniko, kjer nas postreže družina Poldeta Rusa. https://www.youtube.com/shorts/SGvZGloDCew

    Pred cerkvijo na Vrhniki so nas pričakale domačinke in domačini z vročim čajem, kuhanim vinom, ocvirkovko in pecivom. Romarkam in romarjem iz Borovnice, Brezovice, Horjula, Iga, Logatca, Ljubljane, Preserja, Podpeči, Rovt, Tomišlja, Zaplane, Žirov in iz drugih krajev so se pridružili še mnogi, ki so se pripeljali na Vrhniko s svojimi vozili, tako da po končanem srečanju ni ostal nihče brez prevoza nazaj.

    V uvodu nas je pozdravil domači dekan in duhovnik Mohor Rihtarič. Slovesno mašo pa je daroval arhidiakon g. Sebatjan Likar. V pridigi je predstavil zgodovino romanja in svoje romarske izkušnje, saj velikokrat roma na Brezje in tako še bolje razume romarske občuke, ki jih je delil z nami.  Pred leti pa je bil g. Sebastjan tudi že v Župniji Brezovica, kjer je na Gulču med drugim izpostavil tudi težave gluhonemih. https://www.youtube.com/watch?v=gJfZi5WgU2g  Pri sveti maši je pomagal domači kaplan g. Blažu Zorko in veliko število ministrantov.

    Ob izhodu pa smo prejeli tudi spominske podobice. Na Vrhniki pa se v tem času obnavlja in posodablja tudi sistem zvonov.

    Iskrena zahvala vsem dobrotnicam in dobrotnikom iz Župnije Vrhnika in še posebej vsem romarkam in romarjem, ki smo na katerikoli način, kljub mokremu, zimskemu vremenu, iz vseh strani priromali skupaj na Vrhniko. Nekateri pa so poromali peš tudi proti domu. Podobno kot se v kraju med seboj mnogi ne bi poznali, če se ne bi srečevali ob nedeljah, se zaradi tovrstnih romanj med seboj bolj poznamo tudi med kraji Ljubljanskega barja s hribovitim zaledjem. Taka srečanja pa so še bolj dragocena tudi zato, ker so tako že prejšnja stoletja romali in občudovali lepote sosednjih župnij, tudi naši predniki. Pred odhodom proti domu smo se na dvorišču še malo pogovorili ob domačih dobrotah in si ob slovesu zaželeli vse dobro v upanju, da bi se na Vrhniki spet srečali v januarju 2026!

    g. Sebastjan Likar: https://sebastjanove.rkc.si/  Vnanje Gorice, 27.1.2025.                                                       Drago Stanovnik ODPMD Brezovica 

  • Barjani od Logatca do Vrhnike

    Barjani od Logatca do Vrhnike

    14. 1. 2025

    Tokrat je Barjanom zagodla burja in odpihnila predviden pohod na Kras. Vodnica Sonja Zalar Bizjak se je zato odločila za pohod iz Logatca do Vrhnike. Večina  nas dobro pozna Logatec, pa vendar se vedno najdejo manj znane zanimivosti.

    Najprej smo se sprehodili do Tollazijeve štirne, ki se nahaja južno od cerkve sv. Jožefa. Leta 2008 je bila razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Sezidana je bila leta 1883 po naročilu trgovca Tomaža Tolazzija, katerega začetnici sta vklesani v kamnit del vodnjaka, ki je vzidan v opečnato grajen kvader. Napaja se z izvirno vodo.

    Ob Tržaški cesti je zanimiv tudi litoželezni vodnjak z levjimi glavami in pipami v srednjem delu, na vrhu pa je, kot okras, ženska figura z vrčem. Postavljen je bil ob napeljavi vodovoda leta 1897 in je eden redkih ohranjenih tovrstnih vodnjakov na širšem območju. Izdelek iz 19. stoletja stoji na prvotni lokaciji ob kostanju, le da se je nekdanji gostinski vrt spremenil v majhen park.

    Pot smo nadaljevali mimo železniškega tunela iz I. svetovne vojne in po kolovozu do visokega barja Jezerc, ki stoji v kraški vrtači ob naselju Prezid in naprej do Zaplane, kjer smo del poti prehodili po nekdanji »živosrebrni« cesti, ki je povezovala Vrhniko in  Idrijo. Zgrajena je bila v začetku 16. stoletja, da bi po njej lahko oskrbovali idrijski rudnik živega srebra, obenem pa poskrbeli za tovorjenje rude v svet.

    Pohod smo zaključili na parkirišču pri Štirni pod «našo« Planino.

    Zapisala: Vanda
    Fotografije: Andrej, Stane
    Film: Stane